ŠTAJERS Erscheint jeden Samstag — Verlag und Schriftleitung: Marburg (Drau), Badgasse 6 — Ruf 25-67 — Bezugspreise: In der Ostmark., vierteljährlich RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebuhr; im Altreich: RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zustellgebühr. — Postscheckkonto Wien Nr. 55030 Nr. 37- IV. Jahrgang Marburg a. d. Drau, Samstag, 16. September 1944 Einzelpreis 10 Rpf Sovražnih $c boji jeseni Kljub velikim sovražnim uspehom na zapadu še odločitev nikjer ni padla v korist Anglo-Amerikancev - Čim bližje so nemški meji, tem hujši so nemški protiudarci - SSeherni dan pridobljenega časa koristi Nemčiji V času ko se na zapadni meji Reicha odigra- v nadaljnjih bojih v Franciji izbočil velike dal- nemškega radia je te dni po vsej pravici dejal. H Je ^VSem rvdZ Jv\°' jave tesa brantka- nikJ'er Pa mu klJub 6ilnim na" da se nahaja Nemčija *edaj v situaciji ran,in« m Da I® doCi°d,kt z ,neko zaskrb" P°rom uspelo povzročiti odločitev, ki bi do- živali .Nastopilo je neke vrste besnila. Kdorkoli 1 J? Nemska.v0jska K% V trSh metec6v ločiIa vojne sploh. Prej kot slej je igra še pride v bližino, se igra s svojim življenjem. To je ^ ^ malodane^vso Fran- vedno odprta. Sovražnik je izigral svoje adute prednost skrajšane ® frontne č?te in obrambe £ X v ttnl^ar« ^m mv sovraz"lk P.rodlra ln fle v odločilnem boju se bo pokazalo,-kdo iz- lastnih tleh. S fanatizmom, kakor ga ni srečati straleoiii vodstvo je v gibIjivi med obeh nasprotnikov bo lahko vpostavil še nikjer v dolgih razdobjih zgodovine, bo nemški i l, r en P-nd/>bl i Z JacJe adute.« narod branil sleherno ped svoje zemlje. To Hnt T» r 6!db!jen]e/n &0vraz1nl,h odr®: Jako nemški vojni poročevalec, ki je v izbra- obrambo bo glede učinkovitosti stopnjevalo novo n06rečfln Nptti4v° S?'J ■ nlmskemu vodstvu tudi nih m stvarnih besedah izrazil dejansko situacijo orožje, ki bo v danem trenutku na razpolago v p*recilo._ Nemške davizije 6o se spretno umikale, na zapadu. Poleg vojaških in strategičnih mo- toliki množini, da se bo obramba začela spremin- težke človeške in mate- mentov pa moramo upoštevati pri nadaljnji pre- jati v sovražno defenzivo. Nemško vodstvo, ki Reiih, f^ln '° Pa S° bl'e Zaptdm mejl P°l0ŽaJa tudi » psihološki moment, si v teku teh dosedanjih umikalnih operaci nI veoa^obrambneaa ZluTZTi 7" T V°jn,i d^ki..na frontah kažejo, da se pri- dalo nikjer izviti iz rok določevanja situacij sovrako pr • a zausta" Povija Nemčija na odločilne boje v osrčju ev- tedaj določilo termin za izvedbo najsilnejših pro- vh -t P°staVzhodisce no- ropske trdnjave. S skrajšanjem front, se je skraj- «udarcev. Nemčija je sedaj v položaju, ki vod- BissinneT iR tp rini v ™ ' n°Jm ?°Plsnlk Ed3ai ??' l«.d dovoz. tega pa se formirajo nem- stva nikakor ne vznemirja. Ves nemški narod je lance kivaziile , i ocem. tromesecne bi- ske divizije seda, zlasti na zapadu že na ozemlju, tako prekvašen z idejo fanatične obrambe, da od- I T i Jne .U^tOVl1 dejs 7a' lA kl 'e in psihološko popolnoma harmo- pade sleherni ozir na- morebitno dvomliivost »Cenrav nai^ Pr®zJe. Bissmger pise sledeče: nizirano s celokupno nemško obrambo. Dokler ozadja bojišč. Sovraž^k se dobro zav^a da žaven i>am f v T, 1 na ^^ in 60 Se nemške diviziJe bor!1* "a nesigurnih Nemčija v letu 1944 ni Nemčija leta 1918 ko so ndfo^Vi kljub temu znano, da bo v tej vojni francoskih tleh. so se morale ozirati čestokrat domovino razjedali municHsk š iatki skbotaž^ nfka erih 7 hC,°H,ra" 6 "S,ih idej' tudi na skriteSa sovražnika, ki je nastopal v in marksisit^o rovarenj^pro i nadal ev^iu ^- po katerih se bo odločil strategični potek voine. obliki partizanskih teroristov. Vse to bo sedaj pora. Danes je ves nemški n^ v ™atai Tako smo ponovno dospeli do tiste točke, katero odpadlo ob zapadni meji Reicha, kjer je poka- zvestobi inudano^f združen okroo svoieoa F^ ,Ž«e °b •I'"-etkU VOine- N?Ve Strate- zal° "emšk0 civilno prebivalstvo isto držo, kakor rerja, k £nT™t StadUa svot Se voje gkne zamisli ,n z njimi povezano orožje bodo v Vzhodna Prusija. Nemce preveva sedaj, ko je poteze. V tej sklenjeno!" LTovezan^t, kT,« ZTl USt,Vfrm 5 v,.ka: nevarnost prispela do vrhunca, neke vrste frlde- silno podobni Ituacm^are Pruske v ^ba£n£ ter, sovražniku ne bo konstilo večje štev.Io ljudi ricijskega duha. Kakor je dr. ^oebbels v svojih uspehov Friedricha Velikeoa v sedemletni vo^T in materijala. Za uspelost teh načrtov pa ne po- duhovitih člankih že neštetokrat povdaril, se L je iskati vir 've^al^SkJa^ptnKa S rebujemo tolikanj prostora, čeprav je izguba b<> veda nemški narod, da gre za vse da gre za golo evanje dokonTnezmagr^ven dvorna^^te^deteti «Uia temveč potrebujemo predvsem časa, da jih življenje nemškega naroda. Neki komentator da nemJka voJskaTosllj m Mla n^er odločilno izvedemo in uresničimo S tega vidika je razumljiva žrtev trdnjavskih posadk in tistih divizij, ki krijejo umikalne" operacije. Radi tega irffa dozdevna brezizglednost boja odrezanih oporišč svoj višji smisel za celotno vojskovanje. Ali in na katerih točkah se bo izvršil obrat v vojskovanju in da-li se bo vse to dogajalo bližje ali dalje od zapadne meje Ke cha, tega ne more danes nikdo reči. Sigurno je le, da pridobitev vsii-kega dneva na času, izsiljena v t dih umikalnih bojih ne slabi 6amo sovražnikove moči, temveč ga približuje grozeči nevarnosti. To je spoznal tudi sovražni tabor in zato pritiska z vsemi razpoložljivimi sredstvi na tempo voskovanja. Ako tedaj sestavimo bilanco četrtletja invazijske vojne, lahko rečemo, da je zabeležil sovražnik velike uspehe. S svojim izkrcanjem na najslabot-oejšerm me6tu Atlantskega branika mu ni uspel ¡amo prodor, temveč je llSlltel iP® ' mm Zwischen Bug und Narew In erbitterten Waldkämpfen wurde ein sowjetischer Durchbruchsversuch vereitelt poražena. Nemško vodstvo je žrtvovalo iz strategičnih ozirov ogromna ozemlja, ker sedaj ni važno, kje bo padla odločitev, važno je le, da bo padla odločitev v korist Nemčije. Izven dvoma je tudi, da je zbiranje moči mnogo intenzivneje pri tistem, ki se bori za svoje življenje in za bodočnost svojih generacij, kakor pa pri tistih, ki jih druži samo. negativni moment sovraštva do živ-ljenske oblike nemškega naroda. Kakor je Fried-rich Veliki postal vedno večji tudi ob protiudar-cih, ki so jačili njegov fanatizem in njegovo vero v poslanstvo Prusije, tako so bili V6i dosedanji protiudarci tudi za nemško vodstvo vrelec dragocenih izkušenj. Totalna mobilizacija vseh nemških delovnih sil in vojaške vpostave je v polnem teku. V orožarnah Reicha se kuje novo orožje, ki bo čimprej odšlo na fronte, kjer bo izsililo v danem trenutku vojni obrat. Stojimo te- in„, . . ~ :----, — vujui uurcu. aiojimo ie- rr-PK-Zeichnunq Krieqsberichter Böhmer (Sch) daj pred najsilneišira soo- ?; 'iiffiio PA$s!iSrS^5 «< ami^ A» .* a i nO^-fep^E iS^'C«1?« BOICH iS!-' ' V. " -i. ' ^y lji i •** J # j^T / /VV,'- t- • fäfrAft \ )ff»m />ž '' I»»/ P/fliera ■ 7%Srhio. iTBEVISO Mpntognina ins: Eine von den früheren Freunden verratene Truppe ist über die Berge in dieses Land gezogen, und kein Feind konnte ihr folgen, denn er fand vor den Pässen, auf den Berghöhen oder unmit- telbar im Grenzgebiet eine eiserne Sperre aufgerichtet, die sich von Stunde zu Stunde verstärkt. Während dessen vollzieht sich der Aufmarsch und die Straßen, die gestern noch angefüllt waren von flüchtenden Bauern und zersprengten Soldaten, werden heute schon beherrscht von den frischen Einheiten, die der Südfront des ungarischen Raumes zustreben. Si» haben die Aufgabe, mit ihren Waffen auch das deutsche Blut in diesem Raum zu schützen — und auch der letzte deutsche Soldat ist sich dieser Verantwortung bewußt. GEHÖRT AUCH DEIN D Hladen sprejem pri Flamcih. Vojni poročevalec lista »Daily Telegraph« opisuje hladen sprejem, ki 60 ga doživele angleške čete pri svojem pohodu skozi flamsko ozemlje. Sprejem angleških čet je bil tako ostentativno hladen, da ie omenjeni dopisnik v svoji razumljivi jezi zapisal, da so Flamci »čuden narod«. □ Švica za zaščito svojih meja. V Švici so uvedli delno mobilizacijo obmejnih čet. ki bodo v zvezi s 6ličnimi ukrepi z dne 20. avgusta t. 1. skrbeli za varnost in zaščito obmejnih predelov. UND DEIN UMNI KMETOV/UEC_ KAKO BOMO LETOS čas jesenske setve 6e je približal, po bolj visokih legah se setev celo že začenja Bolj zaskrbljen kakor druga leta, stoji letos kmečki gospodar pred svojim poljem, in mnogo od injih dvomi, ali mu bo letos sploh mogoče, jesensko eetev dovršiti. Ta zaskrbljenost ni odveč. Po kmečkih domovih vlada letos splošno pomanjkanje delovnih moči. Niti za spravo letošnjih kmetijskih pridelkov marsikje ni nikogar, ali vsaj premalo ljudi. In ne •amo ljudi primanjkuje — prav tako primanjkuje delovne živine, posebno konj. Brez dovolj močne delovne živine pa je tudi obdelava polj nemogoča. In še dalje: letos postaja tudi pomanjkanje orodja tehten zadržek pri jesenski obdelavi in setvi. Plugi, ki so se obrabili ali kako drugače pokvarili, ležijo nepopravljeni pred kovačnicami ali pa kar doma, ker ni kovačev, da bi jih popravili. Marsikateri kmet nima več poštene brane, ker so se 6tare obrabile, novih pa mu nihče ne more napraviti. Na vozovih pokajo šine in se sesipajo kolesa, ker 6pet ni kolarja, da bi popravil les, in šin, da bi kolesa okovali. In končno: manjka tudi gnojil, predvsem umetnih gnojil, manjka dobrega žitnega semena. Izgledi za letošnjo jesensko setev so torej letos v naših krajih vse prej kot rožnati. Vendar vse naštete in druge težave in zapreke ne smejo ubraniti, da ne bi letos naši kmetje jesensko setev v kolikor mogoče velikem obsegu izvedli. Zakaj? Zato, ker je bolj kot kdaj koli prehrana našega ljudstva odvisna od naše domače žeive v prihodnjem letu. Prevozne težkoče se vsak dan stopnjujejo in se bodo verjetno tudi še v bodoče stopnjevale. To pa praktično pomeni, da nam bo zagotovo na razpolago predvsem ie ona hrana, ki jo bomo sami v deželi pridelali. Kako pa naj premostimo vse težave in ovire, ki 6e letos jesenski 6etvi stavijo na pot? Prva odpomoč je skupno delo in medsebojna pomoč sosedov. Vsaj za letos naj bi sosedje poskusili premagati svojo medsebojno neslogo in predsodke, in naj bi smatrali vso vas kot celoto, ki ima skupno usodo in se mora skupno boriti za svoj obstanek. Zato pa mora tudi vsa vas skupno skrbeti, da bodo jeseni vsa polja obdelana ln posejana. V vaseh, kjer do tega spoznanja doslej še niso prišli, so bili že letos občutno kaznovani za svojo sebičnost. 2e lani smo namreč opozarjali naše kmetovalce, da je mnogo škodljivcev naših kmetijskih rastlin, predvsem pa nekateri pleveli, v prvi vreti o s a t, ki se ne zmenijo za mejo parcele med enim in drugim sosedom, marveč uničijo pridelek prav tako onemu sosedu, ki ga skuša zatirati, kot tistemu, kjer se nihče ne zmeni za zatiranje, kjer zemlje nihče ne obdeluje, kjer so njive zapuščene. Vprav po zapuščenih, neobdelanih kmetijah grozi največja nevarnost našemu kmetijstvu! Ne samo njivam, marveč tudi travnikom — obdelani zemlji sploh! Če letos seno ni bilo pokošeno na enem samem travniku, bodo plevelne trave, ki so utegnile dozoreti, s svojim semenom zaplevelile vso okolico! Če ne iz ljubezni do bližnjega, naj se sosedje poprimejo dela za obdelavo zapuščenih sosednih kmetij vsaj iz ljubezni do sebe samega in do svojih posestev! In naj pomislijo, da bo drugo leto po vseh njivah, kjer bi moralo biti letošnjo jesen sejano žito, a bodo ostale neobdelane, v pušči, drugo leto nastalo pravcato zarodišče osata, in drugega plevela, ki bo trosil seme daleč na okoli in mu vse poletje in obdelovanje ne bo kos! Torej prvo je: vsi sosedje morajo skupno skrbeti, da se letošnjo Jesen vse njive, ki po rednem kolobarju pridejo letos na vrsto za ozimno setev, v resnici tudi posejejo! Zaradi pomanjkanja ljudi, živine in orodja, naj 6i sporazumno pomagajo. Zato, ker je en konj Petrov, drug pa Pavlov, plug Hribšekov, a orač Dolinšekov, — zato se da vseeno dobro orati. Treba je le, da se vsi sosedje dogovorijo: danes bomo orali pri Tebi, jutri pri meni. pojutrnjem pri sosedu. Saj zato, če ima en sosed en teden prej ali pozneje posejano ozimino, ne bo pridelka nič manj. Pač pa naj se ravnajo pri takem skupnem delu vsi 60sedje po določenem redu: Najprej naj vsi _ I ŽITO VSEJ ALI? posejejo rž, kajti rž mora biti zgodaj vsejana, ker se samo jeseni razrašča. Za sejanje rži je čas kvečjemu do 6rede oktobra. Za ržjo pride na vrsto pšenica. Za setev pšenice je čas vse do konca novembra. Vendar naj si sosedje pomagajo tako, da bp najprej posejal vsak od njih del pšenice in nato spet zapovrstjo ostali del. Mogoče je namreč, da bi zgodnji eneg onemogočil pozno setev in bi ostali nekateri sosedje brez ozimine. Nazadnje šele pa bomo sejali Ječmen, ki zgodaj posejan itak rad pozimi pognije. Ječmen lahko se jemo vse do Božiča in celo še v zgodnji spomladi, ako vreme dopušča. Svetovali pa bi leto6 vsem, tudi onim, ki sicer ječmena ne sejejo, naj ga za vsak 6lučaj nekaj vsejejo, ker je ječmen pač 6koraj mesec dni prej zrel kot ostalo žito — In v sili bi bil tudi ječmenov kruh dober, kajti »noben kruh ni tako oster, da bi lakoti ne bil mojster«. Tudi na neko drugo važno stvar naj nihče od naših kmečkih gospodarjev ne pozabi: to je na nabavo boljšega 6emena, če ga more le dobiti. Ne mislimo, da bi letos naročali in kupovali semensko žito po trgovinah, ne — toda v vsaki vasi ima prav gotovo en kmet boljše žito kot drugi. K temu kmetu naj gredo sosedje in naj ga prosijo, da naj jim odmenja ozimnega žita, kolikor ga potrebujejo za seme. Seveda je treba pri takt zamenjavi pošteno ravnati: Nihče ne more zahtevati od gospodarja, ki svoje žito skrbno odbira in goji ter zato pridela žito najboljše kakovosti, da bi sedaj to žito zamenjal za ljuliko, grašico, prst in pesek, ali pa za snetjavo in od žužkov snedeno žito, ter v plačilo za svoj trud jedel neužiten kruh. Marveč vsak sosed, ki pride prosit za žito v odmene, naj da najprej svoje žito skrbno očistiti na trijerju in vetrnici in ponudi šele tako očiščeno žito v odmeno. Tudi ni napak, če v eni ali drugi obliki da sosedu še nekaj odškodnine zato, ker mu je seme odmenjal, Ker je to gotovo b!a zanj žrtev, kajti kruh iz doma pridelanega žita gotovo vsak najraje Je, — rale kot iz odmen|a-nega. Sploh pa rotimo vse naše kmečke gospodarje, one ki sejejo odmenjamo, prav tako kot one, ki bodo sejali domače žito, naj nikar ne vsejejo niti enega zrna, ki ne bi šlo skozi trijer ali žitočistilnl stroj! Če se kako délo na kmetiji izplača, potem se izplača pač čiščenje semenskega žita. Kajti kdor seje plevel, ne bo lepega žita žel! In snet-javost, rodovitnost, ter vse druge dobre in slabe lastnosti žita se prav gotovo podedujejo, kot gotovo Je mladič plšče, ako se izleže iz kokošjega jajca. Torej, vse žito za seme najprej očistimo na trijerju od plevela ln od drobnega, nerazvitega zrnja. Da-li ga tudi kvasimo (»toajcamo«), ni toliko važno, je pa koristno, ako nam je dana prt lika. A stokrat važnejše je skrbno čiščenje! Se o nečem se moramo pomeniti: Marsikje primanjkuje gnoja za gnojenje ozi minam, bodisi, ker je premalo živine ali pa stelje pri hiši, ali pa je posestvo sploh zapuščeno, tako da ni nii gnoja. Tudi umetnih gnojil ni dobiti, da bi s njimi nadomestili domači gnoj. Ali naj vseeno vsejemo na take njive ozimino?! Odgovarjamo: Da! Na vsak način! Če se jemo pravočasno jeseni, če uporabljamo dobro, očiščeno seme in če se-jemo zadosti gosto, bo dalo žito kljub temu še zodovoljiv pridelek. Vsaj toliko, kot pridelek 6am, pa bo vredno to, da se na njivi ne bo razbohotil plevel, ki bi okuieval tudi sosednja njive! Priporočljivo je, da take njive čez zimo ali na spomlad podsejemo še prav gosto z navadno deteljo, ki istotako duši rast plevela. Da bo delo uspešno, prosimo končno vse kmete, ki iinajo dobre nove pluge in brane, ki so lažje ze vleči, a obenem mnogo bolje in več napravijo, kot nerodno topo staro poljsko orodje, naj gredo s tem orodjem tudi sosedom na pomoč, sosedje pa naj jim to delo na kak drug način skušajo odvrniti. Da bi pa pluge posojali same, brez človeka, ki je delu z njim vajen, ne svetujemo, kajti ne 6amo da bi si nevajen delavec z novim orodjem ne znal pomagati — še pokvari ga lahko kaj hitro! K dobremu oralu spada zato tudi vajen, spreten oratar! Vinogradniški in sadjarski kotiček | Naknadno podpiranje sadnega drevja Obloženo sadno drevje se mora podpirati. Kjer je to delo že izvršeno, pa je vsekakor treba od časa do časa pregledati, dali je še vse v redu. Po neurju in močnem vetru bo prav gotovo treba tu ali tam kako vejo ponovno podpreti. Treba je vsako posamezno vejo toliko dvigniti in podpreti, da pride zopet v normalni položaj. To je zelo važno zaradi ohranitve oblike krone. V nasprotnem 6lučaju se krona 6časoma povesi, da izgleda kakor dežnik, veja se naslanja na vejo, spodnje veje se sčasoma zadušijo, vrh pa izgleda kakor oskubljen. Posledica tega so navpični vodeni poganjki, kateri, če se jih ob pravem času ne prikrajša ali odstrani, tvorijo tako-zvane stebre ali jahače vej, katerih pravi 6adjar ne bi smel trpeti. Za podpiranje uporabljamo daljše ali krajše dovolj močne drogove, najboljše so naravne rogo-vile. Če pa teh ni, si pomagamo 6 tem, da pri-bijemo prečnike v obliki križa. Ti so zelo primerni tam, kjer je treba hkrati podpreti več manjših vej. Podpirati se ftiora zmiraj v smeri na vzven. Pri tem delu je treba paziti, da 6e plodovi ne poškodujejo ali zbijejo na tla. Pa tudi na veje * same je treba paziti, da se ne poškodujejo, ker so že vsled teže sadja veliko bolj v nevarnosti. Pri težjih vejah je treba zmiraj gledati, da ležišče, to je mesto, kjer se veja naslanja, ni preostro, ker bi se s tem veja ranila. Tu se mora podložiti blazinica iz kake mehke tvarine, kakor: iz mrve, 6lame, vrečevine, papirja ali slično. Dostikrat se tudi pripeti, da se kljub temu veja začesne ali odlomi. Tako vejo je treba takoj gladko odžagati ali na ugodnem mestu prikrajšati. V slučaju pa, da še veja ni popolnoma od-lomljena ter še visi, jo je treba takoj podpreti, privezati ali kakorkoli pričvrstiti, da se naprej ne začesne ali odlomi. Na taki veji še navadno tudi sadje lepo dozori. Pozneje pa, če ni druge pomoči, jo popolnoma odrežemo. Nalomljene veje in začesnitve se dado popraviti s tem, da se veja naravna y normalni položaj, dobro pri-čvrsti, ranjeno mesto pa z močno špago preveža. Vse nastale rane je takoj zamazafei s cepilno smolo, večje pa s drevesnim terom. Nekaj o napravi sadjevca Malokdo napravi res dober 6adni mošt Pri tem se obrača navadno premalo pažnje na čistoto sadja 6amega, pa tudi na čistoto 6odov. Predpogoj za napravo dobrega sadnega mošta je: Sadja, preden se zmelje, oprati, odbrati vse nagnite plodove, ali jih izrezati. Marsikdo bo rekel: »saj je sadje či6to!« Res na oko, — pa poglejte to vodo v kateri se je pralo, kako je umazana! Vsa ta nesnaga pride v mošt, če se sadje ni opralo. Drugi spet trdijo, da sadjevec itak, kadar kipi, nesnago „črez vrže" ali, da se ista izloči v dro-žah, — toda temu ni tako. Zmleto sadje ali drozga se mora čimpreje iztisniti ter pridobljeni 6ok takoj naliti v sod, ki mora biti dobro umit ter narahlo zažveplan, istega pa takoj opremiti s kipelno veho. Sadjevec, ki 6e preša po več dni, in ki kipi z odprto veho, ne bo kaj prida. Ali mora biti užiten tak jabolč-nik, v katerem se kopa po več sto os in druge golazni? In te mušice, če se pride v prešnico, včasih jih je neznosno. Tak mošt ne more biti dober. Red in čistota pa morata vladati tudi v kleti Če kipi sadjevec v J6ti kleti, kjer se nahaja zelje, mleko, krompir in še druge take stvari, ki zorijo in se pretvarjajo, ne more nastati dober sadjevec. Sadjevec se mora shranjevati v vinski kleti, kjer se naj ne shranjujejo nobene druge stvari, tudi kis se naj ne nahaja tam. Kaj pa sodi, ali so čisti? Sodi, ki so bili celo leto v škednju, morda celo nič umiti! Čeravno se taki 6odi pred uporabo izparijo ali izkuhajo, niso prida, in bo sadjevec imel okus po posodi. Pravilo bodi: Čim je kak sod prazen, ga je treba takoj dobro umiti do čiste vode, ocediti, zažvep-ljati ter neprodušno zabiti. Zvepljarije se ponavlja od časa do časa, sodi se pa shranjujejo v kleti, tako ostanejo zmiraj sveži in čisti ter so takoj pripravljeni. GOSPODARSTVO_I MALE VESTI__I * Ves letnik prostovoljno k vojakom. V Kap- ———— ■ fenbergu so imeli apel odredov Hitter-Jugend, na Načela nacionalsocialističneaa * Odlikovani izumitelji. Führer je odlikoval kfter,:m se je jay11 6koraJ ves letnik 1927 pro-"«^""^'-'"»sin-nega devet zaslužnii i2umiteljev z odiiJsovaniem „Eh. 6t°v°>Jn° v vojaško s!užb°- gospodarstva rennadel in Gold zum Dr Fritz-Todt-Preis«. . Pazite na male otrokel 18mesečni Martin vi i .,.,... * Führer je pozdravil novratnike v domovino Pötech iz Kalsdorf-a pri Graz-u je v neopaženem da o 1CrT,q0Td-reíVa % Ko so se v Göteburgu izkrcali nemški vojni ujet- trenutku Prišel do nekega lonca z vročo vsebino, fl^f f '6 kl/lvI pod ^ in civilni interniran«, so jih pozdravili za- s katero « je polil po hrbtu. Pri tem se je tako enakimi pogoji in enako usodo. Gospodarstvo ne etopniki stranke in oborožene sile. Ko so pa pri hudo °Pekel- da je na posledicah zadobljenih sme biti vzrok ali svrha države. Zgodovina uči, Saßnitzu stopili na nemška Ua, jih je pozdravila °Pek!in nekai ur pozneje na otroški kliniki umrl. da se je vedno ce se je kaka država dvignila postavljena častna kompanija nemških vojakov * Cestna železnica prevaža tovore. Uprava ce-potom poiiticne sile, razcvetelo tudi gospodarstvo. pri tem je pa bil prečitan tudi pozdravni brzo- stne železnice v Graz-u je začela s prevažanjem v državah, kjer je pa bilo gospodarstvo edini jav 6amega Führerja. Civilni interniranci so nato tovorov kakor mleka, stavbenega materijala itd. življenjski cilj naroda, je to navadno zadušilo vse ostali v Saßnitzu, vojaki so se pa odpeljali v okra- s tem ie veliko pomagano domačemu prevozni-idejne vrline, država se je zrušila in potegnila šenih lacaretnih vlakih v notranjost Reicha. štvu, ki že davno težko opravlja prevoz blaga, v prepad tudi svoje gospodarstvo. ★ Nov predsednik urada Reichswirtschaítskam- * V slogi je moč. Dvanajst planinskih kmetov v lo je tudi razlog, da vodi po nacionalsociali- mer. Reichswirtschaftsiminister je imenoval radi Festenburg-u am Hochwechsel (Steiermark) ki stičnih POimih politika m ne gospodarstvo usodo piezaposlenosti in visoke starosti odstopivšega imajo svoje kmetije 900 metrov visoko v hribih naroda. Politika jamči za njeqovo življenje, go- predsednika Dr. Ing. e. h. Albert Pietzsch-a, Staats-' ei ie skupno zgradilo žično železnico, ki prevaža spodarstvo je pa pomočnik politike, če je urejeno rata Karla Lindenmann-a predsednikom urada do 250 kg na 650 m dolgi progi. S to napravo si in izravnano po nacionalsocialističnih načelih. Reicbswirtschaftskammer. sedaj ti kmetje prevažajo svoje kmetijske pridel- Predpogoj vseh dosedanjih nacionalsocialistič- * Spodnještajerska kmečka dekleta v Gau-u ke, gnoj, vozove, orodje in vse, kar so preje z mh storitev je tvorilo ustvarjanje in oblikovanje Oberdonau. Na petmesečnem učnem tečaju v kme- veliko težavo in izgubo časa le deloma zmogli, enotnosti nemškega ljudstva. Posameznik ne po- ti j ski šoli Otterbach pri Schärding-u (Inn) se na- * Govoreč kinematograf so si izdelali lz dva-mem nie, skupnost je vse. Ce propade narod, kon- hajajoča kmečka dekleta iz Spodnje Štajerske so najst starih kot staro železo kupljenih aparatur Ca tudi posameznik. Nikdo se ne more ločiti ali 6e večinoma odločila za poklic kmetic. Po kon- ranjeni vojaki nekega lacareta blizu Wien-a. Za izogniti usodi, ki jo preživlja njegov narod. Ka- čanem šolanju krajem tega meseca pridejo v delo so potrebovali pol leta. kor človek m popolnoma zmožen za storitve, če SVrho nadaljnjega izpopolnjevanja v kmetijstvu * Nova voditeljica spodnještajerske mladine, mu odpovejo poedim organi, tako oslabi tudi na- na praktično delo h kmetom na področje Gau-a Na mestu Bannmädelführerin Lieselotte Hampel, rod v svoji skupnosti, če trpi del ljudstva. Naro- Oberdonau. ki se je slavnostno poslovila od svojega delova- dna celota obstoja le tedaj, če ustvarja vsak na * Častitljiva starost spodještajerskega rudarja, nja v organizaciji Deutsche Jugend, je njeno me-svoiem položaju kolikor mu je največ mogoče. V Trifaihi je dovršil 82. leto starosti Matthias sto prevzela Bannmädelführerin Hanne Stahl Povedano dokazuje, da nacionalsocialistično qo- Turnschek v polni telesni in duhovni svežosti. * Ne uživajte nepredelan tobak! V Westmarkl spodarstvo ne more hoditi po lastnih poteh, tem- Vrl korenjak je bil 50 let rudar tamkajšnjega rud- je neki kmetovalec kadil nepredelan tobak last-vec mora služiti skupnosti Gospodarstvo ne more nika ter ga je šteti med najstarejše Trifailčane. nega pridelka in se pri tem zastrupil z nikotinom, imeti lastnega življenja in si samo tudi ne more * Nov vodja urada Reichsgruppe HandeL Dr. ki je povzročil takojšnjo smrt pomagati. Znano je, da ni gospodarstvo rešilo Heinrich Roeckl je postal Leiter der Reichsgruppe * Bele lastavice. V Seebeck-u pri Hamburg-u 60 Nemčije pred letom 1933., temveč odpovedalo je, Handel. Imenovani je sotrudnik znane trvrdke se pojavile tri bele lastavice, kjer 6ta dve tudi ker so odpovedali politiki. Gospodarstvo se je ta- v Münchenu, J. Roeckl ter uživa sloves odličnega gnezdili. Mladiči so pa že temne barve, krat obrnilo proč od skupnosti ter postalo služab- trgovca. V vojni se je odlično uveljavil, odliko- * Striženje goved je odredil Landesbaiiernschaft nik samega 6ebe. Odtujilo se je službi naroda ter van je z redom Ritterkreuz des Eisernen Kreuzes. Bayern v poskusne svrhe, da bi 6e pridobilo qo-postalo dobičkarsko qospodarstvo posameznikov. * Poročilo iz Sachsenfelda. Na uradu Ortsgruppe vejo dlako. Pridobili so od goveda v starosti od Dobički so bili važnejši od življenja nemškega so nedavno zaprisegli Landpacht (stražo). — Na- 6 do 20 mesecev med 350—1200 g dlake. Pov-ljudstva. Delovni ljudje so radi tega postali suž- biranje hmelja 6e toiiža svojemu zaključku, za kar prečnina znaša 450 do 550 g. Najdaljša dolžina nji, v delu so pa videli prokletstvo. gre v veliki meri zasluga delavcem, ki so jih sta- dlake je znašala 12,2, 13,8 in 16,8 mm Ob nastopu nacionalsocializma je Nemčija ime- vila na razpolago razna podjetja v Cilli-ju. * 751etnica izuma bodeče žice Vsak frontni vo- la okrog 7 milijonov brezposelnih. Zato ie politic- * Dijakinje v vpostavi v Kreis-u Pettau. Dijaki- jak pozna bodečo žico, ki je mnogim pri postavno vodstvo preuredilo ves življenjski red ljudstva, nje, ki se nahajajo v okviru dela Reichssiuden- ljanju in odstranjevanju nudila priložnost za od-uelo ni bilo vec blago, temveč življenjska potre- tenführung v ljudsko-politični, otroško-vrtni in likovanje. Zanimalo bo, da je bodeča žica nemški ' sluzba narodu m nekaj častnega. Tovarne so strokovni vpostavi v Kreis-u Pettau, se imele ne- izum skupnega dela, na katerem je sodeloval Ne-postale nekaksm domovi ter zavetišča, kjer se davno svoj sestanek. V debati, ki jo je vodila mec Jakob Haisch iz Schwarzwald-a ki ie napra-cutuo delavci in namescenci zadovoljne in dobro voditeljica vpostave Pg. Hallecker, so poročale vil v Zedinjenih državah Severne Amerike prvi shranjene ter so penosni na svoje delo. Pri tem dijakinje o svojem delovanju pri spravljanju žetve plot iz bodeče žice, in sicer okrog živinskih paš-pa m važno, da bi se rentirali stroji, kakor ne- in o kulturnem in športnem delovanju. Sestanka nikov. Bilo je to leta 1869 Temu je sledil sodni koc pac pa, da imajo ljudje delo, svoj vsakda- se je udeležil tudi Kreisführer Bauer, ki je dija- proces Haisch-a z Amerikaner za patentno pravico nn kruh in primeren zasluzek ter da sodelujejo kinjam orisal trenuten položaj Spodnie Štajerske na izdelovanje, ki ga je po dvajsetletnem sodnem za narod, državo in bodočnost. ter njene probleme. • Postopanju seveda izgubil, kakor je pri ameriških Lanico rečemo, da velja v nacionalsocifllistični * Zadnjo čast ponesrečenemu Motoreturm- sodiščih v sličnih sporih običajno ker hočejo Nemem načelo: »Delo ustvarja vrednote. Cim več mannu Kari Tanzer-jerg. Luttenberg, Drassendorf Pettau, im September 1S44. In tiefster Trauer denken an Dein Grab: Maria Prekopetz, Mutter; Wilhelm Prekopetz, Stiefvater; Josef Fleischman, dzt im Felde. Bruder; Kathi Woschanetz, Braut; Johann und Maximilian, Söhne: Angela Klepp, Cousine, und alle übrigen Verwandten. Winzerfamilie, brave und ehrliche, mit 4—5 Arbeitskräften, auf einen schönen Weingutsbesitz gesucht Der Posten ist sofort oder am 8. November beim Winzerwechsel anzutreten Anschrift erliegt in der Verv. d Bl. 800-6