Št. 37. - V Goriiii, v soboto due 7. maja 1904. Letnik VI. Izliaja vH.i torek in.mibotoob 11. mi predpoldnn za uiesto tcr o!, Ji. uri ps - za dežflo. Ako pad<» n:i ta dm-va praznik izidf» dan prej ub <>. zvečer. Stain* popošti pi-('j«'iiiaii ali v Oorici na dom pošiljan cHoletiioS '\, polU'tno 4 Kin äetrtlotiio 2 K. J'rodaja.se v üorici v to- bakarnan Schwär/, v Solskih ulicali, JelltTsitz v Nunski!. ulicali in Lc- bau na VerdijevtMii tckaliääu po H vin. &0RICA r/Jutraüj« izrinnje.) UredniMtvo in upraviii&tvo se nalntjala v «i\ a r o d n i t i s k ar u i», ulifu VVtluriiii li. ^t. 9. Dopise jf naslovili na uredništvo, oglaac in naiočiiino pa tia npravništvo »Goricec. Oglatii s«» računijo po pftit- vrstali in sicer aku su tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-kral po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako sc večkrat liskajo, raču- nijo Be po pogudbi. Izdujatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tlskarna" (odgov. J. MaruSič). Rusko-japonska vojska. Vspeh, katerega *o dosogli Japonci pri Kiulienčangu nad Husi in o katerem Hiiio porooali žo v zadnji štovilki svojega lifita, prernlevajo zagmeni ~vražniki Ku- sov. v prvi vrsti seveda ziaov.st'C "i3O pisje, še vodno in s Uko slasljo, kakor da bi bili valed icga Husi izgubili col-» voJ8ko. Sftvo, da je tako pisarenje smošno, posebno ako se pomi.sli, da je stalo pri Kiulienrangu le 12.000 Kusov z 48 to- povi, na.^proti 70000 Japoncem, ki so imeli 130 topov. Vni resni listi, posebno pa vojnški, ne pripisujejo omenjenemu japonskemu vspehu prav nobene važno- sti. Rusi niso imeli namreč nikdar na- rnena Japonccm preprečiti prehod čez reko Jalu. Raske vojaSko Čete, nahaja- joče se na desnem bregu reke Jalu, niso imele drugega namena, nego zadrževati Japonce, da svojega prehoda čez reko Jalu tako hitro ne izvrše, ter da dobe med tejn Oasom Rusi dovelj Časa, da se v notranjom Mandžurije bolj organizirajo, ter da dospe tje iz Rusije v istmn času kolikor mogoče več ruskih vojakov. To se jim je tudi posrečilo, kajti malošte- vilne rmke eete ob reki Jalu zadrževalo so skozi jednajst dni Jttponce, ki so bili po Šlovilu najmanj petkrat veoji od Rusov, predno se je istim konečno po- srečilo priti ne desno obrežje reke Jalu. — Razni listi predbacivajo Rusom, da so prepodaani, da se premalo gibljejo, da so preokorni in celo ."pprevidni. Nasproti vsern tem očitanjera pa piäe „Berliner Tagblatt", da je general Kuropatkin pre- vidno vse tako uredil, da je blizu Muk- dena že-zdaj zbranih nad 140.000 ruskih vojakov, ki se nahajajo v tako dobrih pozicijah, da se bodo lahko vspežno spu- 'stili v boj 8 sovrainikom, če bode ta tadi mnogoStevilnejži od Rasov. K reki Jalu odposlal je general Kuropatkin Je predstražo, ki so bile sestavljene po ve- liki večini iz prostovoljcev. Te predstaže pa nirfO imele druge naloge, nego za- drževati kolikor mogoč^1 c'asa Japonce pri prehodu čez rekö Jalu. To se jim je ludi posrečilo, kakor srno Aft poprej orae- nili, kajti äele po jednajstdnevnem tru- dapolnem naporu se j« posreöilo Japon- cem priti na desno obrežje omenjene reke. Nikdar pa ni bil narnen generala Kuropatkina ta, da bi se ob reki Jalu spustil z Japonci v kako odlocilno bitko. Zaradi tega pa izjavlja rusko pöslaniätvo z ozirom na poročilo o boju pri reki Jalu, da nimajo Japonci nobenega vzroka srnatrati umaknenje Rusov proti Feng- vančengu kot avojo zmago. Po ruskern vojnem načrtu ni bilo priöakovati ob Jalu bitke, ker je tarn ruska armada noče. Rusko vojaätvo je imelo nalogo samo majhnim japonskim oddelkom bra- niti prehod čez reko Jalu, veöjim oddel- kom pn ga otežiti. Že relntivno jako malo število rimkega vojnstva ob Jalu kažc, da ruska arrnada ni nnrneravala zabrn- niti Japoncem pribod v Mandžurijo. Ne ve se, kje se hoöe general Kuropatkin lotiti bitke, to pa He ve, da je blizu reko Jalu ni hotel. Poro("*ilo generala Kurop&ikina1 o bitki pri KiulifcL^ngu je jako obSirno. lz njega se posnema, da je od 12. polka bilo devet kompanijskih zapovedaikov ubitih ali ranjenih. Rusi so 6 brzostrelnih topov in 8 puiük na stroj naredili nepo- rabne, ker jih niso mogli sabo vzeti. Tudi vse druge topove, ki se niso mogli reäiti, so naredili neporabne. Ranjenih je kacih 800 Rusov, mod temi 14 oü- cirjev. Ranjenci so äli večinoma pež v Fengvančong. Japonci so itneli dosti v^čje izgube. Sodi se, da jih jo bilo do 4000 ubitih in ranjenih. Sploh ni napravil ta boj na Ruse nobenega posebnega utisa. Casopisi ornenjajo le s kratkimi besedami dejstvo, da so Japonci prekoračili reko Jalu. „Novoje Vreninja" konStatujo, da jo raska armada zadrževala s primerno malimi «ilaini tri japonslce divizijo skozi 11 dni tor jim provzročila znatne izgube. „Pi'tersburskija Vjedomosti" vidijo v tem dogodkn neknj ugodnega vzlic ternu, da je vest v začetku provzročila neprijeten utis. Treba upoätevati, da ima Kuropat- kin svoje dogotovljene načrte. On noče presenotiti občinstvo s prvim sijajnirn vspehom, kar bi lahko storil. Oböinstvo naj ga ne žali s svojo nezaupnostjo in naj ne skuäa izvedeti za nacrte spret- nega vojskovodje. Vera v vspeh zado- stuje. „Novosti" vidijo iz dejstva, ker je Kuropatkin dne 1 maja povsem mirno prcgledal vojne čete v Mukdenu, da je v vojnem načrtu vrhovnega poveljnika pred- vidjeno, da se umaknejo ruske ßeto od reke Jalu, radi tega se ne more govoriti o kskem vspehu japonske vojne. Par dni po boju pri Kiulienčangu so Japonci zopet in sicor sedmi krat na- padli Port Artur. O tem napadu je pri- spelo v Petrograd naslednje poročilo : 3. t. m. ob eni uri popolunoči, zapazilo se je pet japonakih torpedovk. Ruske ba- terije zač-ele se koj m kopnegu streljati na japoriHke torpedovke, in atreljalo se je tudi na nje z ruskili vojnih ladij „Gi- IiakM, „Gremiasky l in „Otvajny". Kmalu za tem so se prikazaie na morju druge japonske ladije, pred njimi jedna poži- galka. Ruske kroglje so pa tako dobro zadele, da se je požigalka kmala poto- ! pila. Ob eni uri 45 minut pripluli sta dve drugi požigalki, ki sta bili pa ', istotako kmalu vsled naših strelov potop- t ljeni. | 0b 2. urah in 25 minut prikazaie so He zopet štiri ladije požigalke. Dve od j njih pogreznili sta se koj v morje, ker sta zadeli ob ruske podrnorske mine. l)ve pa sta se pogreznili v^led po^kodo- vanja, piizadetega jima od ruskih krogelj. Streljalo se je tudi z oklopnice „Askold '. Ob 2. urah in 40 minut priplule so ao- pet tri druge ladije požigalke. Jedna je zadela ob podtnorsko mino in se pogroz- njla, druga je zadela ob obrežno skalovje in je istotako izginila pod vodo, tretjo pa so zopet ruske kroglje spravile pod vodo. Koj pri začetku boja podal se jo narnestnik Alfksejev z generalnim ätaborn na krov vojne ladij'» „Otvajny". Ob 4. uri in 15 minut pritrazala hp je neka japonska torpedovka in kmalu za njO" priplule so äliri druge. Dvo sla se kmalu potopili, zadeti od ruskih kro- gelj. Dve pa, ki sta bili jako hudo po- škodovani, sta se oddaljili. Z ladij poži- galk so Japonci streljali s hitrostrelnimi topovi in z mitra'jezatni. Nekaj Japoncev, ki so bili na ladijah požigalkah, se jo rešilo na rnalih ladjicah, na katere so Rusi streljali. Večina Japoncev pa jo bilo ubitih in le jeden del so jih spra- vili Rini na kopno. Ko je postalo proti dnevu svitlo, zagledali so Rusi nekaj Ja- poncev, ki so splezali na iz vode mo- leče jarbole pogreznenih japonskih ladij. Hitro so odposlali tje male ladiice. ter rošili na ta način 9 Japoncev. Morje jo pa bilo ßtraäno ra/.burkano in zato se jo rešilna akcija izvräila z veliko nevar- nostjo za življenje ruskih vojakov. Rusi niso imeli nobenih izgub, pač pa je bilo vse polno ubitih Japoncev in mnogo prav težko ranjenih, med tenai zadnjimi veČ ^iastn'kov. General Kuropatkin o boju pri Kiulienčengu poroča carju N.i- kolaju: Boj so pričeli Japonci stem,, da so jeli streljati na naSe desno krilo iz velikih topov in iz baterij. Knnonada je bila grozovita, zlasti mnogo pa so trpelo naäe pozicije na levem krilu pri Kiulien- čengu in pri Potijentince, kjer so Japonci naše oddelke napadli, ko so preje pre- bredli reko Iho. Zlasti težaven je bil naä položaj v Potijentince, kjer so nas Ja- panci napadli z dveh strani in s 30 to- povi. Navzlic tcmu so naäe batarije pri- silile, da so nasprotni topovi umolknili, nakar srno z vso silo jeli streljati na so- vražno pehoto. Dasi so Japonci dobivali vedno več reserv, vendar ae niso mogli odločiti, da bi nas napadli z bajoneti. Ob prehodth na reki so ležali kupi ja- ponskih vojakov. Naši vojaki so se bo- jevali kakor levi in so nepričakovano dolgo vzdrževali sovražni naval. Ker pa radi prevelike oddaljenosti naših glavnih reserv nismo mogli računati na brzo po- moč, smo zapualili svojo glavno pozicijo in se utaborili za Kiulienčangom. Od- delke 11. polka je sovražnik obkolil krog in krog, vsled česar so bili naši vojaki prisiljeni Japonce napasti z bajoneti. Ja- ponci pa se niso spustili v boj z bajo- neti, marveč so se raje umaknili. izgube 11. in 12. polka so zelo velike. Padli so polkovniki Laiming Dometti in Rajevski. 2. in 3. baterija 6. brigade ate izgubili vso priprego in ate vsled tega morali f>u- «stiti na bojišču vso avojo topove katero sta preje napravili zh nerabljive. Iz istega vzroka je pustila na bojnem polju tudi 3, baterija 3. brigade 6 neporabnih to- pov in 8 puäk na stroje. V bolnišnico v Fengvangčeng smo dosedaj spravili 800 ranjencev, med njimi 14 častnikov. Njih nadaljni transport je popolnoma zavaro- van. Na jugovzhodu Fengvangčenga se je pojavilo japonsko konjeniätvo, ki se je pa jadrno umaknilo, ko je opazilo, da se mu bližate dve naäi stotniji z dvema topovoma. Izgube Japoncev so zelo težke. Ob prehodu na reki Iho, na znotranji strani pozicije v Kiulienčangu in na hol- mih, katere sta brauila dva bataljona 11. polka, je bilo nakopičenih kakih 3000 do 4000 mrtvih Japoncev. General KažtalniHki poroča, med drugim o boju na reki Jalu: Naäe zguhe znaäajo približno 2000 vojakov in pod- častnikov. Zgube na japotiski strani mo- rajo biti ogromne. Divizija se je umak- nila v popolnmn redu proti Fengvan- čengu. Oduäevljenje moätva Uetje divizije je bilo veliko. Nad 700 ranjencev je älo s svojimi polki peš do Fengvančenga. Kako resnična so celo uradna japonska po- rocila, dokazuje dejstvo, do so vslod takih poročil v Tokiju že praznovali s prire- ditvijo veselic v vspeh japonskih ladij pred Port Arturom. Japonci so bili numreč popolnoma prepričani, da je vslod zadnjega napada vhod v portartursko luko zaprt. Zdaj pa je popolnoma do- gnano, da to ni res, kar spričuje dejstvo, da je ruska vojna ladija „Askold*1 brez vsake ovire po napadu priplula v port- artursko luko in ž njo tudi nekaj ruskih torpedovk. Dopisi. Iz goriške okolice, 28. aprila 1904. — (Konec.) — Ker si torej „Kažipot" pomaknil iz „nerednega" stanja v „redno", treba ti je bilo skrbeti za naraščaj, in ta naraäcaj je tvoja „velikonočna pri- loga". 0 srečni, tisočkrat srečni na- ročniki „Soče"! Ti jih kar osipljež z darili I Poleg „rednih prilog", poleg „red- nega „Kažipota" zdaj äe „velikonočna priloga" ! Saj jih iz sainih prilog kmalu ne bo videti I In pa kakäna je še le ta „velikonočna priloga" ! Pomislite le ljudje hožji¦. „Štiri povestice nadepolnega (joj!) srbskega pisatelja"! Ali to ni še vse. Zato čujte še dalje imenitno novico: „Nadepolni je prevode sam pre- gledal"! Vi naročniki, se niti ne za- vedate, kaj zadnje besede pomenijo. Ako Svoji k svojim. Ceäki: Karolina Svitla. (Dalje.) Torej je jela Milka res tekmovati se „švedskimi vžigalicami", in glej, kako jej je dobro izpäla ta miael, ki se mu je zdeJa doma pri rodnih bratih tako mila, a pozneje v Neusbergu tako otročje- ' smešna in celo nemožna. In glej, vendar se jej je oosrečila ta misel. Ali je pa moglo biti drugače, kot si je izmislila v svoji živi pameti? Ali jej ni šlo v äoli vedno vse bolje od rok, nego vsem drugim? Še zdaj se je spominjal prav dobro, kako jej je prihajal izpod peresa ali veseli ali nežni stih, ali šaljiva, ali resna slika. Jedva se je bil Julij malo oddahnil, že zopet se mu je navalil kamen na prsi. Torej je priäla Milka dalje od njega. A kaj je on pridobil, in kaj bo koristil s svojo polovičarsko izobrazbo ? Gospi Dori ni trebalo še le praviti, saj sin ne gre rned svoje součence, dokler ne bo gotov svoje službo v tvornici. Saj niti sam ni želel, da bi se seäel l njimi, ko je čul te reči. Bilo mu je prav, da ga mati ni nagovarjala več k posetom, kakor v prvih dnevih. Čez dan aploh ni sei od doma, kakor bi se nekako sramoval Ci- beliöanov po dnevu. Še le ob mraku je taval po okolici, pa iakal tarn aladkih, ali zdaj bole8tnih spominov iz otročjih let. Čez dan pa si je kratil dolg čas z gos- limi, ki so ae pokazale tudi zdaj kot verni prijatelj njegovi raztuženi duši. Ali tudi gospo je jela prevzemati neka bridkost, dasi je to skrivala. Ka- darkoli je namreč vprašala vratarja, kaj pravijo v tvornici o izpričevalu njenega sma, vaeloj je odgovoril ta, da mu ni mogoče nič storiti: češ, da je silno dela v tvornici, in tako tudi v pisarnah itd. Ali prešel je ves mesec, pa äe eden, in zdaj se je gospa Dora — z ozirom na svojo že dano in Se obečano nagrado — vendar predrznila prositi vratarja, naj stori potrebne korake pri g. Müllerju, da bo vsaj vedela, pri čem je sd svojim sinom. A ko ni kazal volje za to, tedaj ga prosi, naj jej vaaj dobi priliko, da bo mogla sama govoriti z goapodom. Oče in sin se kar prestraäita, ko je prišla gospa Dora domov po tem raz- govoru. Bila je bleda kot zid, in ne di- hajoča, brez beaedi ae je zgrudila na se- dež pri avojih cveticah. Dolgo — pre- dolgo je trajalo, da sta jo pripravila to- liko k aebi, da je mogla odgovoriti nju nim 8krbnim vpraäanjem, kaj se je zgodilo. V tako stanje jo je pripravil vratar, ki jej je naposled odkrito povedal, kako je prav za prav s to službo v tvornici. Rekel jej je: „Ne, tega nikar ne skuäajte, da bi govorili z naäim gospodom. To vam ne bo nic" pomagalo. Vsaj za zdaj ne ra- čunite na to, da namestite sina v tvor- nici. Gospod je rekel: da ne more vzeti cibeliäkih ljudi v svojo tvornico. Sicer da bi vsi roditelji spravili svojo deco v tr- govinsko Solo, pa bi letali k njemu. Ali to ne more biti, ker je obečal naä gospod svojim prijateljem za mejo, da hoče je- mati svoje uradnike vedno neposredno 8 Pruskega ali se Saksonskega. Tega sicer ni povedal meni, ali to sem izvedel od drugih. Pravijo, da imajo äe odveö takih izučenih, da ne vedo kam i njimi. Za to tudi gleda naä gospod, kako bi ponemčil vse na ökrog, da bi dobili tu prostora. Ko bi namreč ostalo tu vse ceäki, tedaj bi se napolnjevala ta mesta s Čehi in Nemci ne bi alužili kruha. No, za to da ga tudi za mejo zelo spoštujejo, vsak čas ga imenujejo tarn kje za častncga člana ali meščana. Posebno v zadnjih časih sem sliäal gospodo v pisarnici, kako prav pogosto berö v inozemskih časnikih, da naäega gospoda zelo hvalijo. Vedno piäejo o njein, da nihče ne zna tako gla- diti pot nemäkemu življu na Češkem, da nobeden ne zna tako dobro k strani od- tiskati teh Čehov v tem kraju. PoBebno mnogi hvalijo äolo, ki jo nameruje usta- noviti tu. V časnikih govore za gotovo, da v dvaj8etih letih bo ves ta kraj nernäki, kajti Nemci da imajo za vge malo dru- gačne glave, in Čehi da ne umejo v no- beni stvari tako postopati kot oni, nego ao sposobni le za nizko in preprosto. Kjor gre za uspeäno stvar, treba vselej vzeti Nemca, kajti äe ponemčeni Čeh da ni tako spoaoben". (Dalje pride.) bi kak Slovenec, ki zna dobro avoj materini jezik, ali recimo kak Blovenski jezikoslovec pregledal alovenske prevode, bi to lie bilo tako imenitno, ali da je to storil „nadepolni" Srb, ki pozna morda toJiko alovenäöino kot jaz srbäcino, ka- tere se nisem nikdar učil, to, vidite, je senzacija, katero je bilo treba v „Soči" posebno pribiti. — No, pa prijatelj moj, če takele neslanoati (ti bi rekel: osla- rije) vlečejo kaiine na limanice, zakaj bi ti ne posnemal laäkih kramarjev iz Ra- Štela, ki tudi lovijo naše kmetice z znano frazo: Pejte ga noterka, mati, ga damo pou dobra kup, pou zaätojn. Ali najlepša je pa še le ta, da si ti 8 to res čiiutsko reklamo „farbal" naročnike z namenom, da „pofarbaä" ž njo trgovce in obrtnike. Na zadnje si vrgel mrežo; ti-le naj bi zopet dali to- liko, da bi ae a tem kazal prvim ra- dodarnega, In da bi glavni del pa äe oatal za tvoj žep. To je bil tudi jedini motor tvoje „velikonočne priloge". Seveda bi bil ti ta namen naj raj e zakril, a kako, ko so ti presneti trgovci in obrniki tako zabiti, da ne prihajajo sami od sebe k tebi s svitlimi kronicami, da jih moraš vselej „cukati" in vleči. In tako si moral tudi takrat vzeti piščalko v usta ter te neposluäne „senice" s piščalko povabiti zopet enkrat k sebi „v vaa". Storil si to s temi-le dodatki: „Trgovce in obrt- nike opozorjamo na to prilogo, ako hočejo v njej kaj priporočiti, ker bo tiakana v blizu 3000 (bum!) i z t i a i h in pojdeizrok v r o k e". — Nekdaj li z enakimi be- sedami spremljal oglas „Kažipota", zdaj si jih prinesel na njegovo naslednico „volikonočno prilogo", drugič „iztuhtaä" kaj novega, ali ozadje ostane vedno isto___tvoj žep. To pač ti sam naj- bolje dokazujel z gori ponatisnonimi besedami. Ako bi ti bilo res kaj mar za to, da odškodujea svoje naroönike za odtegnjeno jim eno izdajanje lista, bi jim ponujal re to, kar ai jim ukratil, namreč pravo čtsnikarako snov. Tebi pa je to odškodovanje naročnikov le pre- tveza, da najdea" vedno novih prilik za izkoriščanje trgovcev in obrtnikov. In pa kar je Še hujäe, da imaä te povrhu še tako očitno za norce in osle. V 3000 iztisih da pojde „velikonočna priloga-' iz roke v roke, kakor da bi „Soča" imeja 30()0 naročnikov ! 0 ti general vseh far- barjev. kako ti „farbaš"! Pa kaj to tebi, če natisneš tudi le eno petino obljubljenih iztisov! Kdo ti pojde to kontrolirat? Tebi je pac za obiio inseratov, ne za resnico. In tako se kažea vedno v lepši luči. Od razkoia sem simuliraš riajvečjo gorečnost za trgovce in obrtnike nasproti drugim stanovom, ali noben stan ni v tej dobi toliko prispel k tvojemu žepa, kot ravno ubogi trgovci in obrtniki s plačevanjem dragih inseratov. Vedno si nad njimi z moledovanjem za prioböe- vanje inserutov, zdaj za „Sočo", zdaj za „Primorca", zdaj za „vozne urnike", zdaj za „Kažipot", zdaj za „velikonočno pri- logo" in ne vein šo kaj. Ti reveži ti znesejo kmalu že vsu avoje za8lužke v tvoj nenasitni žep. Ali vso kaže, da se je začelo tndi tem v glavi svetlikati, vse kaže, da so začeli tudi ti izpoznavati, da jim vsi tvoji nebrojni ineerati nič ne pomagajo, posebno ker dohajajo vedno v iste roke in da so zanje najboljäa priporočila, najboljäi inaerati: dobro delo, dobro blagn, zmerne cene in poälena postrožba. Zalo, prijatelj, je tudi tvoj lov na nje z „velikonočno prilogo" jako n^7'o izpadel. Da, da, tudi naäi trgovci in obrtniki pridejo po malem do pre- pričanja, da jim ni najboljäi prijatelj, kdor se jim najbolj usiljuje. Tako, prijatelj moj, aem zvräil, kar som ti obijubil pred oekaterimi tedni zastran „velikonočne priloge". Ti ae držis kislo, ti gledaž debelo, ti se ne mOiP5 \r Hzniti z dejatvom, da se ti je zaOcIo gunJati bolje na prate. Prišlo bi j bilo že itak do tega, ali morda ne äe. j Z mfsarskim klanjem „Krojaäke zadruge" j si «am to, verujem, sebi jako neljubo kontrolo povspeäil in z grdim, kri- ; vičnim napadom na goapodarako „Go- ' riäko zvezo" poostril. Klical ßi hudiča, ( zdaj ga imaš na vratu, kot muačevalca | pravične atvari. ; Na avidenje prijatelj moj I . A. K. ! Doatavek. Neznani mi goipod dopinnik ,,iz vipavake doline" v „Pri- morskemu Listukl, došlem mi ravnokar, ae je blagovolil jako laskavo izraziti 0 teh dopisih. Lepa hvala mu za to. Veaeli me, da čila naäe ljudstvo na deželi z za- ' nimanjem moje dopiae, ki so tudi pred ¦ vsem njemu namenjeni, da mu razkrin- kajo tega jnnaka nesrečnega razkoia. Ako bi ae bilo tako že prej postopalo a tem razkolnim petelinom, ne bil bi mu iako zrasel greben. A. K. Iz Kozaue, 30. apriia. Izv. dop. (Kje je resnica in kjejeni?) (Dalje.) Doznavši načrt nasprotne stranke in kakäen veter ptha na . raerodajnern meatu, je približno 400 volilcev, med njimi najveljavnejäi poaestniki in vsi du- hovniki, podpisalo in vložilo a tehtnimi razlogi podprto prošnjo, naj ae poveri upraviteljatvo občine do nove volitve se- danjemu županu in naj se vrše pri- bodnje volitve v Kozani, kjer se je do zdaj že vedno svobodno in mirno vo- lilo in se ni od strani prebivalstva bati nobenih hrupnih prizorov in sploh no- benega motenja prevažnega opravila. Glavarstvo je odposlalo namest- ništvu obe prošnji, a zagovarjalo je baje težnje nasprotnikov, da se namreč po- veri upraviteljstvo vladnemu komiaarju. Gospod voditelj okrajnega glavarstva se je izrazil, da se obelodanijo v goapo- darskem oziru nepričakovane reči, če pride vladni komisar na inosto. To je dalo globoko užaljenernu županu povod, da je takoj podal namestništvu in de- želnemu odboru nujno prošnjo, naj ae nemudoma odredi stroga preiskava ob- činskega gospodaratva za celo njegovo poslovno dobo. Naj tu na kratko pojasnim, kako je uravnano občinsko gospodarstvo pod se danjim županom. Župan sam ae ne bavi z denarni- štvom; on ne prejema in ne izplačuje občinakega denara. Ta poael je starešin- atvo izročilo veleč. g. vikarju Janezu Vugi v Kozani; župan samo nakazuje denar in aicer le one zneske, kateri so prevdarjeni in dovoljeni v izplačilo valed stareäinstvenih sklepov. Pred koncem vaakega leta predlaga župan izvolitev odaeka za pregledovanje računov in po njegovi Želji voli atareäinatvo za vaako davčno občino sposobnega pregledovalca navadno iz županovih nasprotnikov. Ko ao računi na ogled razgrnjeni, povabi župan pregledovalce skupaj, da vsprej- raejo v zapisnik morebitne opombe in da 8e8tavijo svoj operat, kateri se potem z računi vred predloži atarešinstvu v za- konito obravnavo. Deželni odbor, kate- remu ae redno predlagajo račnni z v^emi potrebnimi dokazili in izkaxi, na^el je do zdaj še vse račune v popolnern redu. Tako se ravna v naäi županiji leto za letom, odkar posluje sedanji župan. Pred njim se je gospodarilo drugače v kojščanski županiji; nerednosti so bile Htalno na dnevnom redu, iz njih so iz- virale pritožbe, homatije, občutljive iz- gube v škodo občinam in občinarjem in pravde — one p r a v d e, za katero bi nasprotniki zdaj radi navalili vso odgo- vornost na ram en ^ sedanjemu županu. A ti možakarji prav dobro vedo, da vzbu- jajo neopravičen sum proti županu; oni vedoma trosijo neresnico, da zapeljejo obla^tva na kriva pota in da nejasen položaj izkoriatijo za svoje namene; kajti v kalni vodi, pravijo, je najlažje ri- bariti. Ko so nasprotniki poizvedeli, da zahteva župan revizijo, priobčila je „So- ßa" vest, zjutraj (na poSti), Kojsko v pondnljek ob 4. popoludne (gostilna Marinič). Srnartno v torek ob 8. z.jutraj (Sola), Višnjovik v torek ob 4. popoludne (Sola), Fojana v sredo ob 8 zjulraj (sola), Hrušovlje v sredo ob 4. popoludne (Sola), Modana v četrtek po maši (sola), Biljana v četrtek po blagoslovu (šola), Podsabotin v petek ob 8. zjutraj (äola), Pevma v petek ob 4. popoludne (šola), Št. Maver v nedeljo po blagoslovu (šola). — Vse vinograd- nike gornjih krajev vabim, naj se udeleže pouka. Fosebno odrasla mladina naj ne zammli dane ji prilike, da se izuri v eepljenju. Če mogoče, naj prinese vsakdo dobro nabrušen nož a seboj. Obonotn s cepljenjem pojaanjeval bodem različna vprašarji, katera atavi luhko vsakdo iz vseh kmetijskih panog. Anton Strekelj, potovalni učitelj kmetijstva. Prlhoduji živiuskl trg kakor po navadi imel bi biti prihodnji četrtek, ki je drugi četrtek v mesecn. Kor pade pa na isti dan praznik Vnebohoda, obrdža- val se bode semenj naslednji dan, nam- reč v petek. Prve drefinje in prve jagode na goriskem trgu. — V sredo amo videli na goriškem sadnem trga prve letošnje črešnje in jagode. Izpred sodiača. — Te dni je stal pred tukajšnjim okrožnim kot kazenskim sodiščem Macor Santo iz Ogleja. Obdol- žen je bil, da je zasramoval avstrijsko vojaško uniformo. Zasramoval je namreč domobranca Franceta Urizzi, ker nosi isli avstrijsko vojaško uniformo. Obsojen je bil zaradi tega na jeden mesec ječe. flevlhta. — Po dvadnevnem sopar- nem vremenu prihrola j* v sredo čez našo okolico okolo 7. ure huda nevihta, ki je trajala pozno v noč. Med strašnim gr- menjem in bliskanjem padal je močan dež, pomešan s točo. Tudi veter bil je jako mo'an. Na gorah pa je padal sneg. Videli smo ga v četrtek na Trnovem in je Begal celo. do Vitevelj. Veter, ki je razsajal rned nevihto, napravil je sem ter tje še precej škode na sndju. Pa tudi toča prizadela je še precej škode Solkancem in Kronberzunom, posebno onim, ki imajo zemljiäca v ni- žavi. Tadi v Brdih padala je v nekaterih občinah loea. Koriatila «eveda ni, ali Ijodje bi bili zadovoljni, da bi le pri ti toöi ostalo v letošnjern poletju. Skoro ob istein casu je razsajala huda nevihta tudi na Tirolskem v oko- lici Inomosta in na Solnograäkem Tarn pa je padala nenavadno debela toča in bila je tudi velika povodenj. Poljski pri- delki biii so skoro povRem uničeni. Tudi na Dunaju in v okolici razsajal je isti veöer hud vihar z dežjem, ki je napravil mnogo äkode. Nesreča na železnlci — V aredo zvečer je močan veter, ki je nastal med nevihto, pognal tri vagone s tržiške po- staje po železniškem tiru proti Nabrežini. Vagoni bili ao skoraj dva kilometra od- daljeni od postaje, ko pridrdra nasproti železniški stroj iz Nabrežine. Stroj je trčil s tako močjo ob vagone, da je dva kar strl, tretjega pa pahnil s tira. Valed tega imel je brzovlak, ki prihaja v Go- rico ob 10. uri in 15 minut dve uri zamude. Nesreče na dein. — V četrtek so pripeljali v tukajänjo bolnižnico 14-let- nega Jožefa Gruden iz Šempaaa, ki je delal pri bohinjski železnici blizu Dolge- njive. Vozeöemu omet se je namreč spo- drsnilo in revež padel je med kamenje ter se pri padcu hudo poškodoval na desnem očesu in na desnem licu. V Solkanu pa jo ponesročil 38- letni železniški delavec Brajda Maksim. Hotel je namreč prevaliti neki kamen in sicer navzdol. Tudi temu revežu so je spodrsni!^, da jo sam padel na tla in se je potem kamen nanj zavalil. Prihiteli hg hilro tovariäi in ga re^ili izpod karnna. Ali nesrečnež imel je lovo nogo tako poškodovano, da ni mogel vpč na nji stati. Tudi njega so morali pripeljati v tuk. bolnišnico. Visoka starost. — l)ne 28. pr. m. umrl je v Malovšah, /upnija Črničo, po kratki bolezni oče cerkvenega ključarja Gregorja, Jožef Cigoj, v visoki starosti 92 let. V svojem življenju ni bil nikdar bolan, ter je skoro do zadnjega, do svojß smrtne bolezni, vedno čvrsto opravljal vsakovrstna kmetijska dola. Bil je vzglod- nega krščanakega življenja ! Svetila mu večna luč ! Iz Lokavca nam porot^ajo: V četrtek prodpo udne obiskal je oašo ob- čino Nj. Prevz. tržaški namostnik gröl Goess. Mudil se je pri nas nekoliko časa na svojem povratku z Loga na divje pe- teline v trnovskem gozdu. Ogledal si je regulacijska dela Grajäeka in Lokavščeka. Bila sla v njfgovern spremstvu tudi vi- sokorodni gosp. grof Attems, dvorni svetnik in voditelj goriäkega okrnjnega glnvarstva, ter okrajni glavar Pipitz, ki je prideljen tržažkeinu namestniätvu. Ome- njena dva gospoda peljala sta se namest- niku do Dola nasproti. Od tarn so se po- dali peä k Slanemu blatu, kjer so se naj- prej pričela in izvšila omenjena regu- lacijska dela. Pri Slanem blatu sta pri- čakovala namestnika in njegovo spremstvo nadkomisar, ki vodi regulacijska dela in pa naš župan gosp. Vidmar. Ko so si ogledali goHpodje izvšena dela, in se je namestnik o njih pohvalno izrazil, podal se je namestnik s svojim spremstvom v Ajdovščino na obed. Po obedu odpoljal se je v Sv. Križ in si tarn ogledal staro križko rnosto, od koder se je odpeljal skozi Velike Ž iblje in Štanjel proti TrBtu. Vol po^luil na ccstl. — V četr- tek prihajul je v mesto po Tržaški cesti posestnik Rudolf Masten s parorn volov. Ko je dospel do brambovske vojašnice, zgrndil se je pri ti priliki eden izmed volov na tla ter takoj poginil. Poklicali so živinozdravnika, ki je dal crknjeaega vola odpeljati ter ga ukazal pokopati na za to določenem proatoru. Ko so vola raztelesili so se prepriöali, da je poginil vol vsled prisada. Vabilo na slavnost 25-letnice ob- stanka „Druätva za podporo rokodelcev v Ajdoväcini" in blagoslovljenje prenov- ljene društvend zastave, ki se bo vršila v nedeljo dne 15. maja t. 1. Vspored : 1. Ob 8. uri zjutraj se zberejo udje v druätveni sobi; 2. Ob 8. in pol uri se podajo udje v župno cerkev, kjer se bo blagoslovila zastava ; 3. Ob 9. uri pojde društvo peä z zastavo in godbo na čelu v cerkev Matere Božje v Logu; 4. Ob 10. uri se udeleži tain sv. maše z zahvalno pesmijo; 5. Po sv. maäi v islem redu zopet v društveno dvorano; 6. Ob 3. uri popoludne ae poda dru^tva z zastavo in godbo na vrt g. Iv.ina Öaple v Šturjah, kjer bode prosta zabava s slavnostnim govorom, petjem in godbo; 7. Ob 8. uri zvečfir bakljada in obhodnica po Šturjah in Ajdovščini, ter sprejem zastave v dru- ätveno sobo. V sluöaju slabega vremena ae vrši sv. maša v Ajdoväöini in prosta zabava v notranjih prostorih g. Saple. K obilni udeležbi uljudno vabi o d b o r. Uraniluica in poBujlluica" za farno'obcino Kiimnje, registr. zadruga z neomejeno zavezo, bo imela redni občni zbor v nedeljo dne 16. t. m. pop. ob 3. urah v občinski hiži. Dnevni red: 1. Po- trditev računa za 1. 1903; 2. Volitev na- čelstva ia nadzorniStva ; 3. Morebitni predlogi. Nacelniätvo. „Hraiillnica iu posojlluica ' v Stanjeln na Krasu, registr. zadruga z neomejeno zavezo imela bo svoj prvi občni zbor v nedeljo 15. maja t. 1. ob 3. uri popoludne v župnišču. Dnevni red: 1. Potrditev računa za prvo upravno leto |- j. za 14. mesecev; 2. Volitev naöelstva in nadzorstva; 3. Morebitni predlogi. N a ö e 1 s t v o. Vabilo na redni občni zbor „Tol- minake hranilnice in poaojilnice", registr. zadruge z neomejeno zavezo, ki se bode vršil v nedeljo dne 8. maja t. I. ob 3. uri popoludno v posojilničnih prostorih v Tolminu. Dnevni red: l. Nagovor in poročilo o računskem zaključku za leto 1903; 2. Razdelitev čistega dobička; 3. Slučajnosti; 4. Volitev načelatva in nad- zorstva. Občnl zbor dež. učitelj. društva v Gorici. — JSa občnem zboru dež. učitelj. društva, ki se je vršil 28. m. m. v Gorici, je bila vsprejeta sledeča reso- lucija, katero na proänjo omenjenega društva tu priobčujemo. Resolucija se glasi : Uvažovajo dejstvo, da je vzgoja in pouk prvi pogoj vsestranskemu Ijudskemu napredku, in ozirorn na to, da ljudska Šola v naši deželi vsled obstoječib razmer ne more odgovarjati vzvišonim smotrom, zaradi katerih je bila poklicana v živ- Ijenje; uvaževaje, da je rešilev težavnega, a važnega Solskega praSanja v najvišji meri odvisna od konečne ureditve uči- teljskih prejemkov ; uvaževaje dalje, da sedanji prejemki učiteljstva (poleg tega, da niso v čast de- ž >li), nikakor ne zadostujejo niti naj- skromnejšim potrebam, posebno v očigled izvanrednemu podražanju živil in inno- žečim se zahtevam vsakdanjega življenja, in da se godi krivica Soli in onim, ki iz- vrSujejo plemenito delo vzgojovanja in äirjenja omike med narodom ; izjavlja učiteljstvo poknežone grofije Goriško-Gradiščanske, zbrano na rednem občnem zboru deželnega učit. dru^tva, opiraje se na iskreno solidarnost vsega stanu v dežoli, in prepričnno, da je deželnemu zboru sveta in neodložljiva dolžnost takoj in brez odlašanja reäiti nujno äolako za- devo v zboljSanje sploSnega napredka, vzgoje in omike, da izraža odločno avojo nevoljo in užaljenost, kor je deželni zbor s svojo nedelavnostjo in nobrižnostjo odvzel uči- teljstvu vse upanje na zboljšanje pre- žalostnega položaja, kakor tudi Ijudstvu vso voljo iu vsako veselje do gospodar- skega napredka, ter so čudi, da občine in družtva, katerih namen je pospeševanje ljudskega blagostanja, k temu molče ir\ mirno trpe tako nemarnost za javni blagor; zato učiteljstvo apeluje na splošno sočutje; apeluje na čut humanitete in pravičnoati vsega prebivalstva k Živahni agitactji, da ae konečno ugodi opravičenim zahtevam ljudfltva in njegovega učiteljstva. Slovenski jczik m«J prvlml na ävetu. — Ueeni jozikoslovec P. Škrabec piše v zadnjem „Cvetju": „Bog nam jo dal lep jezik, jezik, ki je po svojem mi- loglasju zmožen biti mej prvimi na svetu. Ljubimo gu torej, učimo se ga pridno, gladimo in likajmo ga se vso skrbjo; nič nam v njem ne bodi malen- kostno, nič preziranja vredno'*. Izpitl za UHposobljcnjc na Ijud- skih In incačaiiHklh šuIah v Kopru se prično pri tamošnji kornisiji dne 9. t. m. zjutraj ob 9 uri. Sloveiinka obravnava na trža- škein trgovskem sodišt^u. — Pod pred8edstvom novega predaednika Dejaka je bila v sredo pred tržaakirn trgovskim sodiačem prva obravnava v popolnoma slovenskem jeziku. „Piccolo" vsled tega razsaja in se pritožuje nad „poslovanjorn aodišč;. Železuii»ki predor pri Bohinjaki Beli so v sredo prevrtali. Predor je dolg 240 metrov. Drag vol. — Na sv. Marka dan je imel mož od sv. Duha na sejmu v Kranju vola, katerega je cenil 420 gld. Prodan je bil menda za 800 K. Podpure zadružnl zvezi ua Kran,j- Hkem. — Ministerstvo je dovolilo za- družni zvezi na Kranjskom 13.000 K podpore. Žnpnlkom v KuHtvu je imenovan preč. g. Anton Ellner, dosedaj župnik v Veprincu v Istri. IHorilca župnika Mlinlce, župni- kovo nečakinjo Katarino in njenega moia, Jožefa Anžiča, so pripeljali v Trt iz Ga- rigrada, kjer sta bila vsled posredovanja sodišča v Spljetu aretirana. Razkrit umor. — Dne 10. marca 1901 so na železniškem tiru blizu Vod- njana v Istri naäli železniškega paznika Franca Rumiča povoženega in mrtvega. Sodilo se je, da je prišel pod vlak in vsled tega umrl. Razstelesenje je poka- zalo, da je bil Rumič zaboden v srce in ko je bil mrtev, vržen pod vlak. Najprej je sum radi tega umora padel na ne- kega železniškega paznika in njegovo ženo. Oba ata bila precej Časa zaprta, predno se je izkazala njiju nedolžnost Potem pa je padel aum na vojaka 87. pešpolka Franca Skoruška iz Slovenske Bißtrice, ki je bil ravno tisti čas dezertiral iz Pulja. Toda tudi preiskava proti temu je bila brez uspeha. Lani je Skoruäka spet dezertiral in bil v Trstu vjet. Sedaj je v zaporu in tu je priznal, da je res on umoril Rumiča, ker ga je spodil z železniškega tira, potem pa truplo položil na tir, da je bilo povoženo Slov kat. akad. drnštvo „üanica" na Dunaju je na svojem I. obč. zboru dne 3. maja 1904 izbralo za XX. teöaj sledeči odbor: Predsednik: stud. phi. K. Gapuder; podpredsedaik: cand. iur. Fr. Schanbach; tajnik: stud. iur. F. Tomažič; blagajnik: stud. phi. Fr. Porenta; knji- žičar: stud. phi. Li, Vagaja; gospodar: stud, iur. F, Merala. Auton Dvorak in Slovcnci. — „Glasbena MaticaM v Ljubljani je povo- dom smrti AntoiiK Dvoraka položila ve- iu'C na njegovo krsto in izrazila sočutjo pokojnikovi soprogi ter konservatoriju v Pragi. Skofovska imenovanja. — „Wie- ner Zeitung4 je prijavila v sredo naj- visjo odločbo, s katero je župnik Pavel grof Huyn imenovan školom v Brnu. Obenem se uradno razglaäa, da se je z ozirorn na resignaeijo nad^kola Kohna olomuäki kapitelj odpoveda) pravici, iz- voliti nove^a nadžkofa, na kar je papež škola v Brnu, dr. Baura, irnenoval nad- äkofom v Olomucu. Važna odredba. — Občinski od- bor v Aaravu je sklenil, da mora poli- cija atrogo paziti na to, da šolska doca ne ponočuje in dečki ne kade. Policija ima strog ukaz, naznanili vsakega šo- larja, ki ga zasači po „Zdravej Mariji" na cesti broz opravka, ali pa kadečega. Najnovejše vesti z bojišča. Po privatnih poročilih, ki so došla včeraj v Petrograd, bi bili Japonci od Rusov pri Kialienčangu v neki novi bitki hudo tepeni in bi bili izgubili 10.000 mož. General Ptlug poroča v Petrograd, da so dne 5. t. m. začeli Japonci izkr- cevati na polotoku Liaotongu, in sicer blizu mesta Petzevo, vojake. Priplulo je baje tje 60 transportnih ladij, prena- polnjenih z vojaki. Narodno gospodarstvo. Skropljenje trt z modro galico. V „Narodnem Gospodarju" čitamo v tern pogledu aledeči odgovor na to- zadevno vpraäanje in sicer: V p r a ä a n j e: (F. K. v Št. J.) Ne- kateri trdijo, da zadosluje, ako so vzame za prvo in drugo žkropljenje le 1 hj modre galice in toliko gašenega apna, da je bajo učinek prav dober. Meni ae to skoro neverjetno zdi, ko smo do sedaj jemali 2 in celo 3%. Prosim pojasnila, če se 1% galica priporoča. Odgovor: Istina je, da smo pri- čoli sedaj rabiti le 1% galico. Po do- sedanjih skuänjah zadoäca za prvo äkrop- ljenje celo V.-V^/o t. j. 1/2—V* kilo- grama galice na sto litrov vode. Razloček obstoji le v ter.i, da je treba pri manjäih množinah enkrat ali dvakrat več äkro- piti, kot če se vzame I1/—2%, ker čim več galice pride na listje, tern dlje traje, da se vsa zopet raztopi in da jo dež apere. Bolje pa je vsekakor, rabiti le V*—l°/o Pa Skropljenje še 1—2 krat več ponoviti kot äkropiti z 2 ali celo 3 od- stotno galico, pa le dvakrat ali celo samo enkrat. — Za prvo in drugo skropljenje, ki se mora vržiti prvič maja ali v južnih krajih celo proti konca aprila, in drugiö junija, najkaaneje pa začetkom julija, se lahko vzame le 1 — I1/* odstotna, za poz- nejäe tretje ali öetrto äkropljenje pa V4—»7; odstotna galica. Zlasti letoSnje leto naj se zgodaj Skropi, ker vsled lepega vremena utegne bolezen zgodaj nastopiti. Dvq nova sejiä bodeta v Stanjelu na Krasu in sicEP eden dne Zl. majo, drugi ZZ. augustu vsahega lefa. . A. Pabiani podžupan. Vsaka rodbina uaj bi v svoj prid rabila le Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo kot primes vsak- PO'.jK.uSiTEI ¦*>• Va 4 K 50 h Irtnco. JS^.DOMACI PRIJATELJ" ^* TMAI M)Mla>M«< »¦¦»> > I »Hill »imomi "ty+t+i ***** film am* TrfmVllt Bszpis stavbe. Podpisano županstvo odda po- nudbeniju (olertnim) potom zgradbo „OMiuHkega doma" v St. Frjanu v proračunjeni skupni svoti in sicer 12™' r; 40 h. Pitsrnene ponudbe, ki naj so ko- lek'^vane z 1 K, zapečatene in od zunaj kot take označene, inorajo ob- segati ime, priiinek, poklic in stano- vanje ponudnika. Ponudbi je priložiti 5% varščine od zncska onih del, na katera se ponudba glasi, ali pa za skupno delo. Ponudbe se bodo vsprejemale do due 19. do 10. ure zjutraj. Na kasneje došle ponudbe se ne bode oziralo. Načrte, troSkovnik in stavbene pogoje si lahko ogleda vsakdo v navadnih uradnih urah pri' podpi- sanem županstvu. Županstvo St. Frjan, dne f). maja 1904. KlanjšČek, župan. Cnostilua tik nove postaje na Blančah, toči Vcdno naravna donza- ča Črria in bcla vina. JKuhircja je pr2skrb- Ijeria vedno z gorkimi in mFzIimi jcdilr. Ccnc zmcrne. Priporoča se zaobilen obisk iz mesta in dežole. Anton Kuštrin Gosposki uliCx h. štev. 25» priporoča častiti dnhovščini in slavnema občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo: Santos, Sandorningo, Java, Cejlon, Porto- rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korsü istersko in dalmatinsko. Petrolej v zabojn Sladkor razne vrste. Moko St. 0, l, 2, 3 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč po V» kila in od 1 funla. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valencia v II. Bistrici. Zveplenke družba Bv. Girila in Metoda. Moka iz MajdiČevoga mlina v Kranjn in z Jochmann-ovega v Aidovščini. Vse blatto nrve vrste. Mob Sulipj c. hr. priu. urar drž. železnic ^w v Gorici, A WŠm Gospasha ulicašt.ZS, Jh JfBfiM priporoia svojo fflgj mjfflf bogato aalogo K» Vwjj raa n o v r s t n i h VBŠ W$ff zlatih in srebr- ^E« pr nih ttr zsa bir- ^« tnance. Krojaška zadruga G[oriea, (^osposka ulica 7, naznanja, da prodaja oblačila za damc in gospode, pcrkale; Zephyr in drugo manifakturno blago posebno *a spomladni in Ietni čas, blago vseh kakovosti in po najničje mogočih konkurenč- nih in stalnih eenak. Ysorei najnovejše i^berc se na zahtevanje pošiljajo brezplač- no in poStnine prosto. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 COKirA Via Giardino 8 pristna beta in črna vina •z «ipavskih, ffurlanskih, briftkih, dal- * matinskih in isterskih w I • nogradov. Dostavlja na dom in razpoäilja po žclez' •iu:i na vac krajo avatro op^rsk« moiiarhijp v •o lib od 6(5 litrov naproj. Na zahtfvo poäiija tudi uzurce. Cenr- zmerne. Postr*lba poitena. Odlikovana kaninoseskst delavnioa Janeza Culot se zalogo nagrobnih 8pomenikov, marmor- natih podob, fotogra- fij na porcelanu, raz- nih del za cerkve itd. preselila se je izulice Koren v ulico sv. Anto- na hiš. štev. 10 pri cerkvi. - - - ) Jakob Miklus, 1 trgovec z lesom in opeko, zaloga r vsakovrstnega trdega in mehkega \ koroškega in kranjskega leaa ter f pohiStva, [j v Pevmi, L za SoŠkm mostom, p. Gorica, r priporoča p. n. občinstvu svojo 1 bogato zalogo, ter na novo otvor- r jeno [) podružnico s nu voglu prižedši od Soškega 1 mosta proti Gorici v hiši g. Fo- r garja h. i5t. 42. k V dclHvnici so izdolujejo vsa J v Bodarsko in kolarsko atroko L «padajoča dola, in postrezba z J lesom po najnižji ceni. — | Odda se v najem HIŠA Z VRTOM v Št Petru pri Gorici zelo primerna za nialo družino ali vpokojenega gospoda. — Več pove upravništvo. __ Zdravje je imjvečje bogastvo! ('j.W' ' JBiT all ' " '''!¦'¦% To glasovitf in no nadkriljivo kapljice sv. Marka so uporabljajo za notnuije in zunaiijo bolozni. Posebno odstranjujejo trgan.je po kostoh, nogah in rokah ter ozdravojo vsak glavobol. Olio dclujiiju nedoscgljivo in spasonosno pri želodčnili boleziiih, ublažujejo kalar in izmočok, odpravijo naduho, bolečine in krčt», pospošujojo in zboljšujojo probavo. čistijo kri in čreva. Te preženejo velike in malo glisto tor boločine po toh provzročene. Tudi dolnjojo izborno proti hripavosti in prohlajonju. Ločijo vae bolezni na jfttrih in slezih tor ,,koliko" in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlieo in od to izvirajočo bolesti. Te kapljico so najboljšo srodstvo proti bolezni na maternici in „madronu", in zato no bi sniolo manjkali v nobcni ine^žanski in kinočki hiši Dobivajo se samo v „Mestni lekarni v Zagrebu". Naroäuje ae oilino in toCuo le pod naslovem: „Mestna lekarna", Zagreb, Markov Trg štev. 40, poleg eerkve sv. Marka. Donar so pošilja naprej a'i pa povzamo. Manj kot eu durat (12 steklonic) 8(i no pošilja. Cona jo naslednja in sicer l'rnuko na vsako po.^to: l ducat (12 Htekleuir) K 4«- I« 4 (lucat (4g HtekIeIlir) K ,4.^ h :? ., (36 „ ) „ 11-- „ " iOi " ; " 1{ l'riznalnili pisoni imam na tisoöo, ila jili ni mopoče vsoli tukaj pona- tisniti, zato navodoni iniena lo nekatorih gospodov, ki 90 s posobnim vspehom uporabljali kapljice sv. Marka, torpopu- iiDina oztlravili: Iv. Harontinčič. učitolj Jaiiko KiÄur, kr. nadlogar; Štofan Harčič župnik; Ilija Manič, opančar; Solija Vu- helič, šivilja; JožosSeljanič, kinot itd. itd Mestna lekarna Zagreb, Markov trg štev. 40, poleg cerkve sv. Marka. iJG~ Vstanovljena I. 1360. "*O Kapljice sv. Marka. Ls Pri svetem Antonu Padovanskemi _^__^ \ cerkvenih oblek in nabožnih stvari. Tr8t, Via Muda vecchia St. 2 (za mestno hišo) Dobi se bogata izbira pianei, dalmatik, pluvial, humeral, rokctov kvadratov, kolarjev Leo, prsnikov, misalov, brevirjev, ritualov, diuniov in neštevilno nabožnih različno fino vezanih knjig, svečnikov, križev, svetiliiic, kelihov, ciborjev se srebrno kupo. Jedina zalog-a za celo Primorje kipov o vsakovrstni velikosti in kvaliteti, umetniško delo v romaiiskem kartonu, priporočljivih posebno za vlažne cerkve. Zaloga sveč iz čistega Öebolnega voska kakor tudi mešane sveČe I. in II. vrste, podob, vencev, križčev in svetinj vsakovrslnih. Lastna izdelovalnica palm iz umetnih cvetlic in vsakovrstnih drugih del spadajočih k bogočastju, izvršijo se vezenja (ricami) najfinejša za zastave, pregrinjala i. dr. Popravlja se vsakovrstne stvari za ceno, >^v-^w^-^-^>r-^-^v——***•*-*> •—-<^^-w-^-w-w«—w-^-v pri Kojej je izkljuöena vsaka konkurenca. Naročitve se izvršijo točno in hitro. 2M"~ Ob nedeljah in praznikih je prodajalnica zaprta. "Wl Z odličnim spoštovanjem Anton J. Vogrič.