Za poduk in kratek čas. Anton SiTka. (Izgled kršanskega učitelja.) (Dalje.) Kar so visi od njega pričakoTali, to in še Teč je rajni SiTka Testno dopolnil. Že konec pribodnjega leta 1855. mu je knez Windiscbgr8tz, patron Spitalske fare in šole, službo učitelja in cerkoTnika t Špitaliču za Tselej podelil. Z noTim Teseljem; s kišansko gorečnostjo se zdaj mladi učitelj loti BToje dTojne službe. Velika je bila nja 8krb za ubrano petje t cerkTi, za lopi red t žagredu; še veča skrb mu je bila za šolsko mladino. NaTdajala gaje Tseskozi prisrčna želja, skazati se mladini skrbnega očeta, modrega učenika in ljubeznjivega Todnika. Kakor gmo slišali, se ničesar ni bolj bal, kakor pobnjsanja nedolžnih otrok. Dobro je Tedel, da njih angeli (Tarhi) neprenehoma gledajo obličje Ofieta nebeakega. Z besedo in zgledom si je prizadeval, otioke ne le pisati in brati, n>arve<5 Tsega naučiti, česar j;m je k časni, zlasti pa k večni sreči potreba. Dobi-o je Tedel, da najboljši nauk sadii ne obrodi, ako ga otroci zTesto ne spolnujejo; zato je pred Tsem skrbel za lep red t šoli, injeotroke učil ubogati in lepo kršansko se obnaaati, t šoli in zuuaj šole. Gorke solze, ki so pri njegovem pogrebu iz oči njegovib učencev na nja gomilo tekle, bile so živa priča Telike ljubezni in spoštoTanja nekdanjih učenceT do STojega učenika. Mnogo bridkosti je rajnemu Antouu delala nova šolska postava. Nikdar ni mogel razumeti, zakaj da se šola cerkveni oblasti — sveti katoliški cerkvi iz rok piplje? Solo od cerkve ločiti, se mu je zdevalo, kakor da bi otroka materi z naročija trgal. *) Kdo neki zamore za otioka bolj skrbeti, kakor nja lastna mati, kdo za blagor šolske mladine bolj, kakor st. cerkev, kijeotroke po STetem krstu za nebesa rodila! Nikdar se rajni SiTka ni pritoževal nad duhovskimi šolskimi nadzorniki, ker je bil sani mož praTične Tolje in poštenega, odkritosrčnega značaja. Zatorej je z dotnačim dušnim pa8tirjein Tedno t najlepšem miru žiTel. Zoperni 80 mu bili zabaTljm goTori zoper ,,staro" šolo in zbadanje katoliške cerkTe, čes, da so bile šole za nio, dokler je cerkeT nadzorstTo nad njirni imela. PreTidni mož je lahko spoznal, da je praT za praT posTetna Tlada šole t rokab imela, duhovniki so le od nje postaTljeni služabniki bili; daje torej posTetni Tladi pripisati, ako se za šole Teč storilo ni. ,,Kar mene zadeTa" — je brez strahu djal — ,,meni se je boljše godilo, dokler sem bil pod nadzoratTom cerkTe, kakor zdaj, ko me rhlapcevstva osTobojenega" zoTejo. Poprej sem imel enega gospoda; sem tistemu ustregel, sern tudi Tedel, da je dobro; zdaj pa imam gospodov, da jim že šteTila ne Tem. Če enem ustrežem, se lahko drugim zamerim! Poprej aem iinel gospodoT, ki so štirikrat tako dolgo študirali, kakor jaz, ki so se učili tudi onih stvavi, kteiih se morajo zdaj pripraTniki posebe učiti. Zakaj bi neki duhoTnik, ki je zdelal Tisoke šole, sposoben ne bil, nadzoroTati ljudskega uči- *) Ko bi bil blagi mož se dalje živel in vidil, kako da se v innogih krajih na pritiskanje nomskutarskih šolskih očetov slovenski jezik v šolah zatira, kako da je šolski red in ptrah vničen, mladež pa vsa rassbrzdana, da si ubogi učitelji ne morejo več pomagati, ko bi bil mož vse to in mnogo druzih žalostnih prikazni doživel, kaj bi ae le potem bil rekel? telja?" Tako in enako odbijal je SiTka obrekoTanja zastran katoliških šol dobro Tedoč, da ne prihajajo take obrekovanja iz ljubezni do šolekega napredka, uego iz soviaštva proti kat. cerkTi, iz neke maščevalnosti, ki je lastna hlapčeTskim dušicam, ki se klanjajo Tgakej obstoječi oblasti, ko pa ta prestane in nastopi n o t a, se klanjajo tej, nad prejsno pa jezike brusijo. Dne 1. pioeinca 1. 1871. je SiTka odložil službo cerkvenika, kakor mu je deželska postaTa velevala, alj ljubezni do cerkve 8 tem ni odložil, mai-Teč je do zadnjega zdihljeja zvest sin jej ostal. Zato je pa tudi po ločitvi šole od cerkTe v Spitaliču Tse pri starem ostalo. (Dalje prihodnjič.)