Franc G г i оeс 
O C E R K V E N O S L O V A N S K I H P R V I N A H 
V D R U G E M F R I S I N Š K E M S P O M E N I K U 
STANJE ZNANSTVENEGA VPRAŠANJA 
N a j s t a r e j š i zap i sk i s l o v e n s k e b e s e d e , f r i s i n š k i s p o m e n i k i , «o že 
v p r v i s k u p n i o b j a v i p r e d 120 let i jx>kazali m e d n a r o d n o in v s e s l o v a n s k o 
p o m e m b n o s t . Izda l i so j i h n a m r e č Rus i (1. 1827) z j e z i k o s l o v n i m i o p o m -
b a m i A. V o s t o k o v a . N a j v e č z a č u d e n j a j e zbud i l d r u g i f r i s in šk i 
o d l o m e k p o o s u p n i p o d o b n o s t i s c e r k v e n o s l o v a n s k i m g o v o r o m K l i m e n t a 
B o l g a r s k e g a v s p o m i n apos to lu al i m u č e n c u . O n j e j so r a z p r a v l j a l i 
s lav is t i J. K o p i t a r , M i k l o š i č , S r e z n e v s k i j i. d r . P o m e n l j i v 
m e j n i k v t e m r a z p r a v l j a n j u j e a k a d e m s k o s t v a r n a p o l e m i k a m e d 
V. J a g i c e m in V. V o n d r â k o m I. 1905/6. J a g i č j e p ro t i V o n d r a k u po-
k a z a l , da on i K l i m e n t o v g o v o r n i s l a b a k o m p i l a c i j a , m a r v e č p i s a t e l j -
sko b r e z h i b e n , p o s e b e j i zv r s t en n a t i s t em m e s t u (o i z v i r n e m g r e h u ) , 
k j e r m u j e V o n d r â k oč i t a l o k o r n o odv i snos t od f r i s i n š k e g a n a g o v o r a . 1 
N a s p r o t n o pa d a j e f r i s i n šk i s p o v e d n i govor b r e z p r a v e g a zače tka in 
n a več mes t ih o k r n j e n . V o n d r â k j e v k r a t k e m o d g o v o r u (1906, 256 
do 260) p r i z n a l , d a j e f r i s i n š k i n a g o v o r v s e d a n j e m z a p i s k u res o k r -
i l j em S t e m j e u m a k n i l s v o j e n a s p r o t n e t r d i t v e , z a p i s a n e v k n j i g i 
»S tud ie z o b o r u c i r k e v n e s l o v . p i semnic tv i« (1903), in se v g l a v n e m 
molče v r n i t k s v o j e m u p r e j š n j e m u m n e n j u , d o k a z o v a n e m u v k n j i g i 
F r i s i n s k é p a m â t k y (1896). 
j a g i é j e s p r i m e r i K l i m e n t o v e g a i z r a ž a n j a d o k a z a l , d a s e K l i m e n t 
v o n e m g o v o r u g i b l j e v s v o j i h p r i l j u b l j e n i h m i s l i h ( im s e i n e m b e l i e b -
t e n G e d a n k e n k r e i s e ) . V z p o r e d n o j e d o k a z a l t u d i f i l o l o š k o i n v s e b i n s k o 
( i d e j n o ) z v e z o f r i s i n š k e g a g o v o r a s c k s l . p i s m e n s t v o m . V z a d n j e m d e s e t -
l e t j u s e m J a g i č e v o d o k a z o v a n j e d o p o l n i l z v s e b i n s k e s t r a n i i n u g o t o v i l , 
d a s o v o m e n j e n e m K l i m e n t o v e n i g o v o r u o h r a n j e n i o č i t n i z n a k i C i r i l o v e 
( i n M e t o d o v e ) t e o l o g i j e . 2 S a j j e b i l K l i m e n t n a j z v e s t e j š i u č e n e c C i r i l o v e 
1 Archiv fiir slav. Philologie 27, 1905 (str. 595—419) in 28. 1906 (256—261). 
Na odločilno važnost tega Jagicevega članka je opozoril prof. F. Kidrič, 
Zgodovina slovenskega slovstva, 2. izd. 1. snopiča, op. 57 (k str. 5). Pri nas sta 
se Jagičev članek in Kidričeva opozoritev premalo upoštevala. 
s Slovenski knez Kocelj (1958), str. 276—294 (dodatek: Cirilova askeza in 
odvisnost Klementa Bolgarskega). — Drugi fris, spomenik in Cirilova književ-
na šola (GMD 1941, 106—115). — Zarja stare slovenske književnosti (1942). — 
O idejah in izrazih v Žitjih Konstantina in Melodija. Razprave AZU. Filozof.-
filolog.-histor. razred II (1944) 185—187. — Govor sv. Metoda Solunskega (BV 
1941, 35—50). Ker so izsledki važni za narodno zavest, sem jih skušal popula-
k n j i ž e v n e i n bogos lovne šole. Z a r a d i v z a j e m n e n o t r a n j e zveze se s l edo-
vi s v o j s t v e n e g a C i r i l o v e g a (in Me todovega ) i z r a ž a n j a in m i š l j e n j a 
p o z n a j o t u d i v 2. f r i s i n š k e m s p o m e n i k u . V e r j e t n o j e , d a j e v n j e m 
o k r n j e n o o h r a n j e n s t a r o s l o v e n s k i Me todov (ali t ud i C i r i lov ) spovedn i 
n a g o v o r . Isti govor j e p o r a b l j a l t u d i K l imen t , g a zna l s k o r a j n a p a m e t 
in ga p o t e m p r e n a r e d i l v govor v s p o m i n a p o s t o l u al i m u č e n c u . K e r j e 
K l i m e n t o v govor b o l j e o h r a n j e n , n a m p o m a g a pr i r e k o n s t r u k c i j i in 
r az l ag i o k r n j e n e g a f r i s i n š k e g a s p o m e n i k a . 
N a j n o v e j š o j e z i k o s l o v n o r a z p r a v o o t e m p r e d m e t u j e nap i sa l r u s k i 
s lavis t A. l s a č e n k o , u n i v e r z i t e t n i p r o f e s o r v Bratislavi . '1 P r e i s k a l 
j e g l a sos lov je , b e s e d n i z a k l a d in s i n t a k s o f r i s i n š k i h s p o m e n i k o v . V 
p r e d g o v o r u o m e n j a m o j o r a z p r a v o v G M D 1941,4 a i z j a v l j a , da j e n i 
moge l p r e č i t a t i p r e d t i skom s v o j e k n j i g e . N j e g o v i j e z i k o s l o v n i iz-
s l edk i se n a m n o g i h mes t ih p r e s e n e t l j i v o u j e m a j o z m o j i m i , p o s e b e j 
g l ede s loga, i zv i rnos t i in. b i s t v e n e r a z l i k e d r u g e g a s p o m e n i k a o d p r v e g a 
in t r e t j e g a . A v k n j i g i so t u d i e n o s t r a n o s t i . Med s lavis t i , ki p r i z n a v a j o 
zvezo f r i s i n š k i h o d l o m k o v s cksl . p i s m e n s t v o m , .pogrešam N. v a n 
W i j k a , 5 p o s e b n o t r e z n e g a s t r o k o v n j a k a . J ag i ceve r a z p r a v e v A S P h 
1905 ni d o v o l j u p o š t e v a l . O n i K l i m e n t o v govor o m e n j a le m i m o g r e d e . 
Z a r a d i t e g a j e p r e z r l n e k o l i k o v a ž n i h z n a n s t v e n i h v p r a š a n j in d o g n a n j . 
NOVI DOKAZI ZA CERKVENOSLOVANSKE PRVINE 
Iz l i t e r a r n i h o b l i k in i z v s e b i n e sem p o p r i m e r j a n j u s C i r i l o v o 
m i s e l n o s t j o ugotov i l , da j e f r i s i n š k i n a g o v o r s a m o s t o j e n , l i t e r a r n o in 
v s e b i n s k o d o v r š e n p r o i z v o d C i r i l o v e k n j i ž e v n e šole. l s a č e n k o j e 
d o g n a l isto, a po d r u g i pot i , n a m r e č p o r a z i s k a v i g l a s o s l o v j a , b e s e d -
n e g a z a k l a d a in s in t akse . V e č k r a t p o n a v l j a , da 2. f r i s i n šk i o d l o m e k 
o b s e g a » p r v i n e v z n e s e n e g a g o v o r n i š k e g a sloga« i n da j e s e s t a v l j e n 
»v v i s o k e m r e t o r i č n e m slogu,«0 v k n j i ž e v n o i z o b l i k o v a n e m j e z i k u , 
m e d t e m k o i m a t a o s t a l a d v a o d l o m k a peča t g o v o r n e g a j ez ika . 7 P o s e b e j 
nag laša , d a f r i s i n š k i govor n i p r e v e d e n n i t i iz n e m š k e g a n i t i iz l a t in -
s k e g a al i g r š k e g a j e z i k a (str. 10. i. dr .) . V t e m se u j e m a z m o j i m 
d o k a z o v a n j e m . A p r e z r l j e možnos t v e r j e t n e d a l j n e odv i snos t i o d 
z a h o d n i h vzorcev , ne d a b i z a r a d i t e g a t r p e l a v e l i k a l i t e r a r n a in 
v s e b i n s k a izv i rnos t . F r i s i n š k i s p o v e d n i n a g o v o r j e n a m r e č s e s t a v l j e n 
za r i m s k i o b r e d ; za to j e v e r j e t n a n e k a v s a j d a l j n a odv i snos t o d 
z a p a d n i h vzorcev . 
rizirati, kolikor je bilo pod tujo okupacijo mogoče; objavljal sem jili v raznih 
časopisih. Takšno objavljanje ni mogoče brez ponavljanja, a je koristno za 
ljudsko izobrazbo. 
3 A. V. l s a č e n k o , Jazyk a pôvod frisinskych pamiatok. Bratislava 1443. 
Slovaška Akademija znanosti. 
4 Gl. zgor. op. 2. 
1 N. v a n W i j k , Geschichte der altkirchenslav. Sprache 1 (1931) 5. 
" Str. 9, 10, 28. 
7 Str. 29. 
I sačenko j e n a t a n č n o p re i ska l g e r m a n i z m e v 1. in 3. f r is inškem. 
o d l o m k u in ugotovil , d a v 2. spomen iku ni ge rman izmov . A samos to jno 
vrednos t mu p r i z n a v a le do 103. vrs te . Z a k l j u č e k (od 103. d o 113. vrste) 
s m a t r a za p revod iz nemškega . T o d o k a z u j e iz ge rmanizmov , posebe j 
iz r a b e svo j i ln ih za imkov n a š , v a š , names to s v o j . T o d a to j e 
tud i grecizem, o b i č a j e n celo v n a j b o l j š i h stsl. p r evod ih evange l i j ev 
in l i t u rg i j e . S a j č i t amo tud i v 38. vrs t i »obeti naše« (namesto: svo je ) ; 
t o r e j »liašp verç« v 104—105. ne smemo smat ra t i za ge rmanizem, če 
smo 38. vrst i p r izna l i ce rkvenos lovansko izvirnost . Res se misel »s 
p ravo ve ro in p r a v o spoved jo« (104—106) p o n a v l j a tud i v nemšk ih 
vzorcih, a za rad i tega to še ni j ez ikovn i ge rman izem; misel j e g l adko 
vp le tena v p r e j š n j o mise lno zvezo. Le končni poziv k spovedi (109 do 
113) ima oči tne znake o k o r n e g a p r e v o d a po n e m š k e m obrazcu , zlasti 
».izpovedeni bode te g rehov vaših«. T a oko rn i ge rman izem se p o n a v l j a 
tudi v p r v e m (v. 7.) in t r e t j e m (v. 42.) spomeniku ter v panonsk i 
(moravski) spovedni moli tvi S i n a j s k e g a evho log i j a ; bil j e t o r e j t r d n o 
z a k o r e n i n j e n . Rodi ln ik »grehov« pa ni ge rmanizem, k a k o r t rdi Isa-
č e n k o (str. 11 in 23): s a j še d a n e s v k n j i ž n i slovenščini pišemo in 
govor imo: »spovem grehe«, a »spovem se grehov«. 
P ro feso r F . R a m o v š r a z l i k u j e v j e z i k u f r i s inšk ih spomenikov dve 
r a z v o j n i s t o p n j i : 1. p r a s lovanske (drugi p r a v i j o : s t a re ce rkvenos lovan-
ske) ; 2. »začetne s lovenske poteze, s k a t e r i m i se j e s lovenščina začela 
p r e t v a r j a t i v s a m o s t o j n o s lovansko j ez ikovno obl iko« (str. 11—12). 
A s t a r e p rv ine , k i j i h naš teva , so o h r a n j e n e več inoma (neka te re celo 
i zk l jučno) le v 2. spomen iku . 
Razen že p r e j ugo tov l j en ih s t a r ih obl ik p o u d a r j a Isačenko (str. 31 
do 39) še d v e dos le j p r e m a l o o c e n j e n i p r v i n i : 1. dvozložno ob raz i l o 
s r e d n j e g a spola - i j e , names to pozne j šega enozložnega - j e (str. 27): 
2. s tavo svo j i lnega z a i m k a za samos ta ln ikom (besedni red , s in taksa) . 
S t a ros lovansko dvozložno obraz i lo s r e d n j e g a spola j e o h r a n j e n o 
le v d r u g e m , a nikol i v 1. i n 3. s p o m e n i k u : u g o j e n i j e (23). s epasen i j c 
(39), bož i j em (72), b a l o v a n i j e (92). D v a k r a t pa j e is to obraz i lo zapisano 
enozložno (božje v. 49 in 56), po t e d a n j i domač i i z g o v a r j a v i k a r a n t e n -
skega na rekova lca . Y 10. vrsti j e rod i ln ik ženskega spola: bož i j e (slavi). 
Ta rod i ln ikova ob l ika j e važna , k e r s f i lološke s t rani p o t r j u j e m o j o 
vsebinsko ugotovi tev , da j e izraz s l a v i b o ž i j e svo j s tvena 
v z h o d n a o b l i k a i z r a ž a n j a ; v podobni zvezi se p o n a v l j a v stsl. pre-
vodu sv. p i sma , v Ž i t ju Kons tan t ina in v Kl imentov ih govorih , med tem 
ko j e v zahodnih t eks t i h n e s r e č u j e m o v t akšn i zvezi. Prof . Ramovš 
je znači lni i v fonet ični t r a n s k r i p c i j i v se le j izpusti l . Toda v f r i s in škem 
rokopisu in v Ramovševi pa l eog ra f sk i t r a n s k r i p c i j i j e razločno p isano 
- i g e (- i j e). 
I sačenkovo d o k a z o v a n j e n a j p o d p r e m še z eno zan imivo ce rkveno-
s lovansko obl iko, sorodno fonef tk i dvozfožnega o b r a z i l a s r e d n j e g a 
spola, n a m r e č n a t a n č n a ce rkvcnos lovanska p isava zva ln ika b r a t r i j a 
(bra t r i ia , v. 14—15); is ta beseda j e v 67. vrst i tega spomen ika pisana 
b r a t r j a (bra t r ia ) . Na tančna ce rkvcnos lovanska f o n e t i k a (b r a t r i j a ) 
.1; 128 
j e lu ze lo važna , k e r j e p r a v i l n a s t a r a cksl. z v a l n i k o v a o b l i k a b r a -
t r i j e . F o n e t i č n a n a t a n č n o s t n a m m o r e b i t i d o k a z , d a j e bi la i z j e m n a 
z v a l n i k o v a o b l i k a f r i s i n š k e m u p i s a r j u n a r e k o v a n a n a t a n č n o po g lagol -
s k e m rokop i su . V os ta l ih d v e h s p o m e n i k i h n i t ega i z raza . T o r e j p r i -
m e r j a n j e ni mogoče ; z a r a d i t e g a j e d o k a z š i bke j š i . V e r j e t n o j e , d a j e 
is ta n e p r a v i l n a z v a l n i k o v a o b l i k a o h r a n j e n a v 108. v rs t i a n o n i m n e g a 
g o v o r a v C l o z o v e m g lago l i tu . k a k o r sem p o k a z a l n a d r u g e m mestu ." 
T o r e j bi b i l a i z j e m n a z v a l n i k o v a o b l i k a n e k a k c e r k v e n o s l o v a n s k i 
p a n o n i z e m ali m o r a v i z e m . 
P o s t a v l j a n j e s v o j i l n e g a z a i m k a za s a m o s t a l n i k o m s m a t r a l s a č e n k o 
za s v o j s t v e n o s t c e r k v e n o s l o v a n s k e g a s a k r a l n e g a , l i t u r g i č n e g a sloga. 
P o n j e g o v e m m n e n j u so n a j s t a r e j š i c e r k v e n o s l o v a n s k i p isc i n a m e n o m a 
i zob l ikova l i t a k š e n slog, d a se r a z l i k u j e od v s a k d a n j e g a . V s t a r i h n e m -
š k i h c e r k v e n i h o b r a z c i h j e b e s e d n i r e d d r u g a č e n (t. j . v s a k d a n j i ) . 
T a posebnos t c e r k v e n o s l o v a n s k e g a sloga se v f r i s i n š k e m g o v o r u po-
n a v l j a e n a j s t k r a t (ded naš , t e les naš ih , d u š naš ih , obe t i na še i. dr . ) . 
V 1. in 3. s p o m e n i k u pa j e d o s l e d n o o h r a n j e n v s a k d a n j i b e s e d n i r e d 
(37 p r i m e r o v ) . Le v e v a n g e l j s k e m c i t a tu 1. s p o m e n i k u (v. 33) b e r e m o : 
o t c a m e g a , k e r j e n a c i ta t vp l iva l c e r k v e n o s l o v a n s k i p r e v o d . O p o -
z a r j a m . da se tu n a g l a s a b e s e d n i r e d s v o j i l n e g a z a i m k a , a n e p r i d e v n i k a . 
V s t a r i h n e m š k i h t e k s t i h in v s t a r i h s l o v a n s k i h p r e v o d i h iz n e m -
š č i n e so i z j e m e s a m o t a m . k j e r j e vp l iva l l a t i n sk i slog (n. p r . O č e n a š 
v C e l o v š k e m rokop i su ) . T o r e j t a svo j s tvenos t f r i s i n š k e g a g o v o r a s a m a 
p o sebi i z k l j u č u j e le n e m š k o p r e d l o g o , a ne l a t i n s k e ; p o n a s p r o t j u z 
b e s e d n i m r e d o m t. in 3. f r i s i n š k e g a s p o m e n i k a p a j e n j e n a d o k a z n a 
v r e d n o s t v e č j a . 
P o s e b n o z n a č i l n o j e i z r a ž a n j e : z d r a v n i k (bali) t e les naš ih in 
r e š e n i k (spasitel) d u š n a š i h (90—91). l s a č e n k o o m e n j a (str. 34), d a 
si- t a f o r m u l a p o n a v l j a v v z h o d n e m o b r e d u »svetega o l j a« . T o d a tanv 
se p o n a v l j a o b l i k a : z d r a v n i k (vrač) d u š in te les naš ih . K t e m u p r i p o -
m i n j a m . d a j e is ta misel i z r a ž e n a t u d i v Baz i l i j ev i l i t u r g i j i . A ne 
s m e m o p r e z r e t i , da f r i s i n šk i govor loči z d r a v n i k a in r e š e n i k a . 
T o j e bogos lovna in s t i lna f inesa , k i j e d r u g o d d o s l e j n i sem našel . 
V zvezi z mi s l i j o , d a j e »spoved p o s l e d n j e zdrav i lo« ( b a l o v a n i j e , v. 92). 
b i t u p r i č a k o v a l i i z r a z : z d r a v n i k d u š na š ih . T a k š n o i z r a ž a n j e bi 
sog la ša lo s s p o v e d n i m o b r e d o m g lago l skega S i n a j s k e g a e v h o l o g i j a , 
k j e r s e p o n a v l j a j o ob l ike , d a Bog (Kr is tus) o z d r a v l j a d u š e ; g r e h se 
p r i m e r j a bo lezn i i n r an i , o d p u š č a n j e g r e h o v se i m e n u j e o z d r a v l j e n j e , 
Bog in s p o v e d n i k se p r i m e r j a t a z d r a v n i k u . 9 A v t o r f r i s i n š k e g a g o v o r a 
j e bil t o r e j zmožen za i z v i r n o bogos lovno in v z o r n o l i t e r a r n o ob l i ko -
v a n j e . T u d i o b l i k a » z d r a v n i k te les n a š i h i n d u š naš ih« bi b i l a l epa in 
p r a v i l n a . A i z r a ž a n j e v f r i s i n š k e m g o v o r u j e l e p š e in p r e c i z n e j š e . k e r 
j e K r i s t u s v d r u g a č n e m p o m e n u z d r a v n i k te les in v d r u g a č n e m z d r a v -
n i k duš ; v r h t e g a j e i z raz » re šen ik ( spas i t e l j ) duš« g lob l j i . 
" Težka mesta v Clozovein glagolitu. Razprave AZU 1. razr. III. knj . (1949). 
» Euch. Sin. 66 b 14; 6? b 17 in 26; 68 a 1 in 8—11. 
9 129 
V 39.—40. v rs t i j e p o d o b n a o b l i k a : r e š e n j e ( sčpasen i j e ) t e les n a š i h 
in d u š naš ih . N a m e s t o r e š e n j a bi bi l t u k a j e n a k o p r i m e r e n i z r az 
z d r a v j e. T a k š n o m e n j a v a n j e i z r a ž a n j a p r i č a o ve l ik i l i t e r a r n i g ibč-
nost i p r v o t n e g a o b l i k o v a l c a f r i s , s t a r o s l o v e n s k e g a govora . 1 0 
V j e z i k o v n e m p o j a s n j e v a n j u g l ago la s p a s a t i in s amos t a ln ika 
s p a s i t e l j j e I s a č e n k o p r e z r l p r v o t n i p o m e n t e h i z razov , v k a t e r i h 
se r a z o d e v a t a n k o č u t n o s t o b l i k o v a l c e v s t a r e k n j i ž n e c e r k v e n e s lovan-
ščine. V 1. f r i s , s p o m e n i k u b e r e m o : n i sem »spasal nede l a , n i sve ta veče ra , 
n i m e g a pos ta« (v. 18). V II. 23—24 p a : p r i s e g e (roti) » k o j i h ž e ne 
pasem«. I s a č e n k o p r a v i l n o t rd i , d a s p a s a 1 in p a s e m tu pomen i 
s e r v a r e (cus todire , s p o l n j e v a t i , d rža t i ) . A misl i , da t a p o m e n ne 
soglaša s s t a r o ckfil. r abo , češ da on i stsl. g lago l p o m e n i s a l v a r e , 
a n e s e r v a r e. .Toda t u j e t r e b a pomni t i , da j e s a l v a r e c e r k v e n o -
l a t i n s k a o b l i k a za k las ičn i g lagol s e r v a r e , s a 1 v a t o r p a za 
s e r v a t o r . Mik loš ič j e to vede l , za to i m a v stsl. s l o v a r j u pr i g lagolu 
s 'bpasti le i z r az s e r v a r e . N o v e j š e r i m s k e c e r k v e n e i z j a v e , k a t e r e 
so s e s t a v l j e n e v k las ičn i l a t inšč in i (n. p r . o k r o ž n i c e L e o n a XIII . in 
P i j a XII.), n a m e s t o s a l v a t o r r a b i j o k l a s i č n o o b l i k o s e r v a t o r . 
T o r a z l i k o med c e r k v e n o in k l a s i č n o l a t i n šč ino bi m o r a l I s a č e n k o 
upoš t eva t i , k o s p a s a t i v p o m e n u s e r v a r e r a z l a g a ko t g e r m a n i -
zem (str . 14)." 
P r o f e s o r I s a č e n k o j e t o r e j v s t a r o s l o v e n s k e m f r i s i n š k e m n a g o v o r u 
ugotovi l t a k e c e r k v e n o s l o v a n s k e p r v i n e , k i j i h s lavis t i d o s l e j n iso 
opazi l i . S t e m j e da l p o b u d o , d a d o p o l n i m o d o k a z e za n e k a t e r e c e r k v e -
n o s l o v a n s k e o b l i k e , n a k a t e r e j e opozor i l že Jagic , a še n i s o v s e s t r a n -
s k o p o j a s n j e n e . O g l e j m o si t r i i zmed t e h : s o l z n o t e l o . j e ž e , 
b z z r e d u . 
SOLZNO TELO 
V a t r o s l a v Jag ic j e p r o t i V. V o n d r â k u o m e n i l , d a s o l z n o t e l o 
ni d o m a č a p a n o n s k a ali k a r a n t a n s k a , a m p a k k n j i ž n a c e r k v e n o s l o v a i i -
s k a o b l i k a . J ag i cevo s lovn i ško ugo tov i t ev sem v r a z p r a v a h o f r i e i n š k i h 
s p o m e n i k i h dopo ln i l še s s t i lne in v s e b i n s k e s t rani . 1 2 
V c e r k v c n o s l o v a n s k e m P o h v a l n e m g o v o r u v spomin sv. C i r i l u in 
M e t o d u s e m naše l d o s l e j p r e z r t o s o r o d n o misel, da j e sv. Metod v 
s a m o s t a n u n a O l i m p u s solzami »oinival vse s v o j e telo«. V s p o v e d n e m 
o b r e d u stsl. S i n a j s k e g a e v h o l o g i j a p a se p o n a v l j a mise l , da b r e z 
»očesnega p lača« ni mogoče p r a v o k o s a n j e in da se s so lzami i z m i v a j o 
10 Verjetno je. tla je avtor nagovora namenoma menjaval izraze zaradi 
govorniške in stilne lepote in živahnosti, u tudi zaradi idejne poglobitve. 
11 V poljudnoznanstvenem članku o stsl. jeziku v Acta Acad. Velehrad. 18 
(1947) 8t sem pojasnil, da je slovanski spasitelj (spasti) iz istega korena kakor 
pasli (pasem), pastir. Kakor pastir varuje, ohranja čredo, tako varujemo (custo-
dire, servare) zapoved, post, praznik, prisego, t. j. spolnjujemo, držimo (prisego). 
— V. V o u d r a k , Fris. pamâtkv (Praga 18%) 21 navaja primere iz starejše 
češčine. 
15 Slovenski knez Kocelj (1938), str. 278. — GMD 22 (1941) 109. — Zarja 
stare slovenske književnosti (1942) 26: 47—49 i. dr. 
d u š n i in te lesni g re šn i m a d e ž i (list 70 a, v. 1—3; 78 a, 14—15, 83 b, 16 
in 17; 86 a, 4). Iz t a k o ob i ln ih s t a r o s l o v e n s k i h p r v i n p r i m e r e o »solz-
n e m te lesu« s k l e p a m o , da j e t a i z v i r n a o b l i k a t v o r b a s t a r o s l o v e n s k e 
k n j i ž n e šole sv . C i r i l a in Me toda . T o r e j j e t o z n a k eksl . v p l i v a n a 
d r u g i f r i s i n š k i spomenik . 1 3 
ESE — EŽE — JEŽE 
P r o f e s o r V. J a g i c j e v s v o j e m n a j s t a r e j š e m č l a n k u o t e m p r e d -
m e t u i z r eke l m n e n j e : »Die v i e l en e s e — j e ž e s ind s c h w e r l i c h v o l k s -
t üml i ch , s o n d e r n k i rchens lav i sch .« 1 4 K o l i k o r m i j e znano , se t o m n e n j e 
p o z n e j e n i več p o n a v l j a l o . P r o f e s o r l s a č e n k o r a z p r a v l j a o tem i z r a z u 
z d r u g e s t r an i . 
N a s t r . 56—57 t r d i l s ačenko , d a i m a besed ica e ž e ( ježe) v 1. f r i -
s i n š k e m o d l o m k u d v a r a z l i č n a p o m e n a : 1. oz i ra l ni z a i m e k s r e d n j e g a 
spo la (kar ) , 2. n a m e r n i vezn ik d a (češko i n s l o v a š k o ž e ) . D r u g i 
p o m e n ( d a ) j e i z r a ž e n v 16. in 17. v r s t i : eže mi se t o m u ho te lo ; e ž e 
j e sen i ne spasa l ( spo ln jeva l ) n e d e l a . Prof . R a m o v š p r e v a j a to z vz roč -
nim v e z n i k o i n k e r. S t v a r n o j e zade l p r a v i p o m e n . l s a č e n k o pa ugo-
t a v l j a , d a m o r a t u k a j s ta t i v e z n i k d a , k e r v n e m š k i p r e d l o g i s t o j i 
o b a k r a t d a z (class). T a k p o m e n i m a še d a n e s češk i in s lovašk i v e z n i k 
ž e ; t o r e j j e ta e ž e m o r a v i z e m , t u j s lovenšč in i in sp loh j u ž n i s lo-
vanšč in i . 
l s a č e n k o n a g l a š a , d a so s lav is t i d o s l e j t a p o m e n v e z n i k a e ž e in 
s t e m ta m o r a v i z e m p rez r l i . A mnog i so p r e z r l i še z n a č i l n e j š i p o m e n 
is tega v e z n i k a al i z a i m k a e ž e v 2. f r i s i n š k e m o d l o m k u , k j e r se o d 
20. d o 25. v r s t e n a š t e v a j o d e l a s a t a n o v a : e ž e t r e b u ( m a l i k o v a -
n j e ) t v o r i m . . . e ž e t a t v a , e ž e r a z b o j , e ž e pu l t i u g o j e n i j e , e ž e 
r o t i . . . e ž e nenav i s t . V p r v e m č l e n u n a š t e v a n j a (eže t r e b u tvo r im) 
bi e ž e še mog lo p o m e n i t i v e z n i k d a ali k e r , a v zvezi z n a s l e d -
n j i m i p e t i m i č leni ( e ž e t a t v a , e ž e r a z b o j itd.) m o r e imet i l e p o m e n 
n a r e k o v a j a za d v o p i č j e m . Š e s t k r a t n o p o n a v l j a n j e d a j e n a š t e v a n j u po-
seben p o u d a r e k , k a k r š e n bi se s s amim n a r e k o v a j e m in d v o p i č j e m n i t i 
v p i sav i n e m o g e l iz raz i t i , še m a n j p a v g o v o r u . 
N e b o m r a z p r a v l j a l o I s a č e n k o v e m m n e n j u , d a j e e ž e v p o m e n u 
d a (ali k e r ) m o r a v i z e m . Morav iz inov ne i z k l j u č u j e m , če so d o k a -
zan i ; p r i z n a v a m n a m r e č , d a so se f r i s i n š k i s p o m e n i k i v 9. s t o l e t j u 
r a b i l i tud i m e d M o r a v l j a n i . V a ž n e j š a j e ugo tov i t ev , da o m e n j e n a r a b a 
j e ž e v p o m e n u n a r e k o v a j a n i k a k o r ni l j u d s k a (pogovorna ) o b l i k a , 
niti m o r a v s k a n i t i p a n o n s k a al i k a r a n t a n s k a . T a k š n a r a b a j e z n a č i l n a 
za k n j i ž n o c e r k v e n o s lovenšč ino , a j e tud i v n j e j r e d k a . S t a r a c e r k v e n o -
s l o v a n š č i n a i m a v t e m p o m e n u n a v a d n o j a k o . Č e š k i s lavis t J. K u r z 
j e v r a z p r a v i o s t a r o s l o v e n s k e m nadomes t i lu za g ršk i člen po jasn i l 
13 Natančneje v razpravi »Pohvala sv. Cirilu in Metodu« (izide v zborniku 
Razprav Akademije znanosti 1. 1949); nekoliko v Actu Acad. Velehrad. 18 
(1947), str. 5. 
14 Archiv f. slav. Philologie 1 (1876) 450. 
n a k o n c u t u d i t a k š n o r a b o v e z n i k a e ž e.15 V s tcks l . e v a n g e l j s k e m 
besed i l u j e ugo tov i l ta p o m e n l e d v a k r a t , po l eg t e g a p o e n k r a t r 
S u p r a s e l j e k e m r o k o p i s u in v Ž i t j u K o n s t a n t i n a , a s a m o v r o k o p i s u 
V lad i s l ava G r a m a t i k a (iz 1. 1469). A ta p r e p i s o v a l e c iz s r e d n j e v e š k e 
b o l g a r s k e šole ni z a n e s l j i v a p r i ča , k e r j e rad p o p r a v l j a l slog s t a r e j š i h 
r o k o p i s o v ; m o g o č e j e , d a j e t a j e ž e (v 14. p o g l a v j u ŽK, k o j e n a v e -
d e n z a č e t e k J a n e z o v e g a e v a n g e l i j a : j e ž e , i skon i bč slovo) vs t av i l 
V l a d i s l a v G r a m a t i k . T o r e j b i bi l on i p r i m e r d o k a z za t a k š n o r a b o v 
p o z n e j š i c e r k v e n i e lovanšč in i . V S u p r a s e l j s k e m rokop i su in v e v a n g e -
l i j i h p a g r š k i i z v i r n i k p r i ča , da se j e ž e r a b i za g r šk i člen то i n da ta 
č l e n n e k a k o n a d o m e š č a naš s e d a n j i n a r e k o v a j . T a k o p r i L k 22, 37 in 
p r i Mt 19, 18. Za p r i m e r j a n j e s f r i s i n š k i m s p o v e d n i m n a g o v o r o m j e 
zlast i v a ž n o mes to Mt 18, 19, k e r se t a m p o d o b n o n a š t e v a j o g r e h i 
( j e ž e n e u b b c š i — rö ob <povei>atiç) k a k o r v 2. f r i s i n š k e m s p o m e n i k u . 
Y t e m e v a n g e l j s k e m i z r e k u j e j e ž e p o s t a v l j e n pod v p l i v o m g r š k e g a 
č l e n a , j e t o r e j g r ec i zem. Y f r i s i n š k e m n a g o v o r u ni moge l n a r a v n o s t 
v p l i v a t i g r šk i č len, k e r govor n i p r e v e d e n iz g r š k e g a . A v e n d a r j e io 
n e k a k e e r k v e n o s l o v e n s k i k n j i ž n i g rec izem, p o s n e m a n j e g r š k e g a s loga, 
p o s e b e j g r š k e g a č l ena p r i n a š t e v a n j u , t o r e j h k r a t i g o v o r n i š k o nado-
m e s t i l o za d v o p i č j e in n a r e k o v a j . 
Razni g r eh i se v .podobni zvezi n a š t e v a j o t u d i v i . in 3. f r i s , od -
l o m k u , a b r e z e ž e. Vrh t ega j e gotovo, d a j e t a k š n a r a b a v e z n i k a 
e ž e z n a č i l n a ob l ika k n j i ž n e g a , n e pa n a v a d n e g a p o g o v o r n e g a j e z i k a , 
k a k r š e n j e v 1. i n 3. f r i s , s p o m e n i k u . T o r e j j e t a k š n a š e s t k r a t n a r a b a 
v e z n i k a e ž e d o k a z m o č n e g a v p l i v a k n j i ž n e c e r k v e n e s lovenšč ine , 
p o v r h t e g a p a še z n a k g o v o r n i š k e g a s loga , k a k o r p r o s e v a t u d i n a d r u -
g i h m e s t i h o k r n j e n e g a 2. f r i s , o d l o m k a . 
V zvezi z d r u g i m i d o k a z i j e g o v o r n i š k a k n j i ž n a r a b a v e z n i k a e ž e 
p o s e b n o k r e p e k z n a k c e r k v e n o s l o v a n s k e g a v p l i v a in C i r i l o v e k n j i -
ž e v n e šole. K a k o r po d r u g i h v seb in sk ih in o b l i k o v n i h p o s e b n o s t i h 
t a k o tud i p o s v o j s t v e n i g o v o r n i š k i r a b i v e z n i k a e ž e s p a d a 2. f r i s i n š k i 
o d l o m e k med n a j v a ž n e j š e s t a r e c e r k v e n o s l o v a n s k e s p o m e n i k e , t e m 
b o l j k e r so z v s e m t e m s p o j e n i še s l edov i p a n o n s k e g a al i k a r a n f a n -
s k e g a n a r e č j a in j e bil t a s p o m e n i k zap i s an že oko l i leta 980. 
P r o f e s o r J . K u r z v s t r o k o v n i r a z p r a v i o s t a r o s l o v e n s k e m č lenu na-
v a j a p r i m e r e in d o k a z e le iz stsl . r okop i sov do 11. s t o l e t j a . A i z j e m o m a 
se o z i r a t ud i n a p o z n e j š e rokop i se , t a k o n. p r . n a v a j a c e r k v e n o s l o v a n -
ski r o k o p i s ŽK iz 15. s t o l e t j a . Še b o l j bi b i l a u p r a v i č e n a t a k a i z j e m a 
g l e d e 2. f r i s i n š k e g a s p o m e n i k a . T a j e b i l n a m r e č zap i s an že v 10. s to-
l e t j u . V n j e m j e i z k l j u č e n v s a k vp l iv p o z n e j š e c e r k v e n e s lovanšč ine . 
N j e g o v a g o v o r n i š k a r a b a e ž e p o s e b n o z n a č i l n o p o j a s n j u j e t o r e d k o 
s t a r o s l o v e n s k o k n j i ž n o ob l iko . T o r e j zas luži vso pozornos t j e z i k o -
s lovcev . 
1S J. Kurz, K otâzce členu v jazycich slovanskych, se zvlaštnim zretelem 
k staroslovčnštinč. Byzantinoslavica VII, (937/8, str. 312—340. in VITI, 1939/4<». 
str. 172—288; o iže, eže VIII, str. 281—283. 
BZZREDU - PO ČREDU 
K n a j t e ž j i m m e s t o m f r i s i n š k i h s p o m e n i k o v s p a d a b z z r e d u v 
u v o d u (v. 13—14) s p o v e d n e g a n a g o v o r a . P r o f e s o r F . R a m o v š s m a t r a t o 
mes to za n a p a k o zap i sova l ca . K e r v n j e g o v i p o l j u d n i i z d a j i n i p r o s t o r a 
za n a v a j a n j e r a z l i č n i h d o m n e v , za to j e z zelo n a g l a š e n i m p r i d r ž k o m 
pred lož i l r e k o n s t r u k c i j o p (o) s ( t e m) r e d u v p o m e n u n a p o -
s l e d , n a v s e z a d n j e . 1 0 S t v a r n o se j e p r i d r u ž i l J . K o p i t a r j u (Gla-
g o l i t a C loz i anus ) , k i j e č i ta l p o s r e d u in p r e v e l e x o r d i n e 
(po v rs t i ) . K o p i t a r n a v a j a z r a v e n t u d i l e k c i j o V o s t o k o v a b e z 
č r e d u. l s a č e n k o j e s p r e j e l R a m o v š e v o r e k o n s t r u k c i j o , a b r e z p r i -
d r ž k a in s p r e v e l i k o g o t o v o s t j o , k a k o r da bi b i l a p o p o l n o m a n e d v o m n a . 
P r e v a j a n a m r e č : p o t o m t o p o r i a d k u (po t e m redu).11"1 A m o r a l bi 
p o v e d a t i , d a j e p r e d l a g a n a l e k c i j a p r o f e s o r j a R a m o v š a le e n a iz 
d o m n e v , p r e d l o ž e n a s p r i d r ž k o m , v p r i l o ž e n e m (str. 29) s l o v e n s k e m 
p r e v o d u pa ze lo u t e s n j e n a ( » n a v s e z a d n j e « ) . N i k a k o r se n e s m e p r e z r e t i 
J a g i c e v a d o m n e v a . 
J a g i č j e p r ed lož i l l e k c i j o v č r e d u — po vrst i (po č r e d e n j u ) — 
v p o m e n u g r š k e g a xa&tÇf)g, ki p o m e n i d v o j e : 1. po r e d u , p o v r s t i 
( A p d 3, 24; 11. 4: 18, 23), 2. po t em (Lk 1, 3; 8, 1). T o d a v p r v e m p o m e n u 
j e v s e l e j p r e v e d e n o p o r ç d u , v d r u g e m p a p o t o m , a n iko l i z 
i z r a z o m č r e d a . Res pa j e p o m e n č r e d e n j a z d r u ž l j i v s p o m e n o m 
p o t e m. 
Stsl . i z r az č r e d a v p o m e n u v r s t a se rab i d v a k r a t v p r e v o d u 
L u k o v e g a e v a n g e l i j a , n a m r e č L k I, 8 in (le v Z o g r a f s k e m r o k o p i s u ) 
Lk 1, 5 zu grškoiffirißiQia v p o m e n u t e d e n s k e s k u p i n e d u h o v n i k o v , k i so 
se z a p o r e d (po vrs t i ) d n e v n o vrst i l i (čredi l i ) v d u h o v s k i s lužbi . V Zo-
g r a f s k e m rokop i su L k 1, 5 ze lo p r i m e r n o s to j i d il e v n a č r e d a , k a r 
k a ž e t a n k o u m e v a n j e g r š k e g a smis la ; t a k o (vices d i a r i a e ) p r e v a j a t u d i 
Mik loš i čev stsl. s l ova r . 
j a g i č e v p r e d l o g i m a težavo , da bi b s ta l z a V; t a k š n a z a m e n j a v a b i 
b i l a o s a m l j e n a . V e r j e t n e j š a j e l e k c i j a p o č r e d u , k a r se s k l a d a z 
r a b o p o r ç d u in smis la n ič n e s p r e m i n j a . 1 7 V t e m p r i m e r u bi b i l 
i z p u š č e n g las o, a t a j e i z p u š č e n t u d i v 67. v rs t i , k j e r b e n a k o s t o j i z a p 
(b bgen i , p o b e j e n i ) . C r k a b j e v t e m n a g o v o r u 18 k r a t z a p i s a n a za p. 
P i s m e n k a z p a se čes to r a b i za č, das i j e o b i č a j n e j š a r a b a za 5 al i z. 
D v a zz se v 2. f r i s , s p o m e n i k u d v a k r a t r a b i t a za s (v. 46 in 49), a 
o b a k r a t med s a m o g l a s n i k o m a . D v a zz za i j e t u s ice r o s a m l j e n o , a 
e n a k o o s a m l j e n a j e g l a s o v n a s k u p i n a č r , n e d v o m n o ze lo t e ž k a za 
N e m c a . V e r j e t n o j e , d a j e n e m š k i z a p i s o v a l e c č z a r a d i t e g a d v o j n o 
zap i sa l , k e r g a j e n a r e k o v a l e c m o r a l m o č n o p o u d a r i t i . S a j j e č nem* 
š k e m u zap i sova lcu t u d i v l a ž j i h g l a sovn ih z v e z a h de la l t a k š n e p r e -
" F . R a m o v š in M. K o s , Brižinski spomeniki (1937) 10, 15, 2t, 29. 
"a Str. 73. 
17 Po čredu rabi sicer čred namesto ob iča jne jše črede; a Miklošičev stsl. 
slovar (2. izd. 1124) nava ja rabo moške oblike (črid, črd. krd) v hrvatskem, 
srbskem in bolgarskem jeziku. 
glav ice , da ga j e celo v is t ih b e s e d a h zelo r a z l i č n o p i sa l : z louuez i — 
č lovec i (v. 30); pe t sa l i , pe t za l i — peča l i (v. 4 in 12); oz ima , o s ima — 
o č i m a (v. 27 in 86) i. d r . 
L e k c i j a p o č r e d u j e t o r e j g r a f i č n o v e r j e t n a , k a r so s lav is t i 
( Jagic , V o s t o k o v i. dr.) d e l o m a že ugo tov i l i . Še v e r j e t n e j š a j e , k e r 
s e s t r i n j a z i z r a ž a n j e m s o r o d n e g a K l i m e n t o v e g a g o v o r a in v z h o d n e 
k r š č a n s k e t r a d i c i j e . Slavis t i dos l e j še n i s o opazi l i , da i z raz p o č r e d u 
v f r i s i n š k e m s t a v k u : »(na rod č loveški ) s t r a s t i ( t r p l j e n j e ) i pečal i 
p o j d o i nemoč i i p o č r e d u smr t« — sog laša z o b l i k o p r e m e n u -
j u š č a v s k o r a j d o s l o v n o e n a k e m K l i m e n t o v e m s t a v k u : » n a p a d o š a 
(na r o d č loveški ) i peča l i i s t ras t i i smr t , p r e m e n u j u š č a ž i t i j e« . 
У is tem K l i m e n t o v e m g o v o r u se še e n k r a t p o n a v l j a , da ž i v l j e n j e m i n e 
k a k o r sen, »i z m č n u j a v r e m e n a i gody« . C e r k v e n o s l o v a n s k a g lago la 
p r e m e n o v a t i in i z m e n o v a t i p o m e n i t a i s to k a r č r e d i t i 
( exc ipe re , a l t e r n a r e , ôiaôr/te Tai). T o i z r a ž a n j e j e t o r e j b i l o v C i r i l ov i 
bogos lovn i šoli zelo o b i č a j n o . P o v z e t o j e po g r š k i k r š č a n s k i t r a d i c i j i . 
D i o n i z i j A r e o p a g i t p i še o z a p o r e d n e m č r e d e n j u n a d l o g v č loveškem, 
t r p l j e n j a p o l n e m ž i v l j e n j u (noXvxa &ебт&щ §(oij ôiaâixerai); n apos l ed j e 
s m r t O-av&rov xiçaç večnos t z a m e n j a l a z u m r l j i v o s t j o . 1 8 Teof i l 
A n t i o h i j s k i j e v 2. s t o l e t j u pisal , da j e k o t pos l ed ica g r e h a n a p o s l e d 
p r i š l a smrt . 1 0 
R a z l i k a v i z r a ž a n j u i s t e m i s l i v f r i s i n š k e m n a g o v o r u ( p o č r e d u ) i n 
v K l i m e n t o v e m g o v o r u ( p r e m e n u j a , i z m e n u j a ) s e p o p o l n o m a s k l a d a s 
k r e p k e j š i m i z r a ž a n j e m f r i s i n š k e g a g o v o r a z e n e s t r a n i i n s š i b k e j š i m 
K l i m e n t o v i m s l o g o m z d r u g e s t r a n i . 2 0 O b e n e m p r i č a o K l i m e n t o v i 
p i s a t e l j s k i s p r e t n o s t i n e l e v t e m , d a j e i z p o s o j e n e m i s l i i n o b l i k e 
p r a v i l n o v p l e t a l v s v o j e g o v o r e ( k a k o r j e u g o t o v i l J a g i c ) , t e m v e č t u d i 
v t e m , d a j e z n a l i z r a ž a n j e o r g a n s k o p r i l a g o d i t i s v o j i o s e b n o s t i . N i b i l 
« k o r e n k o m p i l a t o r , a m p a k s a m o s t o j n a p i s a t e l j s k a o s e b n o s t . 
F r i s i n š k i s p o v e d n i govor j e p o t e m t a k e m t a k o t e s n o zvezan s Kl i -
m e n t o v i m govorom v s p o m i n apos to lu ali m u č e n c u , p a t u d i z v z h o d n o 
k r š č a n s k o t r a d i c i j o , da j e v o k r n j e n i vseb in i i n p o m a n j k l j i v i ob l ik i 
s e d a n j e g a z a p i s k a n a t e ž j i h m e s t i h r a z u m l j i v le s p o m o č j o t e zveze . 
Bogos lovn i in j e z i k o s l o v n i r az log i d o k a z u j e j o , da j e J ag ic v o m e n j e n i 
s t r o k o v n i r a z p r a v i zvezo 2. f r i s i n š k e g a s p o m e n i k a s Kl i incn tom Bo lga r -
s k i m p r a v i l n o osvet l i l in p o k a z a l p r a v o pot celo t a m (po č r e d u ) . k j e r 
t e zveze n i v v s e m o b s e g u opaz i l . 
C e r k v e n o s l o v a n s k e p r v i n e v f r i s i n š k e m g o v o r u t o r e j n i s o l e s l u -
č a j n e , t e m v e č z e l o p o m e n l j i v e z a p r a v i l n o o c e n o n j e g o v e v s e b i n e i n 
o b l i k e , n a k a r o p o z a r j a o č i t n a s o r o d n o s t s c k s l . K l i m e n t o v i m g o v o r o m 
v s p o m i n a p o s t o l u a l i m u č e n c u , k a k o r j e ž e p r e d 4 0 l e t i p o k a z a l 
V . J a g i c . 2 1 
18 De eccl. hierarchia 3, 11; PG 3, 440. 
" Ad Autolycum 2, 25; PG 6, 1091. 
J0 Zar ja stare slov. književnosti 49—51. 
31 Gl. zgor. op. 1. 
134 ! 
ТА, TO 
Mimogrede na j še opozorim na veliko razliko med sedanjim slovenskim 
kazalnim zaimkom ta, to in med staroslovenskim 1ъ, ta, to. Staroslovenski za-
imek to pomeni tisto, ono. V našem pomenu zaimka ta se v staroslovenščini 
dosledno rabi s£>, si, se. Enako je v frisinških spomenikih, podobno tudi v 
sedanji ruščini; razlika je le v fonetiki in v pravopisu. Na to razliko moramo 
Slovenci posebno skrbno paziti. Celo jezikoslovci se tu včasih zmotijo. Tako 
n. pr. prof. F. Ramovš v prevodu frisinških spomenikov, zlasti očitno v stavkih: 
s temi (prav: tistimi), ki jih pokličeš (I. spomenik); od tega dne, ko sem bil 
krščen (5. spomenik). Ista netočnost se ponavlja v mojem prevodu v knjigi 
Zar ja stsl. književnosti«. 
Č I G A V JE 2. F R I S I N Š K I S P O M E N I K ? 
S lovašk i s lavist J . S t an i s l av j e n e k a j let p o n a v l j a l m n e n j e , d a j e 
b i l a P a n o n i j a o b B l a t n e m j e z e r u v 9. s t o l e t j u s lovaška . 2 2 S l o v a š k o 
N i t r o p a j e p r o g l a š a l za m o r a v s k o k u l t u r n o s red i šče v dobi sv. C i r i l a 
in Metoda . 2 5 V t a k š n e m o z r a č j u j e p r o f e s o r l s a č e n k o p r i sod i l S l o v a k o m 
vse t r i f r i s i n š k e s p o m e n i k e , z las t i d r u g e g a . V e r j e t n o j e , d a bi d a n e s 
s v o j e m n e n j e zap isa l v z m e r n e j š i ob l ik i , k o tud i J . S t an i s l av že b o l j 
n a g l a š a s t a r e m e d s l o v a n s k e s t ike in v s a j i n d i r e k t n o n a m i g u j e , d a j e 
šel v p r i s v a j a n j u s t a r o s l o v e n s k i h s p o m e n i k o v n e k o l i k o p r eda l eč . 
l s a č e n k o t r d i (str. 29 in 63—72), da j e s t a r i c e r k v e n o s l o v a n s k i k n j i -
ževni j e z i k na s lovašk ih t l eh s p r e j e l g l a sovne , m o r f o l o š k e in p r e d v s e m 
l e k s i k a l n è z a p a d n o s l o v a n s k e , s lovaške p r v i n e ; to n i s t a r a ( m a k e d o n s k a ) 
c e r k v e n o s l o v a n š č i n a s p r i m e s j o l e k s i k a l n i h n io rav i zmov , a m p a k s t a ro -
s lovenšč ina m o r a v s k e (s lovaške) r e d a k c i j e , k a k o r i m a m o od t i . in 12. 
s t o l e t j a d a l j e c e r k v e n o s l o v a n š č i n o češke , h r v a t s k e , s rb ske , b o l g a r s k e 
in r u s k e r e d a k c i j e ; še več, to j e s t a ro s lovanšč ina v p o d o b n e m p o m e n u , 
k a k o r so s tar i c e r k v e n o s l o v a n s k i j e z ik n e k a t e r i i m e n o v a l i s t a r o b o l g a r -
ski.24 T o r e j bi b i l e c e r k v e n o s l o v a n s k e p r v i n e v f r i s i n š k i h s p o m e n i k i h 
d e j a n s k o s lovaške . l s a č e n k o d o s l e d n o t rd i , d a so f r i s i n š k i s p o m e n i k i 
p r a v za p r a v s lovaški , a da p o r a b i na s lovensk ih t leh in v s e d a j o h r a -
n j e n i o b l i k i » p r e d s t a v l j a j o s l o v e n s k o r e d a k c i j o v e l i k o m o r a v s k e g a 
t eks t a« (str. 71). 
I s a č e n k o v o j e z i k o s l o v n o d o k a z o v a n j e za s l ovašk i i zvor f r i s i n š k i h 
s p o m e n i k o v j e z a v r n i l s lovašk i j e z i k o s l o v e c d r . S. P e c i a r (S lovenske 
P o h l ' a d y 1943, 457- 459).2" V z g o d o v i n s k e m u t e m e l j e v a n j u p a l s a č e n k o 
t rd i , d a so bi l i f r i s i n šk i s p o m e n i k i s e s t a v l j e n i »v o k v i r u o b s e ž n e p r e v a -
j a l n e d e l a v n o s t i v Vel ik i Moravsk i« , bi l i p r e n e s e n i k S l o v e n c e m in so 
»v s l o v e n s k e m o k o l j u dob i l i z n a k e s lovenske besede« (str. 71). T o d a 
Gl. moj članek: Slovenski panonski velikuši. GMD 1940. 63—65. 
-'3 J. S t a n i s l a v , Slovanski apostoli Cyril a Metod. (Bratislava 1945) 
78—82. O slovaški Kocljevi Panoniji na str. 27. A isti je v članku »Najstaršie 
styky Slovakov s južnimi Slovanmi« (Acta Acad. Velehradensis 1948, 257—261) 
z novimi dokazi močno opozoril na zavestno Slovansko vzajemnost v 9. stoletju. 
21 N a h t i g a 1, Slovanski jeziki (1938), str. 1—3. 
30 O tem sem poročal v Domu in svetu 1943, 158—160. O znanstveni vred-
nosti Peeiarovih dokazov ne morem soditi. 
o b s e ž n a v e l i k o m o r a v s k a p r e v a j a l n a d e l a v n o s t se j e p r i č e l a še le v d o b i 
C i r i l a in M e t o d a , a ni b i l a t a k o o k o r n a , k a k o r se p r e d s t a v l j a v i . in 
3. s p o m e n i k u . T a d v a s p o m e n i k a s t a b i l a p r e v e d e n a in r a b l j e n a p r e d 
p r i h o d o m C i r i l a in M e t o d a ; v o k v i r n j u n e g a v e r s k e g a p o u k a s t a b i l a 
s p r e j e t a l e z a r a d i t ega , k e r j e b i l o b e s e d i l o p r i l j u d s t v u že u d o m a č e n o . 
A z n a n o j e , d a so bi l i k a r a n t a n s k i S lovenci p o k r i s t j a n j e n i že s to le t 
p r e d M o r a v l j a n i in d a j e b i l o d u š n o p a s t i r s t v o v K a r a n t a n i j i že s t a l n o 
u r e j e n o , k o se j e p o k r i s t j a n j e v a n j e M o r a v s k e še le p r iče lo . T o r e j se 
p r e v a j a n j e n e m š k o - l a t i n s k i h m o l i t v e n i h o b r a z c e v ni m o g l o p r i če t i še le 
n a v e l i k o n i o r a v s k i h t l eh in se od t a m p r e n a š a t i v K a r a n t a n i j o in P a n o -
n i j o , t e m v e č o b r a t n o . 
Z z g o d o v i n s k e g a s ta l i šča ni r a z l o g a za dvom o t r a d i c i o n a l n i t r d i t v i , 
tla s ta 1. in 3. f r i s i n š k i s p o m e n i k po i z v o r u s l o v e n s k a ( k a r a n t a n s k o -
s lovenska ) . A to t r a d i c i o n a l n o t r d i t e v j e t r e b a dopo ln i t i s p r i z n a n j e m , 
d a s t a se ta d v a s p o m e n i k a r a b i l a t u d i m e d M o r a v l j a n i . T a k o bi mogl i 
raz lož i t i m o r e b i t n e m o r a v i z m e , če so res d o k a z a n i , n. pr . e ž e v po-
m e n u v e z n i k a d a. A m o r a v i z m i v z a p i s a n e m besed i lu t e h d v e h S|H>-
m e n i k o v bi se da l i raz lož i t i t ud i po d o m n e v i , d a so j u r a b i l i in p r v i k r a t 
zap i sa l i C i r i l o v i učenci , k i so p o z n a l i p a n o n s k o in s lovaško n a r e č j e 1er 
z a p i s a n o b e s e d i l o n a m e n i l i t u d i Morav l ianom. 2 ' 1 
G l e d e d r u g e g a f r i s i n š k e g a s p o m e n i k a p a ni i z k l j u č e n a v e r j e t n o s t , 
d a j e b i l kot p r o i z v o d C i r i l o v e šo le s e s t a v l j e n na m o r a v s k i h t l eh . 
S a j po n a m e n u , p o v s e b i n s k i (bogoslovni) in l i t e r a r n i d o v r š e n o s t i s p a d a 
v o k v i r s p o v e d n e g a o b r e d a S i n a j s k e g a e v h o l o g i j a . O t e m p a j a g i c t r d i , 
d a ga j e C i r i l s e s t av i l v Moravsk i . 2 7 F r i s i n š k i spovedn i n a g o v o r je 
Metod n e d v o m n o rab i l v P a n o n i j i in M o r a v s k i ; t o r e j j e bi l s k u p e n 
m o r a v s k i m in p a n o n s k i m (in k a r a n t a n s k i m ) S lovenom. A p o d a l j š i r a b i , 
p o z a p i s k u na s l o v e n s k i h t leh, po g l a s o s l o v j u in d r u g i h z n a k i h j e slo-
vensk i s p o m e n i k , » s lovenska r e d a k c i j a c e r k v e n o s l o v a n s k e g a t eks t a« , 
k a r p r i z n a v a t u d i I s ačenko , le d a on n a m e s t o » c e r k v e n o s l o v a n s k i « p i še 
» v e l i k o m o r a v s k i « v smis lu »s ta ros lovašk i« . Še b o l j s l o v e n s k a s p o m e -
n i k a s ta 1. in 3. A v e r j e t n o j e , d a j e b i l a p r e d l o g a t eh d v e h s p o m e n i k o v 
v r a b i t u d i m e d M o r a v l j a n i in d a s ta n a m v t e m smis lu s k u p n a . 
P o s k u s p r e t i r a n e g a p r i s v a j a n j a f r i s i n š k i h s p o m e n i k o v za S l o v a k e 
nas o p o z a r j a n a z d r u ž u j o č e p r v i n e s l o v a n s k i h t r a d i c i j iz d o b e C i r i l a 
in Me toda . O b č n o p r i z n a n o j e , d a s t a s l o v a n s k a a p o s t o l a c e r k v e n o -
s l o v a n s k i k n j i ž e v n i j e z i k n a m e n i l a v sem S lovanom. Z a r a d i t e g a bi b i l o 
v n a s p r o t j u z n j u n i m de lom in n a m e n o m , če bi p r v i n e n j u n e g a s lovan-
s k e g a k n j i ž e v n e g a j e z i k a u p o r a b l j a l i za e n o s t r a n s k o p r i s v a j a n j e . 
2U Presenetljivo je glavni trditvi profesorja A. lsačenka pritrdil francoski 
slavist A n d r e j V a i l l a n t v kratkem poročilu v Revue des études Slaves 
23 (Pariz 1947), 171 s. Sicer trdi, da knjigi jemljejo vrednost piščeve »zmote in 
zmede«, da pa je glavna teza pravilna in primerno odločno postavljena. Zdi 
se mi, da se je francoski slavist prenaglil, kakor je v isti reviji (udi sicer v 
poročilih o novih publikacijah nekoliko prenagljenosti. 
" Entstehungsgeschichte der kirchenslav. Sprache (1913) 254. 
F r i s i n š k i s p o m e n i k i s o p o o b l i k i i n v s e b i n i ( z l a s t i d r u g i ) z a r e s 
m e d s l o v a n s k o i n m e d n a r o d n o p o m e m b n i . P o n e k a t e r i h r e d k i h s t a r i h 
o b l i k a h ( b r a t r i j a , e ž e i . d r . ) s o v r e d n i p o s e b n e p o z o r n o s t i s l o v a n s k i h 
j e z i k o s l o v c e v . 
A n a j s t a r e j š i s p o m e n i k i n a š e b e s e d e n iso s u h a p a p i r n a v p r a š a n j a , 
m a r v e č i m a j o t u d i l j u d s k o i z o b r a ž e v a l n o in b o d r i l n o v r e d n o s t . P r i č a j o 
n a m r e č , d a so S lovenc i v 9. s t o l e t j u 6 s a m o s t o j n o z a v e s t j o sode lova l i 
p r i v e l i k e m p r o s v e t n e m delu s l o v a n s k i h apos to lov ; t o r e j n iso bili 
s u ž e n j s k i na rod . 
Vprašanje cksl. prvin v 2. fris, spomeniku je spojeno in sorodno s filolo-
škiini vprašanj i spovednega pouka v Sinajskem evhologiju (list 66b t—71 a 20). 
Začetek spovednega pouka (66 b 4—9) je nujno dopolnilo in pojasnilo k okrnje-
nemu uvodu fris, spovednega nagovora ter nedvomno priča, da 2. fris, spome-
nik spadu v ta okvir; isto potr ju je solino telo in poslednje zdravilo. Kakor 
Sinajski spovedni pouk tako je tudi fris. stsl. govor sestavljen za zahodni 
obred, a navzlic temu sta oba spomenika po slogu in jeziku cerkvenoslovanska 
iz panonske in velikomoravske dobe s panonskimi in moravskimi sledovi, fris, 
spomenik pa še s sledovi karantanskega narečja 10. stoletja. Zaradi spajanja 
vzhodnih in zahodnih prvin prizadeva besedilo Sinajskega spovednega pouka 
slavistom velike težave. Le slavisti, široko razgledani v cksl. književnosti, n. pr. 
V. Jagič, N. van Wijk in R. Nahtigal, so mu kos. V. Vondrâk pa je prezrl 
mnoge vzhodne značilnosti. Pod njegovim vplivom se je tudi v slovenski zna-
nosti pretiraval zahodni značaj Sin. spovednega pouka, posebej še značilni 
aorist sêde v očitno vzhodni veroizpovedi (67 a >—67 b 4) : ta je namreč natančen 
cksl. prevod grškega aorista v Markovem evangeliju 16, 19, ki se ponavlja v 
cksl. liturgičnih tekstih, medtem ko latinska vulgata isto mesto prevaja s seda-
njikom, kar se potem ponavlja v zahodnih veroizpovedih, še težavnejše je vpra-
šan je kratkega, okrn jenega in nepopolno zapisanega fris. stsl. govora. Zato je 
tem bolj potrebno primerjanje s Sin. evhologijem. Vprašanje vzhodnih prvin 
v onem oddelku Sin. evhologiju je dokončno rešil R. Nahtigal v svoji kritični 
izdaji (II, str. 178—207): le aorist side na str. 186 ni dovolj pojasnjen. S tem j e 
olajšano pravilno umevanje 2. fris, spomenika. 
R é s u m é 
Au cours des années 1938—1944 déjà, l 'auteur avait démontré, dans ses 
travaux, d'après le contenu et le style du 2e monument de Frising (ou Prei-
sing) que ce texte devait ê t re un produit de l'école de Cyril le et Méthode. 
A. lsačenko, de sa part et indépendamment, appuya ces preuves, quant au 
caractère vieux slave de ce monument, par des raisons philologiques. 
Dans le présent article, ces raisons philologiques sont complétées pur 
trois preuves nouvelles: 1) Slzno telo est une expression vieux slave: on 
trouve les éléments de cette manière de s 'exprimer dans le »Pohvalno slovo 
sv. Cirilu i Metodiju« (Louange aux Saints Cyri l le et Méthode) et dans l'Eucho-
logium Sinaiticum. 2) Ese — еже remplace, dans le vieux slave littéraire, 
l'article grec dans les citations. 3) Bzzredu => по чрЪдоу; cette reconstruction 
correspond, dans sa signification, à l'expression parallèle прклгкпорет.л dans le 
discours de Clément de Bulgarie qui est d'une étroite parente avec notre texte. 
Les arguments de A. lsačenko quant à l 'origine slovaque (morave) tics 
monuments de Frising manquent de fondement; il est cependant probable que, 
au IXe siècle, ces textes ne servaient pas seulement en Panonie, mais égale-
ment en Moravie. Pour comprendre le 2e monument de Frising, il est nécessaire 
tie le comparer avec le discours semblable de Clément de Bulgarie et avec 
i'Euchologium Sinaiticum.