Izhaja vsakega 5. in 20. v mesecu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. IT-.'," Rokopisi se ne vračajo. ------ GLASILO SLOVENSKIH ŽELEZNIČARJEV. Štev. 4. V Ljubljani, 20. februarja 1919. Uredništvo in Upravniltvo se nahaja v Ljubljani, Cesarja Jožefa trg St. 10. Naročnina: za celo leto . . K 7-20 za pol leta . . „ 3-60 za četrt leta . . „ 1’80 Posamezna številka 30 v. Leto XII. Železničarska konferenca. Društveno vodstvo Spl. žel. org. za Jugoslavijo sklicuje dne 2. in 3. sušca (ožnjaka) 1919 v Ljubljani, »Mestni dom«, železničarsko konferenco slovenskih, hrvatskih, bosanskih in srbskih železničarjev s sledečim dnevnim redom: 1. Splošno poročilo. 2. Ujedinjenje vseh deželnih oiganizacij v centralno organizacijo za Jugoslavijo. 3. Predložitev spomenice za vse železui-Mc« kategorije države SHS. 4. Stališče razredne strokovni; organizacije napram nacionalni organizaciji. 3. Razno. Konferenca se prične dne 2. sušca točno ob t*. uri predpoldne. Vsaka kr. skupina Splošne ^ei. org. za Jugoslavijo pošlje do 100 članov po »nega delegata; in za vsakih nadaljnih 100 članov »o enega delegata. Clostje imajo vstop le proti izkaznicam, katere izdaja centralno vodstvo na priporočilo kr. skupine dotičnega člana. Kr. skupino izdajo poverila, katere morajo ««legatjo pokazati p>-; vstopu. Delegate ss ima naznaniti centralnemu dni' sfevenemu vodstvu v Ljubljani, Jožefov trg 10, v . Mahrovi hiši), najkasneje do 26. svečana (ve-IjaČa). Po naročilu centralnega vodstva 6e»traloo tajništvo Splošne železničarske organi-/aclie za Jugoslavijo v Ljubljani, Cesarja Jožefa trg 10. * * * Za konferenco dne 2. in 3. sušca predlaga •«•trafno vodstvo sledeči opravilnik: Besedo na konferenci imajo le delegatje; če koče tudi kdo izmed gostov govoriti, mora to dovoliti zbor. 2. Referentom se dovoli za izvajanja eno uro •asa; v debato 10 minut. 3. K enemu in istemu predmetu se sme govoriti samo dvakrat. 4. Kdor želi besedo, se mora pismeno priglasi* pri predsedniku. 5. K vsakemu predlogu ima predlagatelj za utemeljevanje predloga besedo. Liberalni železničarski organizaciji. Imamo nebroj važnejših in hvaležnejših poslov, kot pa pričkati se v enomer z našo tovarniško organizacijo, ki sliši na ime »Zveza Jugoslovanskih železničarjev«, a vendar je med našimi železničarji še vedno peščica nerazsodnih ljudi, ki ne uvideva svojih razrednih interesov in ne razumevajo svoje stanovske solidarnosti. Prisiljeni smo zato nehote, zopet in zopet kazati tem nerazsodnim in zaslepljenim pocdincein ves hum-bug, ki ga uganja ta čudna organizacija. Kamorkoli so ozremo, povsod okrog stoji ce* lokupno delavstvo iste stroke sklenjeno in utrjeno v svoji enotni strokovni organizaciji, saj leži vendar na dlani, da je uspešen boj za dosego skupnih interesov mogoč le v enotni strokovni organizaciji Češki, hrvaški, bosanski i. dr. železničarji so že davnaj pomedli iz svojih vrst vse klikarstvo in separatistične težnje posameznih nadutežev ter strnili svoje vrste v enotne železničarske organizacije. Le na Slovenskem zapeljuje še vedno par Priveskov frakarske libralne stranke na/šo nerazsodne tovariše, da pljujejo v lastno skledo. Kdo pa so pravzaprav ti ljudje? IJe poglejmo v njihove vrste in na prvi pogled bomo opazili, da je to skoro izključno le oni del uradništva, ki se danes na vso kriplje peha za različna korita in katerim jo organizacija le sredstvo za dosego njihovih nečednih ambicij. Železničarji naj bi bili po mnenju teh ljudi le njihova osebna garda in lestvica, po kateri bi plezali do dobro plačanih ^»est in naslovov. Kdor tega tloslej še ni uvidel, so se mu mo- rale odpreti oči v škandalozni vlogi, ki so jo igrale glave te liberalne bratovščine pri uvedbi osemurnega delavnika. Pod pritiskom organiziranga delavstva je izpolnila Narodna vlada to staro zahtevo vsega svetovnega proletarijata. Upravičeno smo pričakovali, da bo tudi maloštevilno delavstvo meščanskih strank hvaležno socialni demokraciji za io prevažno zmago in nismo se varali. Povsod jc delavstvo navdušeno pozdravilo ta sklep, le slovenska liberalna železničarska organizacija, oziroma njeni predstavitelji, domišljavi in nävdutf šefi in vodilni uradniki so na vse kriplje ovirali in še ovirajo izvršitev tega velikega uspeha. Zakaj? Pri najboljši volji ne moremo najti druge razlage, kot da so se hoteli s tem prikupiti na naj-višjih mestih, ter si na račun zaslepljenih železničarjev priboriti par novih zvezd za svoje zlate ovratnike. Vse smo pričakovali, ali od teh ljudi, saj poznamo že od nekdaj njihovo delavstvu sovražno stremljenje in čustvovanje, a da si bodo upali tako očitno pokazati svojo nečedno barvo, tega nisnio mogli verjeti nikdar. Marsikaj čudnega se godi danes po naših deželah, marsikaj še bolj čudnega nas čaka, zato je neobhodno potrebno, da stoji dalavstvo, predvsem pa še železničarji, zvesto na straži ter skrbno pazi, kako se kuje njegova usoda. Živimo v takih časih, da je naravnost zločin, zapeljavati delavstvo ter krhati njegovo strokovno organizacijo, podlost pa zlorabljati delavstvo, zlasti še železničarje v dosego raznih osebnih interesov in namenov. Skrajni čas je zato, da vsi železničarji to spoznajo in enkrat za vselej obračunajo s separatističnimi gonjami, ki jih uprizarja par nadutih in častihlepnih liberalnih podrepnikov na račun ostalih železničarjev. Če bi bilo kedaj potrebno, da se združijo naše vrste strnjene, je to danes, zato na delo, da se združijo vsi železničarji v oni organizaciji, ki se že desetletja nad vse uspešno bori za njihove interese, v oni stranki, ki že desetletja neustrašeno zastopa interese vsega svetovnega proletarijata. Železničarska stavka v Trstu. V noči od 1. na 2. februarja t. 1. so zapustili tržaški železničarji delo, ker niso železniške uprave nakazale osobju obljubljeno 50% doklado. Na shodu je bila izvoljena deputacija, katera je šla k ravnatelju Serani, vodju železniških uprav v Tr-j stu, da mu sporoči zahteve železniškega osobja. j Gospod Serani je obljubil deputaciji, da se bode j 1. februarja t. 1. izplačala doklada. O železničarskih zahtevah je razpravljala tudi strokovna komisija v Trstu. Nedvomno se je dognalo, da se obljubljena doklada ne izplača za mesec februar, vsled česar je sklicala organizacija shod, da zavzame stališče napram temu dejstvu. Shodu je predsedoval sodrug Prijatelj, poročal pa je član deputacije sodrug Končnik Ferdo. Po dolgi debati je shod soglasno sklenil vsto-: piti ob polnoči v stavko. Zaupniki, posebno sodrug Končnik, je miril razdražene zborovalce, ali vse pomirjevalne besede zaupnikov so odletele na nejevolji zborevhlcev, kakor bob od stene. Ob 12. uri v noči je pričela stavka železničarjev v Trstu. Solidarnost v tei stavki je bila popolna. Italijanska soldateska. ki se ne čuti več varna in ki vidi strahove na steni, je takoj nastopila z vso brutalnostjo. Zaprla je že prvi dan 150 železničarjev in je nadomestila stavkujoče železničarje z onimi iz kraljestva. Ali socialno-demokratična misel se ne i ustavlja pred mejami raznih držav, marveč vžge srca proletarcev tudi onkraj umetnih mejä, je našla v italijanskih sodrugih solidarne sotrpine. Italijansko osobje je takoj pričelo s pasivno resi-stenco tako, da je vozil vlak iz Trsta do Nabrežine (16 km) po 8—10 ur. Strojevodje, nepoznavajoči stroje in progo, so i zažgali 16 strojev tako, da so malodane vsi stroji ! v Trstu neporabni. Ali eno moramo konštatiratl, ■ dočim so bili železničarji kot proletarci ne glede na narodnost solidarni, smo našli v bratskem objemu železniške uprave ene države z drugo; V hudi stiski — je poslala južna železnica italijanskim mogotcem pet strojev v Trst na pomoč. Zakaj se je to storilo, nam ni znano, ali že danes slovesno izjavljamo, da ne pošljemo niti enega uslužbenca ail delavca v Trst, da bi krumiril našim lastnim rojakom, ki bijejo orjaški boj proti italijanskemu nasilju v okupiranem ozemlju. Tržaški železničarji so posegli po skrajnem sredstvu šele tedaj, ko niso imeli nobeno drugo sredstvo več, ki bi jih dovedlo do njih pravic. S 1. januarjem 1919 se je uvedlo to zboljšanje za vse železničarje, in če jih italijanska vlada porablja v službi, mora dati tudi temu osobju vse stare pravice, ki so si jih pridobili s svojo močno organizacijo že v stari domovini. Ko so Italijani prevzeli v okupiranem ozemlju železniške uprave, so se obve/ali plačevati osobju isti zaslužek kakor so ga imeli do tedaj. Ali teh obljub niso držali ti gospodje. Železničarji niso vstopili v stavko na svojo pest, marveč so imeli nešteto posvetovanj z ostalimi organizacijami in so šele tedaj vstopih' v stavko, ko so jim v to privolile ostale organizacije. Italijanska vlada pa je po njeni stari navadi zädu-šila z brutalno silo to delavsko gibanje. Zaprla je vse navslcriž. Skrpucala Je obtožbo po zakonih, ki pri nas ne eksistirajo. Sestavilo se je v to svrho posebno vojaško sodišče, pred katerim so se morali zagovarjati železničarji: Fran Bizjak, Ivan Gregorka, Alojzij Trošt, Josip Gorišek, Anten Ccrneka, Anton Simčič, Anton Spetič, Maks Merzek, Jernej Ševrok,/ Ivan Prelog, Ivan Brence, Alojzij Antončič, Alojzij Podbršek, Lovro Sitar, Ivan Bolčina, Mihael Rutar, Anton Vuga, Josip Germek, Filip Sever, Gašper Sorč, Anton Kugerl, Aloiizj Valentinčič, Anton JanSa, Alojzij Potočnik, Josip Margon, Valentin Robin, Primož Korošec, Franc Kokošar, Mihael Rustja, Vincenc Slokar. Alojzij Besednjak, Mihael Pavlin, Josip Battig, Anton Katalan, Fran Skok, Ivan Cveljič, Andrej Jamšek II., Ivan Šo-bernik, Gašper Vatešič, Aneton Stor, Andrej Mejač, Vincenc Kovačič, Fran Furlan, Martin Pirnatf Ivan Spamperle, Jakob Kert, Rudolf Križmančič, Lovrenc Žvokelj, Ivan Petelin, Fran Rucker, Ivan Arko, Jurij Maruzza, Alojzij Cupar, Ivan Vidmar, Matej Okroglič, Ivan Lozej, Lovro Sagmelster Fran Zupančič, Ivan Majcen, Jakob Skopnik, Ferdinand Končnik, Josip Fargidin in Lovro Vascot-to so stali pred vojaškim sodiščem obtoženi, da so v noči od 1. na 2. februar 1919 nenadoma zapustili delo na državni železnici, kjer so bili usluž beni. Ker se je vsled tega prekinil promet, so oškodovali vojaškim in političnim Interesom v Julijski Benečiji. Skoraj vsi obtoženci so priznali in izpovedali dejanje, radi katerega so bili obtoženi. Posebno važna je bila izpovedba Ferdinanda Končnika, ki je rekel, da je shodu predsedoval 'Prijatelj. Razpravljali so o 50% dokladi, ki gre železničarjem. Pripomni, da je v imenu delavcev kot njihov zaupnik posredoval pri komturju Se-raniju, kateri je zagotovil, da se bo železničarjem 1. februarja nakazala tudi doklada. Končnik je o tem obvestil delavce. Dne 30. januarja je pa zvedel, da se doklada ni nakazala. To je napravilo na delavce globok vtis. Bil je s predsednikom Prijateljem pri postajnem načelniku, toda zaman. Pravi, da je bila masa železničarjev na shodu ogorčena in čeprav je bil on kot zaupnik proti štrajku, je šla med delavstvom ena sama beseda: štrajk! Ko so se zaslišale priče, je govoril državni pravdnik, ki je zahteval najnižjo kazen od 2 do 5 mesecev. Za njim je govoril zagovornik odvetnik Padoa, ki je naglašal, da štrajk ni imel političnega ozadja, da se je na dotičnem shodu govorilo le o 50% dokladah, ki gredo železničarjem; še pod staro vlado je bil štrajk takorekoč zakonito orožje delavstva. Zahteval je oprostitev za vse obtožence, če ne pa vsaj mile kazni. Sodni dvor se je umaknil na posvetovanje in ko se je vrni!, je proglasil naslednjo razsodbo: Vsled pomanjkanja dokazov so oproste Jurij Maruzza, Andrej Janšek, Alojzij Besednjak, Valentin Robin, Ivan Močnik, Fran Kokošar, Josip Battig in Mihael Pavlin. Ostali se spoznajo krivim, da so se pregrešili proti guvernerjevemu razglasu od dne 30. novembra 1918 in se obsodijo: Ferdinand Končnik in Jakob Skopnik vsak na pet let ječe in 2000 lir globe; Ivan Prelog, Josip Gorišek in Alojzij Valentinčič vsak na tri leta ječe in 500 lir globe; vsi drugi obtoženci pa vsak na dve leti ječe in 200 lir globe. Obtoženci imajo pravico, da se v 24 urah pritožijo na vrhovno vojno sodišče. Komisija strokovnih organizacij je naročila odvetniku Zennaru, da vloži pritožbo. Oblasti so potom vojaškega zagovornika na vrhovno poveljstvo podale prošnjo za pomilošče-nje obsojenih železničarjev. — »Lavoratore« se opetovano pritožuje, da ne sme več poročati o stvari in se pridržuje, da bo govoril o tem takrat, ko bo dovoljeno. Najbolj nedostojno se je obnašal tržaški odvetnik dr. Robba, ki je oblatil vse ostale železničarje samo zato, da je dosegel oprostilno razsodbo za njegova dva klienta. Ta šarlatan ima zelo temno preteklost. Ta drakonska kazen jasno kaže, kaj imajo Slovenci pričakovati, če Italija trajno obdrži to zasedeno ozemlje. Tako kakor vlada Italija v teh krajih, tako ni vladala niti Turčija. Italija ni ničesar storila za to, da bi sc cene na življenskih potrebščinah znižale, nasprotno se vsaki dan zvišujejo cene na trgu, plače so se pa tako znižale, da jo pričakovati, da bode v najkrajšem času izbruhnila delavska revolta. Pa tudi v Italiji ni boljše. Tudi tam vre na vseh koncih in krajih. Ta obsodba železničarjev pa bode le podkurila revolucijo. Od Narodne vlade zahtevamo, da vloži protest proti preganjanju slov. železničarjev v Trstu na mirovno konferenco v Parizu, da s tem dokumentira preganjanje slovenskega življa v zasedenem ozemlju. Dopisi. Svobodno zaprta v Jugoslaviji! Pri prihodu vlaka štev. 508 v Zagreb dne 4. februarja 1919 oddala sta M., nadsprevodnik in P., prtljažni mojster, po predpisanih določbah službujočemu uradniku in uslužbencu vlak in prtljago, ki je razvidna iz podpisanega prejemnega zapisnika. . Po preteku ene ure sta bila M. in P. obveščena, da se zglasita pri načelniku postaje, gosp. Pirjevecu, kateri je niima povedal, da je bilo z enega potnega koša oddanega na postaji Tržič, za Zagreb konštatiran primanjkljaj. Po stranki konštatiran primanjkljaj je bil, sedem parov čevljev. Ker dotični potni koš pri sprejemu od strani postaje Zagreb ni bil nič pokvarjen, iz česar bi se moglo sumiti, da je kaj ukradenega in ker M. in P. nista niič vedela o temu, jih je peljal postajni načelnik v kolodvorsko stražnico. Tam je že stražnik čakal. Kje so cipele? M. in P. da vprašata, k;ikšne cipele zahtevte od naju, vsaj midva nisva nobenih cipel sprejela. Kaj je v košarah ali v zabojih, tega midva ne znava in sva zato tudi neodgovorna, ker sva sprejela samo kose, ne pa vsebino. Stražnik še enkrat pravi, vidva sta za vse odgovorna, kar mu tudi gospod načelnik pritrdi. Nato izpraševanje se gospod načelnik odstrani in stražnik naju od nog do glave preišče, kakor največja zločinca. Izpraševal naju ni več, ker je že imel vse v ovadbi napisano, iz katere je zapisnik napravil. Po končanem zapisniku naju odpelje na glavno policijsko stražnico, kjer so naju gonili iz ene sobe v drugo, tako dolgo, da so naju vendar enkrat v eno majhno sobo pod »ključ dali«. Po posredovanju vlakovodnega preglednika g. Z. in drugt*.a osobja pri žel. nadzorniku gosp. Bračiču, sta bila M. in P. iz zapora izpuščena. Iz zapisnika, katerega so nam prečitali pri izpustu iz zapora, je razvidno, da je naju g. postajni načelnik v 7ag. i t u direktno policiji naznanil kot zločinca in kakoi jo tudi službujoči stražnik priznal, da je na P' velje r ačelnika naju odpeljal v zapor. G. načelnik ja izjavil, da je bilo petkrat pri označenem vlaku pok', adeno in zmiraj po isti dvojici, to se pravi- da sva bila v vseh slučajih midva tata, četudi sva vlak štev. 508 prvikrat pripeljala v Zagreb. Iz tega je razvidno, da je ta ovadba g. načelnika infamna denuncijacija in, da so bile košare v Ljubljani pred vlakovim odhodom še enkrat zvagane — je druga laž. Ko je naju dedektiv iz zapora nazaj pripeljal, sta M. in P. g. načelniku povedala, du je to laž, kar je stražniku povedal, se je pa g. načelnik začel prati, da on ni tako mislil —'' ali zapisnik je tukaj, tam jo jasno povedano, kar je načelnik denuncirai. Ko je dedektiv iz-previdel, da je g. načelnik lagal, mu je rekel: Nimamo povoda, da bi ta dva imeli zaprta! Klar jam se, pa je nas zapustil. Nazadnje je venda rekel, ali se je vama kaj zgodilo, če sta biia enmalo zaprta? Kaj? kako infamno. Iz teh navedenih razlogov se čutiva M. in P. vsled označene ovadbe tatvine po načelniku postajo Zagreb, g. Pirjevec-u, žaljena na časti in poštenosti in zahtevamo odločno zadoščenje. Iz raz'!čmh strani smo'že slišali pritožbe proti terni; gospodu, ki je prišel z Dunaja in bi rad sedaj tudi na slovenski zemlji komandiral in zapiral po durajskem pačinu. Ali gospoda bode treba naučiti, da ni na Dunaju več, ampak v Zagrebu, in da živimo v dobi revolucije. Narodnost je temu gospodu samo sredstvo za dosego svojih sebičnih ramenov. — Marinka Franc, nadspre-voduik južne železnice, P u š n i k A n ton, vlakovodja južno železnice. Zvezarija. S odlokom uradnega lista ravnateljstva drž. žel. SHS se ukazuje odtegnitev članskih prispevkov za »Zvezo« pri blagajni. Pa bode še kdo dvomil, da ne napredujemo v Jugoslaviji. Sodrug Zintl se poslavlja. Ljubljanska kr. skupina je izgubila enega zelo marljivega in zavednega člana, sodruga Ziutelna, ki je bil premeščen v Gradec. Kremenit značaj, izboren in pošten sodrug je nas zapustil, ali ostal nam bode za vedno v dobrem spominu in moramo le čestitati graškim sodrugom na tej pridobitvi. V poslanem dopisu se poslavlja od nas in prosi vse ,one sodruge odpuščanja, katerim je kedaj brez vednosti storil kako zlo. Ne, sodrug Zintl, ničesar Ti nimamo odpuščati, ker nam nisi nikdar tiiu slabega, nasprotno veliko dobrega naredil. Nadaljuj tudi na Tvojem novem službenem mestu delo, ki si ga pri nas pričel. Tvoj spomin, dragi sodrug, ostane trajen med nami, če tudi nas ločijo državne meje. Vodstvo kr. skupine Ljubljana I. Splošne železničarsko organizacije za Jugoslavijo. Pregrešna pozabljivost, ali pa zlobnost. Gospod dr. Vončina trdi v »Jugoslovanskem Zelez-ničarjiK, da ni res, da je bil sodrug Perdan radi osemurnika pri njemu in, da ni imel še do danes to časti osebno poznati sodruga Perdana. Ta izjava je navadna laž, ker sem šel 25. januarja ob 12. uri, vrnivši se od poverjeništva za promet, k ravnateljstvu državne železnice ter izročil osebno resolucijo glede osemurnika, ki je bila sprejeta na shodu dne 24. januarja t. 1. (V. spod Vončina me je vprašal: »Was wollen Sie«“-1 (to menda ni slovensko). Nato sem mu odgovoril, da nimam časa za diskuzijo in ga naprosil, če lahko odidem. Jo, Jo, in nato sem odšel. Žalostno pa je, če inteligentni ljudje javnost tako grdo farbajo; kaj je ta gospod pozabil, da smo bili trije, torej dve priči. Javnosti pa hočem s tem pokazati, kaki renegati se nahajajo v tej Zvezi, in ki blatijo poštene ljudi v javnosti le radi tega, ker nočejo biti hlapci kapitalu. Perdan. V nedeljo, dno 16. t. in. se je vršil v Kranjski gori pri Jurcu javni ljudski shod, na katerem je poročal sodrug Skobi. Udeležba je bila obilna, prišle so tudi žensko poslušat. Govornik je v dve-urnem govoru pojasnil in orisal razmere v stari Avstriji, katere so privedle do poloma. Nadalje pol.tične in gospodaske razmere v Jugoslavij ter pojasnil stališče socialno demokracije. Ker je bilo navzočih več železničarjev, je govornik razloži) tudi preosnovo železničarske organizacije. Navzoči so pazno sledili izvajanjem govornika in so nazadnje izrazili željo, da se čimprej ustanovi konsumno društvo v Kranjski gori, ker niso več voljni prenašati oderuštva posameznih trgovcev. Domače vesti. • Vozni red osebnih in mešanih vlakov na progah ravnateljstva državnih železnic SHS v Ljubljani. Proga Trbiž - Jesenice. Odhodi iz Trbiža ob 8. uri 6 minut dopoldne in 6. uri 21 minut popoldnem prihodi na Jesenice ob 9. uri 20 minut dopoldne ln 7. uri 35 minut popoldne; odhodi iz Jesenic ob 10. uri 30 minut dopoldne in 10. uri 5 minut ponoči; prihodi v Trbiž .ob 11. uri 45 minut dopoldne in 11. url 20 minut ponoči. Proga Jesenice - Bistrica - Bohinjsko jezero. Odhodi iz Jesenic ob 10. uri 35 minut dopoldne id 10. uri 10 minut ponoči; prihodi v Bistrico - Bohinjsko jezero ob 11. uri 34 minut dopoldne in 11. uri 9 minut ponoči; odhodi iz Bistrice - Bohinjsko jezero ob 8. url'6 minut dopoldne in 6. uri 36 minut popoldne; prihodi na Jesenice ob 9. uri 15 minut dopoldne in 7. uri 45 minut zvečer. Proga Jesenice - Ljubljana glavni kolodvor. Odhodi iz Jesenic ob 5. uri 19 minut dop., 10. uri 20 minut dop. in 8-, uri 22 minut zvečer; prihodi v Ljubljano glavni kolodvor ob 7. uri 36 minut dop., 12. uri 40 minut pop. in 10. uri 46 minut ponoči; odhodi iz Ljubljane glavni kolodvor ob 6. uri 57 minut dop., 11. uri 54 minut dop. in 6. uri 45 minut pop.; prihodi na Jesenice ob 9. uri 30 minut dop., 2. uri 31 minut pop. in 9. uri 18 minut ponoči. Proga Kranj-Tržič. Odhodi iz Kranja ob S. uri 15 min. dopoldne, ob 1. uri 5 minut pop. in ob 8. uri 25 minut ponoči; prihodi v Tržič ob 9. uri 12 minut dopoldne, ob 1. uri 59 minut pop. in 9. uri 19. minut ponoči; odhodi iz Tržiča ob 5! url 31 minut dopoldne, ob 9. uri 30 minut dopoldne iti o'a 6. uri 30 minut popoldne; prihodi v Kranj ob 6. «n 18 minut dop., ob 10. uri 16 minut dopoldne in oit 7. uri 19 minut popoldne. Proga Ljubljana držav. kol. — Kamnik. Odhodi iz Ljubljane državni kol. ob 7. uri 48 minut dop., ob 3. uri 10 minut pop. in ob 7. uri 30 minut zvečer; prihodi v Kamnik ob 9. uri 2 minuti dop., ob 4. uri 34 minut pop. in ob 8. uri 45 minut zvečer; odhodi iz Kamnika ob 5. uri 28 minut dop., 12. uri opoldne in ob 5. uri 5 minut pop.; prihodi v Ljubljano državni kol. ob 6. uri 44 minut dop., 1. uri 18 minut pop. in ob 6. uri 26 minut popoldne. Proga Ljubljana glavni kol. — Novo mes«o, Bubtijarci - Kočevje. Odhodi iz Ljubljane glavni kol. ob 8. uri dop. in 7. uri 4 min. pop.; prihod v Nov« mesto ob 10. uri 55 minut dop. in 9. uri 58 minut ponoči; prihodi v Bubnjarcih ob 1. uri 16 minut pop. in 12. uri 8 minut ponoči; prihodi v Kočevje ob 11. uri 11 minut dop. in 10. uri 16 minut ponoči; odhodi iz Kočevja ob 5. uri 50 minut dop. in 5. uri 46 minut pop.; odhodi iz Bubnjarcev ob 3. uri 53 minut eju-traj in 3. uri 50 minut pop.; odhodi iz Novega mesta ob 6. uri 3 minute dop. in 6. uri 2 minute pop.; prihodi v Ljubljano glavni kol. ob 8. uri 59 minut dop. in 9. uri 3 minute ponoči. Na delni progi Trebtiie-Novo mesto odhod iz Trebnjega ob 6. uri 42 minut dop., prihod v Novo mesto ob 7. uri 16 minut dop.; odhod iz Novega mesta ob 9. uri 16 minut dop., prihod v Trebnje ob 9. uri 50 minut dopoldne. Proga Trebnje-Št. Jauž na Dol. Odhodi iz Trebnjega ob 10. uri 30 minut dop. in 9. uri 33 mi«, ponoči, prihod v Št. Janž na Dol ob 11. uri 28 *i«. dop. in 10. uri 31 minut ponoči; odhodi iz Št. Janža na Dol ob 5. uri 28 minut dop. in 4. uri 59 miaut ^ pop.; prihodi v Trebnje ob 6. uri 32 minut dop. i« 6. uri 25 minut popoldne. Proga Novo mesto - Straža - Toplice. Odhodi i/. Novega mesta ob 11. uri 12 min. dop., 4. uri pop. i» 10. uri 10 minut ponoči; prihodi v Stražo - Toplice ob 11. uri 30 minut dop., 4. uri 18 minut pop. in 10. uri 28 minut ponoči; odhodi iz Straže - Toplic ob t. uri 27 minut dop., 11. uri 52 minut dop. in 5. uri 2® minut pop.; prihodi v Novo mesto ob 5. uri 45 minut zjutraj, 12. uri 10 minut pop. in 5. uri 38 minut popoldne. Proga Spodnji Dravograd - Velenje - Celje. Odhodi iz Spodnjega Dravograda ob 8. uri 41 minut dop. in 5. uri 23 minut pop.; prihodi v Velenje ob 11. uri 48 mimft dop. in 7. uri zvečer; odhodi iz Velenja ob 5. uri 39 minut dop. in 7. uri 10 minut pop.; prihodi v Celje ob 6. uri 58 mitrat dop. in 9. uri 15 minut ponoči; odhodi iz Celja ob 7. uri 44 minut dop. in 1. uri 50 minut pop.; prihodi v Velenje ob 9. uri 13 minut dop. in 4. uri 22 minut pop.; odhodi iz Velenja ob 9. uri 43 minut dop. in 4. uri 44 minut pop.; prihodi v Spodnji Dravograd ob 11. uri 20 minut dop. in 7. uri 56 minut zvečer. Zveza industrijcev. Dne 9. t. m. so se sestali industrijci raznih panog k ustanovni skupščini »Zveze industrijcev«. — Predsedoval je V. Majdič iz Kranja. Vlada je bila zastopana po podpredsedniku dr. Žerjavu. — Sklenjenih je bilo več resolucij. — Naglašalo se je, da hočejo z drugimi stanovi živeti prijateljsko. Priglasilo se jih je 90. Odbor je naslednji: Predsednik Vinko Majdič, Kranj; podpredsedniki so štirje: I. Polak, Dragotin Hribar, ravnatelj Avgust Praprotnik in Ivan Knez. Namestnika: Fr. Bonač, Ljubljana in Peter Kozina, Tržič. V odbor, ki sestoji iz predsedništva i« 10 članov, so bili izvoljeni: Andrej Jakil, Št. Janž, I. Dečman, Ljubljana; Josip Lenarčič, Vrhnika; inženir Remec (Bahovčevi nasledniki); A. Kajfež, Kočevje; Fran Bonač, Ljubljana; Peter Kozina, Tržič; ravnatelj 1. Smrtnik, Celje; H Pogačnik, Ruše; Janko Tavčar, Celovec. Preglednika: Fr. Golob, Ljubljana in Fran Roblek, Žalec. Štev. 4. ŽELEZNIČAR.___ Stran 3. SKo venski kapitalisti se organizirajo, proti kontu? — proti slovenskemu delavcu. Med vojno so ga odirali — po vojni hočejo nadaljevati to c!e!o. Bum, bum, Kopač razkrinkani — Tako poje žo!ti »Železničar« štev. 6 z dne 7. svečana t. 1. Kaj se jo pa zgodilo, da delajo ti kapitalistični hlapci tako bobnečo reklamo? — Kopač je namreč trdil* da je sicer Zveza bila navidezno za upeljavo osemurnika na železnicah, da so pa vsi Zvezarji na vodilnih mestih delali z vsemi močmi na to, da se prepreči naredba Narodne vlade. To smo v zadnji številki našega lista tudi nepobitno dokazali. In če vsi ti dokazi še ne zadostujejo, evo, še en nov dokaz, kako vneto cielajo Zvezarji za osemurnik: Pretečen teden se je podala deputacija obstoječa iz zastopnikov obeh organizacij k postaje-načelniku gosp. Štefinu v Mariboru, da izposluje osemurni delavnik za vse osobje te postaje. So-drug Gajšek in gospod Rebol, slednji član Zveze, sta opozorila gospoda načelnika, da je tozadevno naredbo izdala Narodna vlada. Gospod načelnik je odgovoril, da mu je obratno nadzorništvo v Ljubljani naročilo, da upelje le za delavce osemurnik, ne pa tudi za nameščence. Jaz ne morem uvesti osemurnika le za delavce, ker delajo le-ti z nameščenci skupaj službo. Kaj naj gre mladenič, kf je komaj nekaj dni na železnici, po osemurnem delu domu, stari, v službi osiveli nameščene; naj pa še naprej opravlja službo do 24 ur. D:i »e delam nobenemu krivice, raje ne upeljem za nrbenega osemurnik. Kdo je tukaj kriv zavla-čenja upeljave osemurnika. Gospod načelnik Šte-tm, afi je, to kriv dotični Zvezar na merodajnem mestu, ki izdaja take nesmiselne ukaze postaje-i/.čelnikom. Gospod Deržič sedi v eni pisarni s ti.'tiin gospodom, ki dela na to, da bi onemogočil vladino naredbo. Tam naj predsednik Zveze poteka, ne pa da udriha po Kopaču, ki že 30 let dela za dosego osemurnika na železnicah. Evo nov dokaz, da Zvezarji na merodajnem mestu branijo uvesti osemurnik na železnicah s tem, da dajejo vladini naredbi nasprotujoče ukaze. Gospod Der-zič, ta bojaželjnež, je sam opetovano ponavljal, da se to naredbo ne da povsod izvesti. Za niim besediči gospod Roglič in razni drugi podrepniki železniških uprav. Vsakemu političnemu abecedniku je znano, da se zavedno “delavstvo skoraj 30 let bojuje za dosego te eminentne delavske postavke, dočim so bile brezizjemno vse žolte organizacije vedno nasprotne tej zahtevi. Za dne 2. februarja so sklicali Zvezarji v hotel »Union« javen železničarski shod in so ga oglasili v štev. 5 njih trobila nastopno obvestilo: V nedeljo, dn e2. svečana, se vrši javen železničarski shod od dveh popoldne v dvorani hotela »Union« v Ljubljani. Tovariši pridite vsi! P rine si te seboj legitimacije! Hinavci! na eni strani javen železničarski shod (to je namenjeno za javnost), tajno pa prinesle legitimacije seboj. Sleparji javnega mnenja sta in nič drugega ne. Kat se pa tiče Kopačevega vabila > d s h o d, je to ravno tako umazan manever, kakor vse vaše dosedajno delovanje. Kopač še do danes ni dobil vročeno citirano vabilo. Konečno vam bodi povedano, da ima Kopač važnejše posle, kakor da čaka doma vašega vabila, da prisostuje takim komedijam, v katerih igrata dolgi Janez-pretepač in politični začetnik Deržič glavno ulogo. Na drugo gobezdičanje ne odgovarjamo, ker bi dajali s tem tej bratovščini preveč časti. —1—. Naredba poverjeništva za promet v sporazumu s poverjeništvom za finance štev. 292. Do preklica, dokler trajajo sedanje izredne razmere, se potne pristojbine državno-železniške-ga osobja v območju Narodne vlade SHS v Ljubljani določajo tako-le: I. Diete in t r ošnin e. 8 I. Uradnikom gredo nastopne, diete: Služb, razred 5. popolne diete 32 K, skrčene 25 K. 6. služ- beni razred popolne diete 28 K, skrčene 22 K, ’. službeni razred popolne diete 24 K, skrčne 20 K. 6. službeni razred popolne diete 22 K, skrčene 13 K. 9 službeni razred popolne diete 20 K, skrčeni 16 K 10. službeni razred popolne diete 18 K, skrčene 14 K. Železniški aspiranti, volonterji in dlurnlstl prejemajo diete 10. uradniškega razreda. Pri potovanju preko meje države SHS se računajo dvojne diete; znotraj te meje, a preko območi.» Narodne vlade SHS v Ljubljani, pa poj-d"iige diete. § 2. Poduradniki, oflcijantke, manipulantke in slugo dobivajo trošnine v nastopni izmeri: Po.dtit&dn>kl z 2000 K ali več letne čiste plače 16 K popolne trošnine, skrčene trošnine 14 K., poduradniki z manjšo plačo, dalje oficijantke in manipu'antke 14 K popolne trošnine, skrčene trošnine 12 K; sluge vsili plačilnih stopenj 10 K popolne trošnine, skrčene trošnine 8 K. Glede potovanja preko mej veljajo določila § 1. § 3. Di uga določila o tej stvari, zlasti o polovičnih dietah in trošninah, ostanejo v veljavi. II Potni t r o š k i. § 4. Potni troški so: 1. 'I reškovn i povprečnina (§ 12. regulativa) po 12 K za uslužbence, ki imajo pravico do trošnin. 2. Dovoznina, kakršno dobivajo državni uradniki (naredba celokupne Narodne vlade SHS v Ljubljani z dne 12. decembra 1918, štev. 201, § 4. točka 3. (Uradni List štev. 15.). Dovoznina se sme zaračunati le v tistih primerih, v katerih se je doslej zaračunjal voz po tarifi ali krajevno običajnih cenah. 3. Drugi troški po regulativu. III. Končna določila. § 5. Vsa dosedanja določila se razveljavljajo, kolikor se ne strinjajo z zgornjimi. Sedanje dra-gtnjske doklade zgoraj navedenim potnim pristojbinam so odpravljajo. § 6. Nakazane potne povprečnine naj nakazujoča oblast sorazmerno zviša. § 7. Ta naredba ima veljavnost izza dne 1. novembra 1918. * * * 293. Naredba poverjeništva za promet v sporazumu s poverjeništvom za finance o odškodninah za rodbine državno - železniškega uslužben-stva, ki morajo z ozirom na izredne razmere živeti ločeno. Za uslužbenstvo državnih železnic veljajo določbe naredbe z dne 16. decembra 1918, št. 202. (Uiadni List štev. 15) le toliko, kolikor so ugodnejše nego določbe regulativa za državne želez-ničaije; sicer pa ostanejo v veljavi predpisi regulativa. 294. naredba poverjeništva za promet v sporazumu s poverjeništvom za finance o začasnem honoriranju državno-železnjškega uslužbenstva na zasedenem ozemlju na severni meji koroški in štajerski. V izrednih primerih se sme državno - železniškim usužbencem, ki opravljajo službo s posebno težkimi pogoji, podeliti za vsak primer posebej dolu primerna podpora ali nagrada v izmeri ene četr!.ne ali polovice popolne diete. V Ljubljani,'dne 15. januarja. 1919. Dr. l estotnik s. r. Dr. Kukovec s. v. ShodiT" V nedelio, dne 9. t. m. se je vrši v Zalogu društven shod ob obili udeležbi. Shoda sc je udeležilo tudi nekaj Zvezarjev, med njimi dolgi Janea pretepač, ki pa ni našel posla, ker le bilo tam dosti krepkih pesti, ki bi ga bile postavile pod kap, če bi se bil ganil. Shodu je predsedoval sodrug Mi slej, poročal je pa sodrug Makuc o ciljih naše organizacije. Govornik je v poljudnih besedah razkladal obupen položaj železniškega osobja ter kazal pot, po kateri naj korakajo železničarji, da se osvojijo kapitalističnega pritiska. Omenil je tudi bratomorno delo »Zvezarjev«, ki razdirajo solidarnost med železničarji. Naša organizacija se je borila pred in po vojni za vse železničarje in je tudi dosegla precejšnje vspehe. Tudi naprej se hočemo bojevati, da dosežemo za železničarje, kar jim pri-tiče po človeških in božjih postavah. Sodrug Z o r g a je poročal o nalogah naše organizacije. Neusmiljeno je bičal vojne oderuhe, ki so med vojno odrli revežem kožo in sedaj sede na polnih denarnih vrečah, pa rešujejo našo domovino na njih način. Oni preklinjajo vsakega s čifutom in nemčurjem, ki ne veruje, da so isti prelivali kri za domovino. Vlada, katero ni nikdo volil, nima časa razpisati volitve, ker se menda boji ljudstva. Končno je razlagal pomen osemurnika na železnicah. Osemurnik ne bi nikdar imeli, če bi čakali gostobesedne Zvezarje. Izvolil se je naslednji odbor, ki naj bode radi ondotnega članstva v vedni stiki z odborom kr. skupine Ljubljana I.: predsednik Mikec, blagajnik Mislej, odbor: Bertosi, Dovjak, Taufer in Zidan. Prožni obhodnlk sodrug Orel se je pritoževal o krivicah, ki se godijo tej kategoriji uslužbencev. Vlaki imajo večurne zamude, vsled katerih se razteza delovni čas do neskončnosti, pa se po temi, ker ni ne petroleja, ne druge razsvetljave, borijo. Za vse to čezurno delo pa ne dobijo prožni obhodniki prav nobene odškodnine. Odgovarjal mu je sodrug Maku c. Končno besedo je imel sodrug 2 o r g a, potem" je pa predsednik, zahvalivSi se za obilno udeležbo, zaključil shod. Po shodu je pristopilo lepo število članov-. Izrazila se je tudi želja, da se priredi še več takih podučljivih shodov. Tamošnji načelnik je baje žugal s črno listino tistim, ki se udeleže shoda. Sodrugi na delo — pa če popokajo od jeze naši nasprotniki. M. V Zagorju se' je dne 3. t .m. vršil ustanovni občni zbor kr. skupine Splošne železničarske organizacije za Jugoslavijo, na katerem je poročal sodrug Zorga v imenu centralnega društva. Poročilo se je sprejelo soglasno na znanje. Odbor sestoji iz sledečih sodrugov: Predsednik sodrug Goršek Anton, podpredsednik Vodiš e'k Fran, blagajnik Zupančič Andrej, tajnik Zupančič Rudolf, namestnik Končar Alojzij, pregledniki C e č Iv. in Šuštar Ivan. Podtajnika za progo, in sicer za Litijo P o v š n e r Viktor, za Savo Kepa Martin, za Zagorje M e r v i k Leon, za Trbovlje Zrinšek Fran. -Zaupnik za Litijo: Šinkovec Fran, zaupnik za Savo: Mohar Anton, zaifpnik za Zagorje: Mervik Ivan, zaupnik za Trbovlje: Zorko Gregor. * V nedeljo, dne 9. t. m. se je vršil občni zbor kr. skupine Borovnica ob obilni udeležbi. Sodrug S 1 a n o v e c je poročal o delovanju kr. skupine, sodrug Š t r u m e 1 j o blagajniškem stanju. Končno se je predlagalo, da kr. skupina preosnovi v kr. skupino Splošne železničarske organizacije za Jugoslavijo. Predlog je bil soglasno sprejet, poročila so $e sprejela na znanje. Nato se je sprejel soglasno nov odbor, ki sestoji iz sledečih sodrugov: Predsednik Ahčan Andrej, podpredsednik Ga-ricu Fran, zapisnikar Zupan Fran, blagajnik Štru-melj Fran, subblagajuika, za progo Verd-Borov-nica, Debevc Jaka, prožni obhodnik; za progo Borovnica-Brezovica, Ivan Mivšk, prožni obhodnik; za kurilnico Mekinda Josip; preglednika P u s t o v r h Karl, strojevodja in Pavlovčič Josip, kurjač; knjižničar, Hrovatin Ivan. Odborniki: Troha Fran, Štrumelj Anton, Oblak Ivan in Rožman Fran. Sodrug predsednik se je zahvalil za zaupnico v imenu vseh odbornikov in je obljubil, da bode delal nesebično za vse in prosi, da ga tudi vsi člani podpirajo, da bode mogel točno izvršiti sprejete naloge. Zahvalivši se za polno udeležbo, je zaključil občni zbor. Po končanem občnem zboru se je vršil javen političen shod z dnevnim redom: Socialna demokracija in tisk. K dnevnemu redu je poročal sodrug Kopač, ki je v nad dve uri trajajočem govoru razlagal bistvo socializma in pomen Jugoslovanske soci-alno-demokratične stranke za delavstvo. Z vidnim zanimanjem so zborovalci sledili njegovim stvarnim izvajanjem in obljubili so, da se odkrižajo vseh dosedanjih strank in priklopijo edini pravični delavski stranki, socialni demokraciji. Vse stranke so dosedaj le varale ubogo ljudstvo in koritarile na stroške ubogega trpina. Bodoče volitve bodo pokazale, kako misli delavno ljudstvo. V delavskih hišah bomo pomedli z meščanskim časopisjem, ker ono nas le slepi in zavaja na kriva pota z namenom, da razcepi solidarnost delavstva. Tudi kmetje in obrtniki smo siti na-vduševanja, posebno še za tako slabe gospodarje kakor smo jih imeli. Tudi mj se hočemo pridružiti vašim vrstam, saj se nam dostikrat slabše godi kakor delavcem. Naš nasprotnik ni delavec, ki z nami trpi in strada, ampak naši nasprotniki so tisti, ki so hodili med nas in gojili sovraštvo napram delavcem. Pri točki gospodarske organizacije, je govornik razlagal njih pomen. Popolna emancipacija od te družbe je mogoča le tedaj, kadar se bodemo otresli vseh pijavk, ki so glodale na našem telesu. Da bode možno ustanoviti lastno prodajalno, hočemo vsak po svojih močeh prispevati. Upisalo se je lepo število članov za konsumno društvo In upamo, da bode mogoče v najkrajšem, času pričeti s poslovanjem konsumne zadruge v Borovnici. A. T. Zagorje ob Savi. V pondeljek, dne 10. t. m. se je hipno raznesla vest po progi »Kopač je razkrinkan«, ali nikdo ni znal povedati več kakor to, da Kopača ni bilo na shod. Mi pa trdimo, da so le Zvezarji razkrinkani, da so delavski nasprotniki. Kdor stopi v vašo bratovščino, ta je tako slep, da mu ni treba zavezovati oči. Ali ste že pozabili na shod v Zidanem mostu, ko vam je naš sodrug Zupančič odkril vse vaše lumparije. Namesto, da bi se skesali svojih grehov, ste se pa spravil1, kakor gladni volkovi na njega, da mu požrete še ta boru košček kruha, katerega mu deli železnica za njegovo trudapolno delo. Sramujte se vašega demokratizma, ki ni nič drugega kakor kapitalistični patriotizem. Vaš greh, ki ga je vam razkril sodru* Zupančič, je tako velik, da vam ga nikdar več ne odpustimo. Vaše zaupanje na progi je splavalo po vodi in so no -vrne nikdar več. Vam sodrugom pa kličemo: zavedajte se, da je vaš spas edinole v »Splošni železničarski organizaciji za Jugoslavijo«. Tebi pa, po liberalnih frakarjih preganjani sodrug, le vrlo naprej, kinalo bode zadnji železničar na progi organiziran v naši organizaciji, to naj bode tebi v zadoščenje. Zveza je na smrtni postelji, le še postajenačelniki in prožni mojstri so v njt, pri nas ne najde več zavetišča. Gospodu Ogrincu pa, ki upije, da nas uoüe vse rdečkarje odpravil v Nemško Avstrijo, ker smo Nemčurji in Madžarom, povemo, da so bili ravno oni gospodje, ki so vzeli Jugoslovanstvo v y.akup, tisti, ki so nas učili nemško, ker niso hoteli pred vojno in med vojno z nami govoriti drugače, kakor le nemško in da smo mi gotovo mnogo boljši Jugoslovani, kakor gori označeni politični meše-tarji. Morda se še spominjate, kako ste nas svoje-časno zato preganjali, ker smo preslabo nemško govorili Rdeča straža. Dne 15. svečana se je vršil v gostilni pri Ver-gles-u na Savi občni zbor tukajšnje krajevne skupine. Predsednik sodrug Pintar je orisal v jedrnatih besedah delovanje podružnice v pretečenem letu. V daljšm govoru je opozarjal sodrug Skobi, naj se delavstvo v splošnem, posebno pa še železničarji zavedajo — in si zgrade na razvalinah razpadle Avstrije — v mladi Jugoslaviji, boljši položaj, kar je mogoče le potom močne in trdne organizacije, strokovne kakor tudi politične. Z vidnim zanimanjem in navdušenjem so zborovalci sledili njegovim izvajanjem. V odbor so bili izvoljeni sledeči sodrugi: Predsednik: Jože Mlakar; namestnik Rain uš Peter. Blagajnik: Sovšek Anton; namestnik: Levstek Alojzij. Zapisnikar: Na-rad Fran: namestnik: Zidanšek Karol. Knjižničar: Eržen Fran; namestnik: Sitar Jože. Preglednik: C r n a 1 o g a r Fran; namestnik: Polajnar Fran. Zaupniki: Rajšp Fran, Jonke Alojzij, Sležič Jože, Maurič Fran, Tominec Ivan. PROTESTNI SHOD ŽELEZNIČARJEV. Da izrazimo našo solidarnost tržaškim železničarjem in povzdignemo ogorčen protest proti kruti in barbarski obsodbi za delavske pravice bojujočih se železničarjev, sklicuje »Splošna železničarska organizacija za Jugoslavijo« v soboto ob pol 6. uri zvečer v veliki dvorani hotela Union Javen železničarski shod z dr.evnim redom: 1. Protest rroti italijanski vladi radi brutalnih obfodb železničarskega osobja v Trstu. Na ta shod rmo povabili Narodno vlado, zastopnike obeh železniških uprav in zastopnika francoskega odposlarisiva v Ljubljani. Na tem shodu naj ne manjka noben železničar! Društveni vestnik. Vsem krajevnim skupinam »Splošno želez. org. za jngoslavijo na znanje! Društveno vodstvo sklicuje dne 2. in 3. sušca (ožnjaka) 1919. v Ljubljani železničarsko konferenco slovenskih, hrvaških, bosanskih in srbskih železničarjev s sledečim dnevnim redom: 1. Splošno poročilo. 2. Ujedinjenje vseh deželnih organizacij v centralno organizacijo za Jugoslavijo. 3. Predložitev spomenico za vse železniško • • ! "'-"*'0 d.r?av& -1. Stališče razredne strokovne organizacije napram nacionalni organizaciji. S. Razno. Konferenca se prične dne 2. sušca točno ob 10. uri predpoldne. Vsaka kr. skupina Splošne žel., org. za Jugoslavijo pošlje do 100 članov po enega delegata, in za vsakih nadaljnih 100 članov po enega delegata. < lost jo imajo vstop le proti izkaznicam, katere izdaja centralno vodstvo na priporočilo kr. skupino dotičnega člana. Upravilnik konference se razglasi v strokovnemu glasilu »Železničar« v št. 4. To pravilo velja tudi za vse deželne organizacije, železničarjev Hrvaške, Bosne in Srbije. Kr. skupine izdajo poverila, katere morajo de-logatje pokazati pri vstopu. Delegate se ima naznaniti centralnem društvenem vodstvu v Ljubljani Jožefov trg v (Mahrovi hiši) najkasneje do 26. svečana, (veljača). Troške za delegacijo nosijo kr. skupine. Po naročilu centralnega vodstva J. Kopač. Kr. skupina Ljubljana II., »Splošne železničarske organizacije za Jugoslavijo« prosi tem potom člane te skupine, da oddajo društvene knjižice za državno železnico sodrugu Lahu, za južno železnico pa sodrugu Jerinu ali sodrugu Groboljšku v svrlio revizije. Odbor. Krajevna skupina Zidani most. Splošne železničarske organizacije za Jugoslavijo poživlja vse člane te skupine, da poravnajo članarino najdlje do 25. t. m. in naj radi žigosanja oddajo članske knjižice, katerim naj priložijo listek z rojstveniml podatki. Članski prispevki znašajo od 1. januarja t. I. 4 K mesečno. Clane se s tem opozori, da naj redno plačujejo članarino, ker bi inače že po enem mesecu zaostanka izgubili že pridobljene članske pravice. Izjeme so dovoljene le onim članom, kj so radi nesreče v družini prišli v hude denarne stiske in to lo tedaj, če so to pred potekom naznanili pristojni kr. skupini. Napram organizaciji naj stori vsak svojo dolžnost, če hoče, da bode tudi organizaciji možno bpolnjevati napram članom po pravilih prevzete dolžnosti. Odbor. Občni zbor kr. skupine Zidan most Spl. žel. org. / i Jugoslavijo se vrši v nedeljo, dno 23. svečana ni» pol 5. uri popoldne v društveni sobi z dnovnim redom: 1. Situacijsko poročilo tajništva. 2. Volitev odbora. 3. Poročilo društvenih funkcionarjev. 4. Raznoterosti. Tega shoda naj se udeležijo tudi sodrugi iz proge. Občni zbor kr. skupine Rellienburg se vrši v nedeljo, dne 23. t. m. ob pol 9. dopoldne z običajnim dnevnim redom. Na obeh shodih poroča o ciljih Spl. žel. organizacije za Jugoslavijo centralni tajnik sodrug Kopa č. Vestnik uprave. Se so nekatere krajevne skupine, oziroma vplačevainke tako malomarne, da se ali ne brigajo za to, kar se v upravnem vestniku razglaša, ali pa ga dotični funkcionarji sploh ne čitajo. Vkljub temu, da že dva meseca reklamiramo se-zna ne članov, istih še vedno nismo prejeli iz Kranjske gore, Novega mesta in Rajlienburga (Blance). Prosimo torej, naj se nam te sezname takoj pošije, da bode možno popolnoma urediti evidenco. Obračune in spise v upravnih zadevah naj se pošilja upravi »Železničarja« v Ljubljani, Cesarja Jožefa trg štev. 10, dopise glede shodov, pravo-varstvenih zadev itd. centralnemu tajništvu Spl. železničarsko organizacijo istotam. Uprava in centralno tajništvo Spl. železničarsko organizacije ter uredništvo »Železničarja« se nahaja sedaj na Cesarja Jožefa trgu št. 10 v Ljubljani. Obračune za mesec februar naj se izvrši tako, da bode najkasneje 10. marca že pri upravi v Ljubljani. Istolako naj se pošlje upravi Spl. žei. org. v Ljubljani zutske, ki se jih je nabralo za štokholm-sko konfereiico, da moremo enkrat zaključiti tudi ta račun. »Železničarja« razpošijemo topot povečini posamezno tistim članom, ki so izven sedeža kra-j jevnih skupin. Kjer pa je možno, da zaupniki še j nadalje prejemajo list v zavojih in ga razdeljuje- i jo članom, ostane to še nadalje v veljavi, da si prihranimo na upravnih stroških. Pri skupinah, «d katerih še nimamo članskih seznamov, pa nam tudi še sedaj ni možna točna odprema lista, razveti, ako nam vodstvo naznani število iztisov, ki jih potre tuje za razdelitev. V plačilnih polah naj se vselej označi tiste člane, ki prejemajo »Eisenbahnerja«. V blagajniških knjigah in izpiskih pa se za sedaj ne dela razlike, temveč se vse skupno vpiše in obračuna. Pri naročanju »Eisenbahnerja« pa opozarjamo blagajnike, da bodo dobivali ta list samo tistf. ki res no znajo slovenski. Ustanovnico in podpornice za »Železničarski dom« so že izgotovljene in jih sedaj razpošiljamo za tiste, ki so že vplačali tozadevne zneske. Tiskovino in potrdilno znamko za članarine sc po večini že izgotovljene. Funkcionarji jih doblic za sedaj še v omejenem številu, samo za prvo potrebo. »Železničarski dom«. Po sklepu ustanovnem dfjlegaciiskega zbora naše organizacije naj se pov sod in ob vsakj priliki nabira za »Železničarsk dom <. In to vsled neznosne stanovanjsko tnizerije. Železničarji naj zbirajo doneske ne le med se boj, tenneč tudi med tistimi, ki so v stiku