Iftdllo Jugoslovanske kmetske zveze. - Cena 38 Din za celo leto. — Za inozemstvo 60 Din. — Posamezna Številka 1 Din. — V inseratnera dela vsaka drobna vrstica aH nje prostor 10 Din.
Izhaja vsako sredo ob 6 zjutraj. - Spisi in dopisi na.) se reklamacije in inserati pa llpravništvu ,,Domol.|ul>a" v L.fnbljai
jo 1'rodnifitvn »Domoljuba", naročnin Kopitarjeva ulica štev. 6.
al hoCc dr. KoroSCeva vlada.
V	seji narodne skupščine dne 2. avgusta je razvil ministrski predsednik dr. Korošec v imenu vlade sledeči program:
Poštonje, enakopravnost in hitro delo.
»Novo sestavljena kraljevska vlada stopa pred narodno skupščino ter prosi za .-i1 upanje. To zaupanje zahteva kraljevska viada s čvrsto in odločno voljo, da nadaljuje zakonodajno delo, ker to zahtevajo politične, socialne, kulturne in gospodarske potrebe in da se v vso državno upravo uvede duh vsestranski nepristranski, popolnega poštenja in največje spešnosti-
Kaj bo izvršeno takoj.
Že v sedanjem kratkem zasedanju narodne skupščine želi vlada, da se izvršijo vse priprave, da se uvede v življenje novi davčni zakon, ki bo pomenil za ves gospodarski svet znaten korak na bolje in da se uzakonijo vsi zakonski predlogi, ki naj oja-čijo naše zakonodajstvo in ki jih je zakonodajni odbor že izdelal. To so: zakon o sodnikih, zakon o organizaciji sodišč, zakon o državljanstvu, dalje, da se zadosti večletnim obvezam mednarodnega značaja, da se uredijo kmetijski krediti, da se sprejme zakon o kmetskih odnošajili v Dalmaciji, zakon o dobrovoljcih in vse ostalo, kar bi so pokazalo kot nujno.
Delo v jesenskem zasedanju.
V	jesenskem zasedanju bo naša vlada nadaljevala delo z narodno skupščino za izenačenje našega zakonodajstva, ki se javlja kot potreba v prosvetnih, gospodarskih in notranjih vprašanjih. Med prvimi se bo predložil zakon o občinah in mestih. Posamezna ministrstva bodo v upravi z vso marljivostjo skrbela, da se v najvišji meri razbremenijo osrednje oblasti pri poslih, ki jih morejo nižje instance (pokrajinske in drage oblasti) radi poznavanja razmer bolje in hitreje izvrševati. Ako po obstoječih zakonih ne bi bilo mogoče zadostiti željam ljudstva, bo vlada predložila narodni skupščini nove zakonske predloge. Ker nosi ljudstvo velika bremena za državno "Pravo, je naša dolžnost, da mu damo dobro in pošteno upravo.
Dvigniti moramo gospodarski napredek vseh slojev.
V duhu teh preosnov za dekancentra-cijo upravnih objasti se bo prilagodil zakonski načrt o osrednji upravi, ki je že pred narodno skupščino. Vlada se bo potrudila, da državno uradništvo v svojih dolžnostih postopa samo po zakonu in bo skrbela, da bo ljudstvu naklonjeno in vljudno z njim. O splošni gospodarski težavi, ki vlada v celi Evropi, bomo pazljivo vodili račune in storili vse, da kmet, obrtnik in industrijalec dobe od državnih- oblasti zaščito, podporo in razumevanje. Z vsemi državami bomo nadalje sklepali trgovske in pravne pogodbe z namenom, da olajšamo in okrepimo izvoz naših proizvodov in da stopnjema odstranimo nepotrebno ovire naši trgovini. Na srcu nam bo vedno skrb za državno obrambo, da s tem ohranimo svoji domovini potreben mir.
Opozicija naj priile v skupščino in sodeluje.
Parlamentarne skupine, na katere se naslanja ta vlada, in posamezni poslanci teh skupin, ki se v naši narodni skupščini zavedajo interesov, ki so nad vsemi strankarskimi in osebnimi interesi, želijo iskreno in tovariško, da se poslanci, ki so ostali izven narodne skupščine, po našem mnenju brez zadostnega razloga, zopet vrnejo v narodno skupščino na skupno zakonodajno delo.
Kadi osebnega fina poetlinca ne sine trpeti država.
Jako bomo obžalovali, ako ne bomo mogli na tem programu sodelovati s poslanci vseh parlamentarnih skupin v skupni vladi, ali da čujemo kritiko iz opozicije. Dogodki 20. junija, ki zaslužijo najtežjo obsodbo in ki so nam odvzeli dva draga tovariša in tri ranili, ne smeio biti razlog, da prekinemo dosedanje zakonsko delovanje, ki ie za našo državo tolika potreba, la žalostni dogodek je oseben čin poedmea. Ne qme se posploševati. Posebno velika krivica je, če se cele parlamentarne skupine in kar je še hujše, cel del naroda obtožuje za delaj s katerimi nima nič skupnega in
ki ravnotako obžaluje in obsoja ta dogodek, kakor ves kulturni svet. Tako nedopustno poostrovanje odnošajev ne more biti drugačno, kakor škodljivo.
Uveljavili bomo ustavo in zakon prod vsem in vsakemu.
Narodna skupščina je edino pravo mesto za reševanje vseh vprašanj, ki so v zvezi z narodnim in državnim življenjem. Kakor je za ta zločin odgovoren samo posameznik, ki bo za to odgovarjal pred sodiščem, bodo ti prvaki, ki tega ne uvide-vajo, spoznali, da ta zločin ne more postati prepad med brati in ne sme biti ovira za uspešno delo v naši skupni državi. Mi bi zelo obžalovali, če bi se našle tudi take stranke, ki bi, izkoriščajoč ta splošno obžalovan in tragičen dogodek, navajale mase na korake proti ustavi in zakonskim predpisom- Bili bi ne samo dolžni, ampak tudi voljni, da ustavi in zakonom vedno in proti vsakemu zagotovimo veljavnost in spoštovanje.
Mir in red na znotraj in zunaj.
Kraljevska vlada se zaveda obveznosti, ki jili ima naša država, ko je stopila v Društvo narodov. Odločno bo nadaljevala dosedanjo zunanjo politiko naše države brez sprememb. Glavni cilji te politike so dobro znani: spoštovanje in varovanje stanja, ki se je ustvarilo z mirovnimi pogodbami in krepitev dobrih odnošajev z vsemi državami in ustvarjenje prijateljskih zvez, v kolikor ne obstojajo 7. vsemi sosednimi državami. Znani so napori, ki jih je naša država v tej smeri že storila. Gotovo je, da iskreno pozdravlja in da se pridruži vsaki prizadevanju za ustvaritev velike ideje miru. Vlada pozna iskreno in miroljubno razpoloženje našega ljudstva in popolnoma računa na podporo narodnega predstavništva pri njenih prizadevanjih v tej meri.
Da ponovim: Na^a vlada bo v notra-niosti vlada zakona in reda, dela in pomir-Ijivosti. Nasproti zunanjemu svetu pa vlada miru in prijateljstva. Na tem temelju prosim narodno skupščino za zaupanje.
Pamet in razum naj zmagata.
V zadnjem »Kmetskem listu> so je oglasil g. inženir Zupančič. Hvali Cehoslo-vaško in lepo pripoveduje, kako je ta mlada povojna država v dobi desetih let skokoma napredovala, kako se je tamkaj razvilo gospodarstvo in kako nam lahko služi Čelioslovaška za dober zgled. Piše, da je naših težkih razmer kriv Belgrad in da se moramo mi klerikalci otresti »nečastnih tovarišev«, ali točneje Srbov. — Naj sledi k izvajanjem g. inženirja par pripomb.
Tudi mi vemo, da je Čehoslovaška v zadnjem desetletju zelo napredovala. Zakaj? Čehom,- čeprav pripadajo za enkrat še po večini svobodomiselnim strankam, je bila korist države več kot strankarska moč. Zato se je zgodilo, da. sodelujejo razne češke stranice,, med njimi tudi češki agrarci, že od samega početje a državp z naši SLS popolnoma sorodno češko ljudsko siiunko- Nje voditelj, duhovnik Šrar mek je že dolgo dobo minister in danes cpIo upravlja državne .poste namesto obolelega ministrskega predsednika Svohle. Temu dejstvu, namreč traineimi vladnemu sodelovanju organiziranih čeških katoličan nov tamošnje ljudske stranke se ima Čehoslovaška v prvi vrsti zahvaliti za svoj veliki gospodarski napredek.
Kako pa je bilo pri nas? Ali niso ravno sedanji politični tovariši g. inž. Zupančiča odločili s svojimi glasovi sprejem centralistične ustave samo in edino zato, da bi, ker. so bili v Sloveniji sami preslabi,
s pomočjo drugih, ne gospodarsko pomar gali Sloveniji, ampak pobivali in uničili — »klerikalnega zmaja«. Da je lo rea, so nam neizpodbitna priča vsa dolga leta žerjavov-skega in pucijevskega nesrečnega pašo-vanja, od katerega je imela država in zlasti Slovenija samo škodo. —
Svobodomiselna Čehoslovaška torej ni hotela vlade brez »klerikalcev«. Tudi protesta n to vs k a Nemčija in skoraj socialistična Avstrija sla poklicali, ko sta bili na robu gospodarskega propada, katoliška duhovnika v vodstvo države in ne zaman j.
Pri nas pa je po mnenju žerjavovcev in gotovih radičevcev izdajalstvo in !x>gve še kaj, ako je prevzel državno krmilo v svoje poštene roke ravnotako katoliški duhovnik dr. Korošec. Čehi in Nemci so z veseljem pozdravili dnhovnike-ooTitike kot voditelje in rešitelje države. Pri nas pa žerjavovska in pnetjevska pokvarjena gospoda obmetava ministrskega predsednika dr. Korošca, še predno ta drzna gospoda ve, kaj in kako bo deloval, z najgršim blatom in z najpodlejšimi psovkami. Ali vidite,'g. inž. Zupančič, po vsem tem velikansko razliko med nemško oziroma češko in našo liberalno Inteligenco? Ali sedaj uvidite, da ne leži vsa krivda naših razruvaiiih razmer le na srbskih ramah?
Zato naj zmagata končno tudi pri vas pamtet in razum nad strankarstvom in — osebami.
skega ljudstva spregledali saj ob 12 Da imamo prav, kaže kmetskodemokratsld »cirkus«, ki ga je vodil te dni Pribičevia v Zagrebu. Zbrali so se žerjavovski in ta-dičevski poslanci in so sklenili, da zanje in njih volivce nima veljave noben zakon ki ga bo sprejela sedanja skupščina jel prav ima za seboj več kot dve tretjini ju-goslovanskega ljudstva. Toda zakon je zakon, pa če je kmetski demokraciji všeč aH ne in kdor se mu bo protivil, ga čaka kazen. To tudi kmetskodemokratska go. spocla ve, vendar hujska, ker je po njenem mnenju bržkone bilo še premalo potočene narodove krvi. Ta gospoda, ki večinoma nikdar cerkve od znotraj ne vidi, ai je zamislila te dni v Zagrebu celo slavnost cerkvenega značaja, pri kateri naj bi narod molil za obolelega Radiča. Prav in lepo ja moliti za ozdravljenje bolnika, toda kadar »moli« pribičevičevska gospoda, ki se je s svojim časopisjem obregnila že v vse, kar je verskega in cerkvenega, če »molijo« javno pred množico ljudje take preteklosti in tudi sedanjosti, in še za gotove svoje politične cilje, potem ni to molitev, ampak drsno izzivanje vsevednega Boga. Pribičevičevska gospoda, ki je s svojimi številnimi političnimi avdijencami in šuuta-rijami pri g, Radiču, potrebnemu brezpogojnega mirti, največ kriva, da se mu je bolezen poslabšala, hoče s svojo hinavsko pobožnestjo oči vidno izsiliti na g, Radiča ia hrvatsko ljudstvo še novo kazen božjo, — V noči od sobote na nedeljo ob 2 zjutraj je v Zagrebu streljal Hrvat ključavničar Sunjič na urednika srbskega lista »Jedinstvo« Vladimira Ristoviča, ki je bil takoj mrtev. Umor je povzročil veliko razburjenja v Belgradu in bo lahko imel te*ke posledice za Hrvate. — Zadnja poročila pravijo, da je stanje bolnega Stjepana Radiča — zelo opasno.
Slovenskemu ženstvu!
Žone, dekleta! Združene s celim slovenskim narodom zastavimo ves svoj vpliv da so podlo sramotenjo voditelja slovenskega naroda ministrsk. predsednika dr. Korošca po liberalnem časopisju obračuna na vseh tistih, ki podpirajo to časopisje.
Me, žene in dekleta, najbolj Čutimo 8 svojim prirojenim čutom za poštenje, kaj se pravi kratiti dobro ime. Zato pa so tudi z najglobljim prepričanjem postavimo v bran! Saj, ko branimo čast svojih katoliških voditeljev, branimo tudi svojo čast.
Slovenske žene in dekleta, z zvestim in vztrajnim delom bomo premagale največjega sovražnika nagega naroda, svobodomiselni tisk.
Somišljenikom I
Dan na dan dobivamo ogromno število protestov proti krivični pisavi nasprotnega časopisja- Pošiljajo nam jih občinski odbori, politične tn druge organizacije. To je dokae, kako misli slovensko ljudstvo o žorjavovcih in radičevcih ter o njih ogabnem boju proti dr. Korošcu. Sedaj pa .te treba dejanj in spet dejanj, da pomni lažinapredni tisk in njegovi podpl-rateljl, Icdaj so sramotili naš narod in njo* govoga voditelja.
1.	avgusta se je sestala narodna skupščina k rednemu zasedanju. Prva seja je bila namenjena spominu po grdem nasilju umrlima poslancema. Predsednik narodne skupščine je govoril posmrtnieo, ki so jo poslušali vsi poslanci in ministri stoje in z odkritosrčno žalostjo in sočuvstvova-njem.
2.	avgusta je pričela skupščina takoj z rednim delom, Najprej je bila na vrsti izjava vlade, ki jo prinašamo v današnjem uvodnem članku. Skupščina je program vlade slušala z velikim odobravanjem. Po kratki razpravi je bil takoj potrjen zakonski predlog o sodnikih ln o ureditvi s<v disč, nakar je skupščina izvolila za prvega skupščinskega podpredsednika poslanca Mihajla Kujundžiča.
3.	avgusta so se udeležili redne skupščinske seje tudi srbski zemljoradnikl in soc. Petejan, čeprav je nedavno izjavil, da ga v >: okrvavljeni parlament« ne bo več. Na dnevnem redu je bila obtožba proti dr. Korošcu kot notranjemu ministru, ki jo jo svojčas vložila opozicija, čgš, da ob znanih demonstracijah proti Italiji ni postopal po zakonu. Dr. Korošec je govoril in sijajno dokazal neopravičenost obtožbe. Ko je končal, mu je zbornica navdušeno ploskala in mu izrazila z ogromno večino glasov popolno zaupanje. — Ta dan je zboroval tudi zakonodajni odbor, ki je pretresal zakon b državnih pravdnikih. Razprave se je udeležil naš poslanec dr, Hodžar, na čigar predlog „o bile vneJene v ta zakon mnoge
važne izpremembe. — Tudi ministrski •svet je imel ta dan sejo, na kateri se je govorilo o zakonskih predlogih, ki se imajo sprejeti v tem zasedanju narodne skupščine. Na prvem mestu je zakon o dobrovoljcih, zakon o agrarni reformi v Dalmaciji in Bosni ter priprave za izvedbo davčnega zakona.
4. avgusta. Vršila se je razprava o zakonskem predlogu o državljanstvu. Dolgo so čakali na ta zakon zlasti naš; iz Primorske priseljeni rojaki. Danes je državljanski zakon skupščina sprejela s 151 proti 12 glasovom. Upamo, da naši primorski Slovani ne bodo pozabili, da so prišli do važne pravice šele pod vlado dr. Korošca. ,— Ta dan je skupščina izvolila tudi poseben odbor za proučavanje znanih nettunskih dogovorov.
. 6, avgusta se je narodna skupščina ba-vila večinoma s predlogi, ki jih je svoj čas vložila opozicija samo zato, da bi ovirala redno delo. Večina je te predloge odbila. V razpravo je prišel tudi predlog SLS glede podpore Prekmurju radi vremenske katastrofe. Po govoru našega poslanca Jeriča je finančni minister predlog sprejel,
V Zagrebu.
Ker je Radič bolan, ima sedaj pri hrvatski politiki vso komando nesrečni Pribičevič. Kakor Pucelj, se je vStulil tudi Pribi "ivič z Žerjavom potem, ko je videl, da ,ga nihče več ne povoha, na ramena radičevske stranke. Zgodba o lisici in ježu pft se že ponavlja ln bo usodna za hrvatski narod, ako ne bodo voditelji hrvat-
Strahovit požar v Gor. Jezeru prš Cerknici.
V nedeljo, dne 5. avgusta ob 5 pop. je nastal sredi vasi Gor. Jezero požar, ki se je širil s tako naglico, da je pogorelo 26 hiš z vsemi gospodarskimi poslopji vred. Ostalo je v vsej vasi samo sedem hiš. Škoda gre v težke milijone. —• Domačini so večinoma brez strehe in so se nastanili, kolikor je to mogoče, v cerkvi ter v stari in novi šoli.
Pogled na pogorišče je strašen. Ponekod se še sedaj kadi iz posameznih stavb, kjer tli in gori naprej. V posameznih stavbah se vidijo napol pečeni prešički in kokoši. Na neki verigi visi zgerel pes. Videti jc tudi ostalo perjad napol pečeno. Zidovje jc istotako popolnoma uničeno, ker j« v teku noči, ko je bilo zidovje še raz-beljno, pričel padati dež. Tako je zidovje r-zpadlo. Po pogorišču je videti ostanke poljskega orodja, strojev, vozov, hišnih oo-' .d iu drugo. Pri trgovcu Šeplju še sedaj tiori v shrambi moka. Pretila je nevarnost gasilcem od gorečega olja in petroleja. Pogoreli so sadni vrtovi, iz zemlje štrle samo debla, vejevja rti. Pečeno sadja leži na tleh. Domačini so imeli skoro vso pšenico spravljeno s polja. Nameravali so jo ta teden mlatiti. M a v k o Terezijo so odpeljali v bolnico, ker je mečno opečena. Nadalje so opečeni vaški načelnik, po domače Tomaž ter njegova oče in mati.
Nekemu posestniku, ki je hotel v razburjenosti rešiti denar, ki ga je imel spravljenega v neki cmari, se je pripetilo, da je denar položil na mi/o. Iz omare je hotel vzeti še neko drugo stvar, med temi pa je denar na mizi zgorel v skupni vsoti 8000 dinarjev. Drugod se je v razburjenosti ljudem pripetilo več podobnih nezgod, tako da je razen tistega, kar so imeli ljudje na sebi, vse uničeno.
Brzojavno so obveščene oblasti, veliki župan, okrajno glavarstvo, oblastna skupščina, oblastni odbor. Jugoslovanski klub, ki bodo golovo storili vse, da se revežem pomaga, čeprav poizkuša žerjavovsko »Jutro« tudi to težko nesrečo izrabljati z napadi na oblasti in SLS v svoje — grde strankarske namene.
d Posvetitev pomožnega 5ko!a lavan-(inskegc dr. Ivana Tomažiča se je izvršila v mariborski stolnici dne 1. avgusta. Na predvečer so priredili Mariborčani novemu pomožnemu škofu lepo podoliiico. Drugi dan so verniki iz mesta in deže'e stolnico čisto napolnili. Ob 8 zjutraj se je začel pomikati sprevod iz škofove palače v cerkev. Obredne svečanosti, ki so trajale do pol 11, je izvršil ob asistenci škofov dr. Jegliča in dr. Srebrniča knezoškof lavan-tinski dr. Andrej Karlin, Cerkveni slovesnosti so prisostvovali mnegi državni, vojaški in samoupravni dostojanstveniki. — Prevzvišenemu pomožnemu škofu želimo tudi mi obilo božjega blagoslova v delu za verski dvig in napredek lavantinske ško-
fije v duhu blaženega škofa Antona Martina Slomška.
d Vincencijeve konference. Te dni se je vršilo v ljubljanskem »Marijanišču« zborovanje Vincencijevih konferenc, ki so si postavile za nalogo pomagati najbolj potrebnim. Že več kot 50 let zbirajo člani te važne dobrodelne ustanove denarna sredstva. Največji dobrotnik Vincencijevih konferenc je Ljudska posojilnica v Ljubljani, ki je nakazala v preteklem letu podporo v znesku 24.500 Din. Število podpi-rancevv letu 1927. je bilo sledeče: družin z otroki 160, bolnikov 63, samskih moških 26, samskih žensk 137, posameznih otrok 434. Skupna vsota, ki je bila v te namene tekom 1. 1927. izdana, nam kaže veliko število: 741.983 Din, ali okroglo tri milijone kron. — Naj bi našli zastopniki Vincencijevih konferenc vsepovsod, kjer potrkajo v korist revežev, tudi v bodoče čim več usmiljenih in požrtvovalnih dobrotnikov.
d Birmovanje ▼ dekani ji litijski. Ker bodo verniki na Belokranjskem v dneh od 8. do 9. septembra slovesno praznovali 700 letnico, odkar je utemeljena župnija Čiiiomelj in bo pri tem izrednem jubileju navzoč tudi g. knezoškof dr. A. B. Jeglič, se bo namesto v dneh od 8. do 23. septembra vršila sv. birma v litijski dekaniji šele od 15. do 30. septembra, in sicer v istem redu, kakor je bilo objavljeno.
d Svetovni evharističci kongres r Avstraliji in Slovenci. Kot znano, se vrši od 6. do 9. septembra 1928 mednarodni ev-haristični kongres v glavnem mestu Avstralije, v Sydneju. Da bomo tiste dni tudi Slovenci duhovno navzoči pri svetovni proslavitvi Evharističnega Kralja, se bodo vršile na slavnostni dan po vseh slovenskih župnijah slovesne procesije, podobne enim v veliki noči pri slavi vstajenja Gospodovega. Obenem bodo povabljeni otroci, društva in verniki sploh, da prejmejo v ta namen sv. obhajilo.
d 40 letni jubilej mašništva je praznoval 2. avgusta g. svetnik p. Alfonz Svet, župnik minoritske župnije sv. Petra in Pavla v Ptuju. Naj g. jubilant dočaka še zlato in biserno krono mašništva!
d »Domovina« piše: »Slovenska duhovščina psuje KDK, a hrvatska jo blagoslavlja.« — Mi pa pravimo: dvomimo, ^ da je bil blagoslov podeljen Stjepanu Radiču, namenjen tudi — kmetski demokraciji. Ce bi pa se bilo kaj takega zgodilo, je jasno, da žerjavovsko in pucljevsko politično delo blagoslavlja samo tisti, ki končnih in resničnih ciljev tega dela — popolnoma nič
ne pozna.
d Nove vzporednice m razširjanja sol.
Ministrstvo prosvete je dovolilo nove vzporednice v Šmartnem pri Litiji, v St. Vidu ori Stični, na dekliški šoli Trbovlje-Vodc in v Hrastniku. Osnovna šola na Črnučah se spremeni v trirazrednico. Te vzporednice se otvorijo, ko bo dana proračunska možnost za nastavitev novih učiteljev.
d Disciplinsko postopanje proti učiteljema Andreju Škulju in Ivanu Dimniku je ustavljeno.
d Nikoli več vojnel Ta klic naj zaori tudi iz naših vrst, vojni trpini, ko bomo dne 12, avgusta zbrani na Brezjah. Spravno slavje ob 10 letnici miru se prične ob 10 dopoldne. Pridite vsil Nimamo plakatov, nimamo sredstev za bučno reklamo, vi sami agitirajte za naš dan. Od moža do moža, od vasi do vasi! Polovična vožnja dovoljena od 10. do 14. avgusta. Izkaznice dobite 10. avgusta še v samostanu, 11. in 12. pa pri odbornikih na cerkvenem trgu. Karte dajte pri odhodni postaji mokro žigosati in jih dobro shranite. Pri vrnitvi pokažite to karto in izkaznico z Brezij ter se peljete zastonj nazaj. Pevci, pripravite naše, že javljene pesmi. Mi gremo k Mariji ob vsakem vremenu in bomo držali možato najstrožjo disciplino. Tovariši, na svidenje 12. avgusta. — Glavni odbor Z. S. V. v Ljubljani.
d Ljubljanski oblastni odbor je imenoval za oblastne cestarje sledeče osebe: Na cesti Kraj—Jezersko: Janez Zorman, Janez Trilar, Anton Kremsar, Jožef Štular, Ivan Koder, Ivan Cebulj, Franc Šenk, Ož-bald Kaštrun in Alojzij Kaštrun. — V škofjeloškem cestnem okraju: Matevž Starman, Jernej Svelšak, Fr. Štiglic, Lovro Be-nedičič, Rudolf Gasser, Alojzij Kokalj, Martin Krmelj, Janez Tavčar, Janez Pe-ternelj, Franc Pagon, Janez Križaj, Janez Gaber in Peter Jugovic. — Na cesti Naklo —Ljubelj: Franc Šparovec, Franc Zibert, Karel Zabovnik in Leopold Kralj. — Na cesti Kalce — Idrija in Kalce — italijanska meja pa Matija Rupnik, — Vsem bivšim državnim cestarjem, ki so prevzeti v oblastno službo, se dosedanja službena doba šteje v napredovanje. — Za jezersko in ljubeljsko cesto se razpiše mesto začasnega cestnega mojstra s sedežem v Kranju. Pogoji se objavijo v »Samoupravi«.
d Komunistična »Enotnost« trdi z dne 3. avgusta v dopisu iz Stare Oselice glede cerkvenega zvonenja pri pogrebu med drugim sledeče: »Meni je vseeno, če mi zvoni ali ne. Če na tem svetu ne užiješ nič dobrega, drugje tudi ne boš! Kmet in delavec tukaj gara noč in dan; ko umre, pa dobi nekaj lopat črne prsti in konec je vsega.«
_Priobčujemo v premislek vsem onim, ki
še nočejo razumeti, da je tudi komunizmu glavna naloga boj proti veri in Cerkvi.
d Službe za cestarje in mostninarje. Ljubljanski oblastni odbor razpisuje 13 mest oblastnih cestarjev v cestnem okraju litijskem. Prošnje je vložiti najkasneje do dne 20. avgusta pri ljubljanskem oblastnem odboru. Natančnejši pogoji so razvidni v »Samoupravi« ter v razglasih pri navedenem cestnem okrajnem odboru ter županstvih tamožnjega okoliša. — Dalje razpisuje ljubljanski oblastni odbor tri mesta oblastnih cestninarjev, in sicer eno mesto v Radečah, eno v Sevnici in eno v Krškem. Prošnje je vložiti pri ljubljanskem oblastnem odboru najkasneje do 16. avgusta. Natančnejši pogoji so razvidni i z razpisa pri cestnih okrajnih odborih v Radečah in Krškem, oziroma pri okrajnem odboru v Sevnici. — Isti oblastni odbor razpisuje štiri
mesta oblastnih cestarjev v okraju Sevnica, 21 mest v cestnem okraju za ljubljansko okolico, pet mest v logaškem ter štiri mesta v cestnem okraju mokronoškem. Prošnje je vložiti pri ljubljanskem oblastnem odboru najkasneje do 25. avgusta t. 1. Natančnejši pogoji so razvidni v »Samoupravi« ter v razpisih pri navedenih okrajnih odborih in županstvih tamošnjega okraja.
d Dva nova mosta. Zgradbo mostu čez Pšato v Mostah je odda! oblastni odbor tvrdki »Gradidom« v Ljubljani, zgradbo mostu čez Jereko na deželni cesti Bled— Bohinj pa stavbenemu podjetju J. Slavec v Kranju.
d Zvonik na Šmarni gori. Vse obiskovalce naše ljubljene Šmarne gore opozarjamo na sledeči važen in potreben razglas: Temeljem § 7. ces, nar. z dne 20. aprila 1854 štev. 96. drž. zak. odrejam sledeče: 1. Med zvonenjem je vstop v zvonik k zvonovom dovoljen edinole zato postavljenim zvonarjem, vsakemu drugemu pa prepovedan. 2. Zvoniti se sme le ob časih določenih po cerkvenih predpisih in v primerih javne potrebe in nesreče. Prestopki se bodo kaznovali po § 11, cit. nar. z globo 1000 Din ali z zaporom 6 ur do 14 dni. — Okraini glavar v Kamniku, dne 17. julija ,1928. — Dr. Ogrin, 1. r.
d Železnica Savinjska dolina—Kranj. Opozarjamo na važna tozadevna sestavka y »Slovencu« z dne 3. in 4. avgusta!
d Pobožna »Domovina« se zelo jezi, ker ima dr. Korošec v s^oji vladi tudi pripadnike pravoslavne in mohamedanske vere. Zakaj pa ne, saj je teh polovica v naši državi. In ali ni dr. Korošec vabil tudi katoliških Hrvatov v vlado? Sicer pa vsak katoličan po svoji pameti in po svoji vesti lažje sodeluje s poštenimi pripadniki drugih ver, kot z bančnimi gojjufi in sleparji, čeprav so imena teh — še vedno v katoliški krstni knjigi.
d V avgustu poslujejo ljubljanske banke samo dopoldne, in sicer od 8—12.30.
d Izvrstna žetev pšenice. Iz raznih poročil sklepamo, da bomo letos imeli v Jugoslaviji zelo bogato žetev pšenice. Dočim je bila leta 1927. letina pšenice slaba, izvozili »io le 6400 vagonov tega žita, pa bomo letos lahko poslali v tujino okrog 40.000 vagonov pšenice. Leta 1927. smo dobili za 6400 vagonov pšenice 112 milijonov dinarjev, letošnji izvoz tega žita pa bo dal najmanj eno milijardo dinarjev.
d Slovaške svečanosti v Jugoslaviji. V Jugoslaviji živi okrog 120.000 Čehov in Slovakov. Središče njihovega javnega življenja je Bački Petrovac pri Novem Sadu. Izdajajo tri slovaške časopise in imajo tudi svojo gimnazijo. Od 4. do 6. avgusta so se vršile v Bačkem Petrovacu velike svečanosti z letnim občnim zborom raznih slovaških društev s predavanji in telovadnimi nastopi itd. Ves čas svečanosti je bila odprta tudi poljedelska razstava.
d Starši, pazite na svoje hčere! Komaj teden dni je od tega, kar je policija odkrila veliko (Jnezdo nemorale v neki gostilni v Ljubljani. Ta zadeva je sedaj izročena sodišču, policija pa bo predlagala magistratu, naj gostilničarju odvzame koncesijo, V ponedeljek 30. julija pa je policija zopet do-
bila neko ovadbo, na podlagi katere je odkrila v šentjakobskem mestnem okraju pravo hišo nemorale. Gre za nekega hišnega posestnika, ki pa v svoji hiši nima nastanjene nobene družine, temveč je oddal vseh 11 sob enajsterim dekletom. Vsa dekleta se skoraj izključno bavijo le s tajno prostitucijo. Policija bo sedaj preiskala vso zadevo in ugotovila krivdo teh deklet in hišnega gospodarja. Baje gre za dobro organizirano prikrito zvodništvo.
d V Rogaški Slatini je umrl bivši srbski ministrski predsednik Avakumovič. Prepeljali so ga v Belgrad, kjer je bil slovesno pokopan.
d Ljubljanska borza dela. Delo je na razpolago: moškim: 1 delavcu za izdelov. cement, izdelkov, 6 kotlarjem, 10 kovino-strugarjem, 10 livarjem, 1 mehaniku za pisarniške stroje, 15 pleskarjem in črkosli-karjem, 2 mizarjem, 1 Žagarju za veneci-janko, 1 sedlarju za izdelov. torbic, 1 kurjaču, 2 elektromonterjema, 1 tapetniku. 4 čevljarjem za šivano delo, 1 mlinarju, 1 slaščičarju, 5 hlapcem, 1 vcdoinšialaterju, 5 | zidarjem, 1 mlademu kuharju, 3 trgovskim potnikom za razpečavanje kuh, predmetov, i 15 vajencem; ženskam: 1 špulerici, 4 ple- j tilkam nogavic, 1 kmečki dekli, 1 frizerki, ! 1 bolničarki, 1 prodajalki slaščic, 1 soba- j rici, i služkinji.	;
d * Slovenski Narod« je priobčil te dni grd napad, češ, da so redovnice krive j umora izvoljenega mehikanskega predsed-nilia Obregona. Zato opozarjamo vse resnicoljubne ljudi na tozadevna pojasnila v »Slovencu« z dne 5. avgusta, štev. 177,
d Treščilo je v gospodarsko poslopje posestnika Jožefa Jordana na Dobravi. Ogenj mu je vpepelil vsa gospodarska poslopja, nato pa prešel na kozolec g. Abra- ( ma, katerega je tudi uničil.	j
d Strelu je ubila konja na paši Lojzetu ' Unetiču iz Cerkelj ob Krki. — Isti večer ! je strela užgala pri Urbanču v Račji vasi. j Pogorel je skedenj, listnica in senica z vso krmo vred. Zavarovan ni bil.
d Strela je udarila v kostanj poleg hiše posestnika Jožeta Jakiča v Zelimljah pri Igu in švignila v hlev, kjer mu je ubila dve lepi kravi.	j
d Strela je udarila v kozolec Antona : Mikliča, Stari kot 8. občina Trava. Zgorelo i je seno, orodje, del hiše. Od strele je po- [ ginila krava in dve ovci.
d Strela je udarila v hišo posestnika j Jožeta Rehernaka v Konjiški vasi pri Slov. i Konjicah. Poleg hiše je pogorel tudi hlev i in 3000 Din izkupička za prodano kravo.
d Devet goved je ubila strela med ne- ! vihto na planini Ravni v Novi Štifti pri Gornjem gradu.	j
d Požar je uničil v občini Ritoznoj do i tal viničarijo, last posestnika Majana iz Šmartna na Pohorju. Viničariu Alojziju Po- j točniku, ki je bil z ženo odsoten, sta zgo- I rela oba otroka, 3 leta stara Marija in štiri ' in po! leta star Ivan.	j
d Še vedno divjajo požari po Sremu in ' Slavoniji. Povzročajo jih ne samo iskre lokomotiv in lokomobil, temveč jih podtikajo tudi zlobneži, navadno nevoščljivi sosedje, ki jim je letina slabše uspela. Tako so v neki vasi v bližini Sremske Mitrovice zgorele štiri njive z žitom. Požigalca so ujeli
in policiji se je komaj pojrečilo iztrgati ga razburjeni množici, ki ga je hotela linčati — V Črni Bari v Sremu je nastal velik p0j žar, ki je povzročil za več milijonov dinarjev škode.
d Gozdni požari na Hrvatskem. Te dni je nastal na posestvu baronov Gizyev v Beli vodi v Gorskem kotorju velik gozdni požar. Klicano je bilo na pomoč vojaštvo iz Sušaka, ki je z velikim naporom omejilo ogenj. — V gozdovih v Ličkem Oseku pri Gospiču v Liki je te dni izbruhnil velik požar. V državnem gozdu Velebit je zgorelo 5 oralov smrekovega in bukovega lesa, v bližnjem gozdu, last gozdne zadruge Lički Osek, pa je zgorelo okoli 25.000 lirasto-vih in smrekovih dreves. Požar je povzročila iskra iz lokomotive.
d Bencinski tank je eksplodiral v osi-ješkem parnem mlinu in je nadkurjača Belo Milgrama tako poškodoval, da je v bolnici že za dva dni umrl.
d Kadar se igra otrok z bombo. Te dni so se trije dečki, sinovi nadcesfarja Vrelca, igrali na Sušaku v Škrolutnjaku. Najstarejši, devetletni Milan, je našel nekje bombo in je udaril z njo ob kamen. Bomba je eksplodirala in dečku raztrgala roko. Starši so ga takoj hoteli prenesti v bolnico, pa je deček na potu umrl v velikih mukah. Bombo so najbrže pustili še vojaki izza časov Avstrije.
d Kako Pucelj »špara« državo. 22. junija je kmetska demokracija sklenila, da ne gre v skupščino, da noče imeti z njo nobene zveze in da je ne prizna več. Človek bi mislil: če skupščine in njenih ukrepov ne priznaš, tudi ne boš od nje zahteval plačila za — prazen nič. G. Pucelj, ki je vedno trdil, da moramo državo šparat, je pa vzlic temu, da v parlamentu noče sodelovati, že lepo potegnil poslanske solde za julij. Razlaga sicer v »Jutru«, kam jih je vse dal, ampak resnica je, da je denar potegnil, in sicer za svoje parlamentarno — brezdelje. Ali se to pravi državo in davkoplačevalce »šparat«?
d Smrtna kosa med Slovenci v tujini, H a b i n g h o r s t. Tu je umrla po kratki bolezni vdova Ivana Islakar, roj. Gabršek, pristojna v Št. Gothard. Bila je verna in pridna žena spoštovana tudi pri Nemcih. Zapušča 25 letnega sina. — D o r t m u n d M e n g e d e. Društvo sv. Barbare naznanja, da je zaspala v Gospodu Eva Zupane, doma iz Lankonic na Štajerskem. Zapušča moža, ki je doma iz Celja in tri odrasle otroke. Bila je zvesta članica »Rožnega venca«.
d Rudarjem — rentnikom iz Nemčije.
Naša vlada je začela razgovore z nemško vlado, da uredi končno veljavno invalidske rente, penzije in sploh vse podpore, ki pripadajo rudarjem, ki so delali v Nemčiji po večini na Westfalskem in v Porenju — in ki so se preselili v svojo domovino, ko so postali za rudarsko delo nezmožni. Zadeva se uredi sporazumno med obema vladama za preteklost in prihodnost. V to svrho potrebuje vlada podatke o vseh rudarskih upokojencih in rentnikih, ki stanujejo v kraljevini S. H. S., in dobivajo penzije ali rente iz Nemčije, dalje o onih, kojim so bile že priznane podpore ukinjene, in slednjič o onih, ki so bili s svojimi tozadevnimi za-
Neverjetna moč
je skrita v malemu zavitku. En poizkus Vas bo prepričal, da
Ženska hvala
perilo napravi snežnobelo. V njej se perilo namoči preko noči, za izkuha-vanje pa je najbolje, če se vzame
SCHICHTOVO TERPENTIN MILO
htcvami zavrnjeni. Navedejo naj: imena in bivališča, imena rudnikov, pri katerih so bili zaposleni, čas, nosilec zavarovanja, nezgode, delanezmožnosti vsled starosti ali bolezni itd. Rudarsko glavarstvo vabi vsa prizadete, županstva, župne urade, delavske korporacije, sploh vsakogar, da mu pošlje potrebne podatke, ki so mu znani, in da opozori prizadete na ta poziv. Stvar se mudi, ker mora rudarsko glavarstvo te podatke odposlati ministrstvu do 25. avgusta. — Rudarsko glavarstvo za Slovenijo v Ljubljani.
d Sorodnikom Ivana Zadnika iz Ribnice, Glasom dopisa našega poslaništva v Londonu z dne 10. julija 1928, A br. 635, izvršil je samoumor v Londonu dne 26. junija 1928 naš državljan Ivan Zadnik, po poklicu mizar, star 36 let, rodom iz Ribnice, Slovenija. — Njegova zapuščina znaša približno 140 funt. šterlingov (30.000 dinarjev). Ker pokojnik ni zapustil pisma, iz katerega bi bilo razvidno, kdo mu je naslednik ali dedič, se poživljajo vsi njegovi sorodniki in one osebe, katerim so znani dediči, naj o tem sporočijo z navedbo točnega naslova izseljeniškemu komisarijatu v Zagrebu, Kamenita ul. 15.
d Pozabila sem 2. avgusta v davčnem uradu v Ljubljani rjavo usnjato listnico z večjo vsoto denarja. Kdor izmed strank, ki so se takrat mudile v uradu, jo je našel, se prosi, da jo odda proti nagradi na naslov: Marija Čuden, Podlukovca 16, p. Brezovica pri Lujubljani.
d Sv. Višarje. Oni romar, ki je na sv. Višarjih hranil svoj dežnik v prvi prodajalni na desno, a ga pri odhodu ni dobil, naj sporoči svoj naslov Prosvetni zvezi v Ljubljani. Dežnik je pomotoma vzel drug
romar, a ga je potem oddal nadzorstvu romanja.
d Listnica uredništva. Društvu sv. Barbare, Mengede-Note: Vašega dolgega poročila, tikajočega se raznih sporov v društvu, ne moremo priobčiti. Oprostite! — Dopisniku iz Sant-Hampston (Kanada): Vaš opis je preveč navaden in predolg. Pošljite nam krajše novice in kar je glavno, pišite pri vsakem listu samo na eno stran. Vse skupaj lepo pozdravljamo. Bog Vam daj srečo I — F. K. Sv. K.: Najtočnejše podatke v Vaši vojaški zadevi dobite pri županstvu ali pa pri okrajnem glavarstvu. — G. župnik v L.: Take slučaje smrti načelno ne priobčujemo. Bog živil — Poštnemu uradu na Gol.: Dobili smo pritožbo, da se pisma ne izročajo povsod strankam v roke, ampak nekje kar puste v gostilni. Če se je to res pripetilo, prosimo v bodoče drugačnega postopanja. — G. N. S. v R.: Vašo pritožbo glede slike smo izročili K. T, D.
d Ustavili bomo »Domoljuba« s prihodnjo 33. številko vsem, ki še niso poravnali naročnine do konca leta 1928. Položnice so prejeli ti naročniki najmanj dvakrat. Kdor torej želi, da se mu list točno pošilja naprej, naj nemudoma stori svojo dolžnost!
d Srečke državne, vojna škoda, rdeči križ in druge, tudi tuje, pregleduje, shrani, prodaja, kupuje, daje pojasnila: Dr. Ivan Černe, gospodar, Ljubljana, Miklošičeva 6. Za odgovor dinar znamka!
d Vrtno veselico s tombolo, petjem in godbo priredi Prosvetno društvo v Preski v nedeljo, dne 12. avgusta ob treh popoldne pred Društvenim domom.
d Bolečine in tiščanje v želodcu, zaprtje, gnilobo v črevesu, slabo prebavo,
glavobol, belino na jeziku, bledico, odpravi, kdor pije naravno »Fraaz-Josef« gren-čico, en kozarec zvečer preden gre spat. Zdravniki-špecialisti za bolezni v prebavilih pravijo, da je treba »Franz-J o s e f« - vodo toplo priporočati kot zelo smotreno, domače zdravilno sredstvo. D»-biva se v lekarnah, drogerijah in v špecerijskih trgovinah.	8823
d Slabokrvnim se nudi sedaj naravna prilika za naglo ozdravljenje, ker so to najboljši meseci za okrepitev krvi z »Energinom«, železnatim kina-vinom. Za ozdravljenje in ojačenje krvi pri odraslih in otrocih zadoščajo 3 velike steklenice. Dobiva se v vseh lekarnah. Ena velika steklenica s točnim navodilom 40 Din, tri steklen. »Energina« železnatega kina-vina po pošti za 128 Din razpošilja Laboratorij »ALGA«, Sušak,
Tudi takih je dosti, ki zbirajo avto-grame, to je podpise slavnih mož. Angleškemu pisatelju Kiplingu je nekoč neki tak zbiralec pisal, naj se podpiše ter mu pošlje pismo. Priložil je pismu dva funta (550 Din) ter pristavil: mislim da bo dosti za dve besedi. Kipling pa je odpisal: »Hvaležno
prejel.« A se ni podpisal,
*
»Ljuba ženka, danes je najina zlata poroka, zato imam neko presenečenje zate.« — »Zares?« je odvrnila njegova osivela ženica. »Ti. si pa res dober in prav na vse misliš.« — Prijel jo je za roko. »Poglej ta zaročni prstan, katerega sem ti podaril pred petdesetimi leti.« — »No, in?«
_ »Vidiš, danes sem plačal zadnji obrok
in s ponosom lahko rečem, da je sedaj popolnoma tvoj.«
8
Franc Jaklič:
ECako so dali Škociianci zadnjo davščino baronu v Lesičiu.
(Odlomek iz povesti »Škocjanski gospod«.)
13. poglavje.
Cesarsko povelje je bilo izšlo. Pomirilo naj bi bilo državo in naj bi zopet nastal red, zakaj po dnevih marčne revolucije so bile nastale zmešnjave povsod. Ro-goviljenje v večjem obsegu so bili pač kmalu ustavili, za manjše pojave upornosti se pa niso zmenili, ker v nedostajanju večje organizacije niso mogli postati nevarni. Večji nered pa je postal s proklamacijo svoboščin, ko je bila napovedana odprava tlake in desetine v vsakršnih oblikah. Kmetje so sprejeli vse že kot gotovo stvar in so prenehali s tlako ter dajanjem desetine in vseh drugih davščin in dajatev na; bo komurkoli. Kajpada je bilo s tem pretreseno vse gospodarstvo v deželi. Graščine in vsi, ki so imeli tlačane, so bili takoj brez delavcev, nihče ni hotel dajati desetine in plačevati davkov.
Tako je bila naenkrat zadrega in nered na vseh straneh.
To so porabili razni zakotni pisači, potepuhi, šuntarji, podpihovavci in vsakor-šni capini, ki so se razlezli po vsej deželi in hujskali na vse strani.
Neko poročilo iz tedanjega časa pravi, da jih je bilo kakor »gosenc na zelju«.
Ti so od hujskarij dobro živeli, zakaj nepoučeno kmetsko ljudstvo, nezaupljivo kakor je bilo, ki ni verjelo nobenemu treznemu človeku, ki jih je opominjal na njihove dolžnosti, je raje poslušalo hujskače in jih redilo.
Tedaj, ko jc dobila oblast nekoliko moči, je izposlovala cesarski proglas, ki naj bi bil pomiril kmete in zadovoljil gospodo, ki je gmotno trpela zaradi upornosti kmetov.
V cesarskem povelju je bilo določno povedano, da bodo vse svoboščine, ki so bile obljubljene, tudi vpeljane takoj, ko bo sklican državni zbor in bo izdelal postave. Dokler se pa to ne zgodi, veljajo povsod ie stare postave in dolžnosti, ki izvirajo iz njih. Zagrozilo se je tudi vsem hujskačem, ki netijo upornost.
Graščaki so bili veseli in zadovoljni, zakaj Ie tako je bilo mogoče lotiti se dela, ako se bo tlaka zopet vršila.
Tudi škocjanski župnik se je nadejal, da bo zdaj prenehala zadrega in se bo vršilo delo na nadarbinskem gruntu, kakor se je še pred letom in prej. Upal je, da bo prešla napetost med njim in farani in se bo vse zopet prav uredilo, da ne bo več, imel skrbi, kakoršne so ga mučile v zadnjem času, Sicer je bil opazil, da oznanilo faranom ni bilo prav všeč, pa si je mislil, vsako zdravilo je grenko, pa bo že prešla grenkoba.
Čakal je, kdaj bo prišel kdo vprašat, kakšno delo je zdaj na vrsti. Tudi govoril je z nekaterimi zaupljivejše, ko so slučajno prlSli v župnišče, pa ni bilo nobenega od-
* Povest izide v Mohorjevi knjižnici.
živa. Ravno tako je bilo, kakor bi nihče ne bil slišal in razumel cesarskega povelju, Skocjanci so ostali trdovratni in so se ogibali župnišča.
Drugod so graščaki prišli po kmete z biriči in vojaki ter jih gonili na tlako.
Toda škocjanski župnik se ni hotel posluževati sile, zakaj vedel je, da sila nikdar ne stori dobro, ter je le čakal, da bi se farani premislili sami, ko bodo videli, da stare dolžnosti šc veljajo.
Čakal je in skrbel, a tisto veselje, ki mu ga je bilo prineslo cesarsko povelje, je izpuhtelo, Nevolja je iznova zagospodovala v njegovem srcu. Ž žalostjo je pogledoval naokrog. Zamanl
Pa je prinesel v župnišče pot od barona z Lesičjega pisanje, ki je naročalo župniku, da razglasi, kakor je že stara navada, da tisti kmetje z Lipljen in Rožnika, ki spadajo pod barona, prineso namesto rakov, ki so jih dolžni dajati po urbarju, denar in sicer po osemdeset krajcarjev od hiše, kakor je zmenek. To daje baron n-.t znanje vsem, ki se jih tiče in jim še zagrozil, da jim pošlje »eksekucjon« v hišo, ako ne bodo takoj dali, kar gre po stari pravici.
Župnik je bil takoj bolj zadovoljen, ko je videl, da se je v njegovi fari začelo resno, ker je upal, da se vse v njegov prilog preokrene, še bolj je bil pa radoveden, kako se bodo motali baronovi kmetje.
Osovrej je pa bral škocjanski župnik raz prižnico povelje barona z Lesičjega, ki je bilo ravno tako jasno, kakor ie bilo prej cesarjevo, čeprav ni bilo tako splošno.
Župniku se je zdelo, da bo njegovo povelje prav vplivalo, četudi se ne tiče vseh njegovih faranov. Slišali ga bodo le vsi in zdaj vedeli, kaj jih čaka, ako se ne podado.
»Sakacjon!«
»Nu, jal Zdaj se pa vidi, kdo ic fik-fak! Je že na dan prišlo,« je začel Anži-ček, ko so bili skupaj vsi, ki so imeli opravka z baronom.
Treba se je bilo pogovoriti zaradi dajatve, ker to ni tako, da bi nesel danes eden, jutri eden. Tako reC opravijo vsi kmalu. Dogovorili so se tudi morali, kdo bo pobral in nesel denar, zokaj pač ni treba, da bi se cela tropa podila v graščino, ko opravi lahko en sam.
Kajpada so bili malodušni, ker je bilo prišlo tako nepričakovano in jih niti ner-ganje Anžičkovo ni spravilo takoj po koncu in so ga raje poslušali.
»Vse smo izvedeli, nu, ja! Dati moramo! Pa nam je Tone drugače pel. Zdaj st vidi, da je bila tudi njegova napačna. Nu ja! Njegove besede so eno, dati moramo, je pa drugo. Tako je! Nu, ja!«
»Če hočemo! Kdo nas more prisiliti?* mu je segel v besedo nekdo, ki je zaupal Kriva nogu.
»Sakacjon! Nisi slišal oznanila! Saka-' cjon bo pritisnil, pa bo ven, nu, ja!«	i
»Sakacjon gori ali doli! Pa naj pritisne, ako nimam ničesar! Fri meni ne bo dobil, da bi odpravil barona, pa naj se sakacjon kolikor hoče postavlja na glavo po hiši. Naj le pride!«
»Ti si neumen! Ti ne veš, kaj je sakacjon! Zato tako govoriš) Ti ga še nisi
videl. Tačas je bil pri nas, ko je bil Fran coz v deželi. O, tačas je bilo sakacjona in kdor ga je moral prenašati, se ga je bal kakor hudič Križanega. Moj oče so diali' En hudič je v peklu, drug je pa sakacjon1 nu, ja, zdaj pa veš!«	'
Tedaj se je pa Dolhar vtaknil. »Sakacjona se bomo pa že morali ubraniti, tako ali tako. Stari vedo, da i,, ta stvar bolj zoprna. Kje je baron to moč dobil, da nam grozi?«
»Zdaj naj bi Krivanoga kaj povedal zdaj, ko je zaresl« se je oglasil nekdo. »Kje pa je? Nu, ja?«
(Dalje prihodnjič.)
MARIJIN »
DAN AVGUSTA
Dnevni red: Ob 5 prva sv. maša, pri kateri poje cerkveni pevski zbor iz Vodic; po sv. maSi darovanje.
Druga sv. maša ob 6 z darovanjem za zvonove.
Pri sv. maši ob 7 poje društveni pevski zbor
iz Smartnega. Ob 8 sv. maša, pri kateri poje cerkveni pevski zbor iz Smlednika. Ob 9 slovesno posvečevanje zvonov. Prevzvi-šeni g. knezoikof gre iz cerkve v slovesnem sprevodu z duhovščino, gospemi ku-micami in povabljenimi gosti v zvonik, kjer izvrši slovesno posvečenje. Med ;.o-svečevanjem v kapelici poleg zvonika tih sv. maša. Po posvečenju govor Prevzvi-šenega zunaj cerkve in nato škofova sv, maša (nekako ob 10) v kapeli Žalostne M. B. ob cerkvi. Takoj nato Marijansko zborovanje pred ccr-kvijo. Govorita gg. dr. Marko Natlačen, predsednik oblastnega odbora, in dr Joža Basa j, ravnatelj »Zadružne zveze«. Sklepne besede govori predsednik zbora
Po končanem zborovanju (nekako ob pol 12) še ena sv. maša v cerkvi, pri kateri poje cerkveni pevski zbor iz St. Vida, in darovanje.
Na predvečer in pa celo dopoldne bo preskrbljeno, da bodo verniki lahko opraviil sv. spoved in prejeli sv. obhajilo. Popoldne ob 3 pete litanije M. B. in zahvalna
pesem (slovenska). Zvečer zvonjenje v spomin umrlim dobrotnikom šmarnogorskih zvonov.
Nekdo bi bil šel rad s prijateljem v gledališče, žato je stopil k telefonu, da bi naročil drugo ložo. »Halo,« — »Halo.« — »Prosim drugo, za dva prostora!« — »T r u g o za dva nimamo,« — »Vem, (ta imate take za štiri, toda jaz jo hočem imeli za dva.< Ker ni bilo odgovora, je nadaljeval: »Kaj, ali ni tam operno gledališče?* — »Ne,« se je glasil odgovor, »tu je mestni pogrebni zavod.«
V vsako hišo Domoljuba!
Katoliška cerke/.
s Koliko izda sv stolica za inisijone? /zdalki so odvisni v prvi vrsti od darež-Ijivosti katoličanov, ki zbirajo milodare po vsem svetu in jih pošiljajo v ta namen v Rim, pod imenom >Petrov novčič«. Pred dvema letoma je izdal sv. oče za misijone po raznih krajih sirom sveta ca. 130 milijonov Din. Največ so prispevate Zedinje-ne države Amerike, namreč ca. 70 milijonov Din. Nato so sledile z večjimi zneski Italija, Francija, Nemčija, Kanada, Belgija in Angleška, dočim so druge države zbrale manjše vsote.
s Krasen zdravnik. V dnevniku nekega katoliškega zdravnika na Angleškem je mod drugim napisano: V svoji zdravniški praksi sem imel do sedaj priliko, da sem podelil zakrament sv. krsta umirajoči deti v 264 slučajih. Pod in z. največjim ve-eljem sem to storil.<
Italija.
s Letalci mi se vrnili. Vrnili so se iz severnega tečaja letalci Nobile, Viglieri, Zappi, Cecioni in Troiani. Nad 50.000 ljudi jih ie pričakovalo na rimskem kolodvoru in po vseh postajah od meje do Rima je ljudstvo burno pozdravljalo raziskovalce sever-noga tečaja. Medtem ko je domovina tako veličastno sprejela svoje sinove, pa inozem-
sko časopisje, zlasti nemško, francosko in švedsko nadaljuje gonjo proti letalcem. Letalcema Zappiju in Marianu očita jo, da sta onemoglega švedskega učenjaka Malgrena — pojedla.
s Razno. Znani turist Zorko Jelinčič se je na hribu Višu (2666 m), ko je drsel po ledeniku nevarno poškodoval. — Na Colu pri Vipavi je umrl posestnik Franc Tratnik. Ko je podiral v gozdu drevo, je padlo nanj in ga ubilo. — Hiša je zgorela Kristini Hočevar na Ošlavju pri Podgori. — Ko je prišel tovorni vlak v zadnji predor pred postajo Cesta—Sv. Križ, je vžgala iskra iz lokomotive natovorjeno slamo. Zgorela je slama in oba vagona. — Zadnjo nedeljo v juliju je divjal po Vipavskem silni vihar, ki je po vinogradih sklatil s trt nekaj grozdja. Tudi je šel dež s točo, ki je posebno tolkla okrog Dupelj pri Vipavi. — V Spodnji Idri ji je umrl 73 letal Franc Čadež, ki je bil 46 let občinski odbornik. — Suša na Krasu je že vse uničila. Listje na drevju je vse ovelo kot v jeseni. Pšenice ni bilo veliko, krompirja in koruze pa sploh ne bo nič. Fižola še za semo niso nabrali. — V Spodnjih Bitinjah sta v Reki utonila 15 letni Viktor Šajn iz Bača, dan pozneje pa 13 letna Josipina iz Bitinj. — Ustreljen je bil od neznancev v Škocijanu slovenski fašist Josip Cerkovnik, občin, čuvaj, ki je nastopal svoj čas kot obtežilna priča proti slovenskim dijakom. — Dr. Marusič, asistent v Goriški bolnici je zadel z motornim kolesom v avtomobil in se tako poškodoval, da so mu morali v bolnici odrezali roko.
V VSAKO H ISO »DOMOLJUBA«!
Amerika.
s ltazno. V Clevelandu so umrli: Fran«, čiška lic, doma iz vasi Zagorica, fara Videm, Franc Počervina iz ?, Neža Vertin iz Doblič pri Črnomlju. — Ob letošnji proslavi Proglašenja neodvisnosti je bilo sirom Zedinjenih držav 224 smrtnih slučajev: 112 eseb je utonilo pri kopanju, 61 se jih je ponesrečilo med vožnjo z avtomobilom, 12 od umetalnega ognja, štirje zrakoplovei, drugi so pa našli smrt na druge načine.
Drobne novice.
Ogromna povodenj je nastala ob reki Amur v Sibiriji.
10.000 angleških brezposelnih delavcev pojde v avgustu v Kanado.
Na Japonskem je divjal tajfun. Y To* kiju več tisoč hiš pod vodo.
32 francoskih bojnih ladij je obiskalo špansko pristanišče Santander.
Ruski ledolomilec »Krasin« je rešil v severnem morju ladjo, na kateri je bilo 1500 potnikov.
Na Finskem je policija streljala na stavkujoče delavce, ki se niso hoteli rnziti. 20 oseb ubitih, mnogo ranjenih.
Enajst hiš je uničil požar v vasi Cane-grate v Italiji.
Mehikanski tiran Calles je izjavil, da noče biti več predsednik republike.
Smodnišnica je zletela v zrak v italijanski Spezziji.
Na kolodvoru v Lo Mans v Franciji je skočil s tira ekspresni vlak. Več ubitih in mnogo ranjenih.
89
Razno.
Nevarni sovražniki med nebom in zemljo. Nič
novega ni, da ptice ropa-rice napadajo letala, ki jih srečajo kje visoko v svojem zračnem kraljestvu. Večinoma plača orel to svoje junaštvo s smrtjo. Drugače pa jc z jastrebi. Le-ti so n a n. pr. ameriškim letalom v Nicaragui pri zasledovanju uporniških čet generala Sandina mnogo nevarnejši nego uporniške krogle. V dokaz le cn slučaj: Kapitan Wil-liam C. Byrd in njegov spremljevalec Rudolf sta hotela pred kratkim s svojim letalom pristati na ozemlju pri Esteliju, kjer je zbirališče Sandinovih čel. Nenadoma pa se je zaletel v letalo ogromen jaslic!) in razbil propeler. Letalo je iz višine 250 čevljev treščilo na tla. Letalca »ta se skušala rešiti s padali, toda bila sta že preblizu zemlje ter sta sc oba ubila. Jastrebi so napadli že tudi druga letala, ki so le za las ušla pogubi.
Na Poljskem je sedaj 18,225.976 rimskih katoličanov. — Grško-katoliška cerkev pa ima v tej državi J,612.615 vernikov. — V ?«verni Ameriki je 4 mili-lon Poljakov-katoličanov.
Slavko Savinšek:
V soiiški!) pgazoveh
Povest z gorenjskih planin
Cilka in Janez sta navzoča pri svetem opravilu. Cilka kleči ves čas tako, da more videti nezavestnemu Ivanu v obraz. Čudne misli jo spreletavajo, ko gleda v obvezano in spaeeno obličje onega, ki ji je še včeraj proti večeru grozil in jo trpinčil, zdaj pa leži nezavesten, v smrt poškodovan pred njč. Kazen božja za njegovo krivo pričevanje proti Matevžu, si misii, in za muke, ki ji jih je prizadeval vse te dni, odkar jo pozna in posebno še včeraj popoldne, ko ji je s svojo ponudbo trgal dušo in kakor z nožem rezal v obupano srce. Toda v Cilkinem srcu zdaj ni nobene maščevalno misli, ni niti sence sovraštva ali nejevolje. Samo usmiljenje je v njem z nesrečnim financarjem, ki je vse to hudo njej in Matevžu storil vendarle samo iz jjubezni do nje, ker jo je preveč ljubil, tako da ni znal meriti in do dna izmeriti dejanj svojih in vsega svojega početja. Sctčuije polni Cilkino dušo, sočutje z ubogim, zaslepljenim Ivanom, ki je mislil, da more ljubezen usiliti dobravskemu dekletu, ne vedoč, da mora l jubezen prostovoljno prav iz srca pognati in se v cvet razcveteti, da je res prava in resnična ljubezen. — In ko duhovni gospod molijo molitve za umirajoče, moli 7. njimi z vsem srcem tudi Cilka, da bi se Bog usmilil duše nesrečnega in je ne bi po-gubil. Obenem moli tudi za zdravje Ivanovo. Ne le zato, ker njemu samemu želi vse najboljše, ampak tudi radi sebe same in radi Matevža: da bi se mu vrnila zavest in se mu omehčala zakrknjena in v pregrešno ljubezen utopljena duša ter bi po resnici in
pravici mogel govoriti in izpovedati o nekrivdi Ma-tevževi na uboju financarjevem. Ta prošnja med molitvijo tako gori v Cilki, da ji solze privro v oči in mora skloniti glavo v dlani, če hoče umiriti raz-i burkano notranjost in skriti navzočim, kaj se v njej godi. Ker Janez jo ostro opazuje ves čas in ogleduje, Cilka pa mu ne mara delati težkega srca, saj stari hlapec že itak dovolj trpi radi nje.
Še nekdo opazuje Cilko med svetim opravilom in gleda vanjo kakor v svetnico: financar Stanko, ki obvezan leži ves bled na postelji in primerja Cilkin obraz z obrazom svoje ljube Tinice, ki tam v Mojstrani zdaj gotovo niti ne sluti ne, kaj se je pripetilo njenemu zvestemu fantu. Bolj ko ogleduje Stanko Cilko, več najde podobnosti med njo in Tinico in misli mu zato tem laže uhajajo v dovško stran, tja v dolino proti vratom, kjer sta se tolikokrat sprehajala s Tinico. In Stanko ugane tudi, po kaj je prišla Cilka sem k Lipovšku, ugane, da so jo pripeljali gospod župnik v izpreobrnenje Ivanovo. Tolika dobrota in krščanska ljubezen do bližnjega tako gane Stanka, da po končanem opravilu pri Ivanu pokliče gospoda župnika k svoji postelji in jim reče:
»Gospod župnik, ali bi hoteli tudi mene poslušati nekaj časa? Ni sicer, mislim, zame še resne smrtne nevarnosti, ali za vsak slučaj opraviva, da bom imel mirno vest!«
Pri tem mu nehote uide pogled k Cilki, ki ravno vstaja in gospod župnik uganejo brž, da je Cilka tista, ki je dala Stanku lepo misel in da ni bila zaman njena pot k Lipovšku. Zato odgovore:
^Neizrečeno rad vam ustreženi. Sumo Cilko še pošljem domov, ker je prepotrebna počitka in miru!«
In stopijo dekletu, se mu od srca zahvalijo in naroče, naj gotovo po večernicah prideta z Matevžem k njifti. Še Janezu dado roko in svetujejo, naj mati
G
PO DOMOVIN
Radovan Hrastovi
Ljubljanski sprehodi.
17. Pojdite in storite jim dobro...!
Na vseh poljih se organiziramo .Slovenci, vsepovsod se združujemo, posvetujemo se in razpravljamo o vsem perečem, ki gre mimo nas. In je (udi prav tako! Saj je toliko vprašanj v današnjih povojnih dneh, katera kličejo rešitve, nujne rešitve, pa jo ni. Zakaj vedno in vedno se spovrača pred naše oči ln lebdi pred nami kruto dejstvo: dela je veliko, delavcev premalo... Pa poglejte tli, pa poglejte tja — povsod tako! In tako se dogaja, da zborujemo kar naprej, da se posvetujemo na vseh straneh, da ugibamo venomer in o vsem mogočem — le nismo nalogi kos ... ln ji ne borno. Nikdar in nikjer! Zakaj še eno resnično dejstvo je poteg prvega, ki sem ga bil že omenil. To namreč, da je izmed zmožnih in poklicanih še vse preveč onih, ki jih ne doseže klic »pomagaj brattr, ki gredo iu se ognejo dela — pa ne samo to: tudi taki so, ki se še posmehuje jo onim, ki so zavihali rokave in so zgrabili z vso močjo, pa jih oni drugi prezirljivo gledajo in opazujejo s strani... In vidite, lo dejstvo je bolj bridko kot ono prvo, zakaj na eni slrani je krivično, na drugi slrani pa pravzaprav ustvarja ono stanje, ki spričo prvega dejstva naslaja.
Saj la ugotovitev ne bo pomagata, veni; toda je časih reči odkrito besedo tudi takim, ki ob strani stoje in ne vidijo, kako se utaplja iz dneva v dan toliko njih, ki so brez vsega... ne vidijo onih, ki bežno hite mimo nas in iščejo pomoči s prosečiml očmi. ker »o zgrešili cilj in pot .. Onih, ki tonejo in padajo vse globlje in globlje...
Vsem tem in takim bi namreč morala veljati vseh nas pomoč in podpora. Dejanska podpora, pa tudi moralna. Iti česih zaleže še več.
Tak uvod veljaj stvari, kateri sem današnji spis posvetil; stvari, ki je malo znana vsem nam, prav posebno malo še podeželskim; stvari, ki ne sili v ospredje, je vsa skromna in liha, da komaj ve svet zanjo in njena dela, da komaj ve. kako se izživlja v stalni brigi za dobrobit in korist onim, ki so izmed potrebnih najbolj potrebni.
Vlncencijeva družba ji je ime. —
Sedemnajst konferenc ima po raznih krajih dežele in v sami Ljubljani. In glejte: 179 ljudi je v celi Sloveniji, ki jim je mar življenje svojega bližnjega I Samo 179, ki so člani leh konferenc, ki se res v polni meri zavedajo svoje dolžnosti in zapovedi, let glasi: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!
Tiho in skromno je delo teh samaritanov, leh resničnih bratov sv. Vincencija Pavelskega. Tilio in skromno, brez zvanja in brez hrupa in znanja javnosti so se zbrali in prišli na svoje letno zborovanje v Ljubljano. In so šli v Marijanišče, kjer jim jo ponosen, pa tihi lastni dom, zgrajen že zdavna v lep in vsesplošen namen: brigali se in vzgajati k dobrem in koristnim našo ubogo mladež, ki nima svojih, da bi lo storili... šolske sestre vodijo Marijanišče in je izšlo iz njega že precejšno število mož, ki se jim ta pravilna, na krščanskem temelju stoječa vzgoja jiozna.
Tu sem »o se torej zbrali možje zastopniki in so zborovali in se posvetovali in ukrepali o vsem, kar bi bilo v stanu cdpomoči najbolj bednim pj telesu in du?i. Toda: — d"nar...? Denar!
Nič zato. —.Dobra volja je in ljubezen je in je še marsikaj, kar ustvarja čudeže. Sai so je lani od teti konferenc podpiralo 8'!0 revežev in se jim je izdalo 750 liscč Din. kar dn .1 milijone kron — precejšna, hvale vredna številka!
Pisano pa je:
Kdor zbira iz dobrega srca in daje njim, ki so potrebni in stori dobro oniin, ki iščejo pomoči
od svojega bližnjega — ta je vreden brat .»»n. bratov in mu bo povrnjeno stotero!	'
Zalo hitite in storite tudi vi, kar vam je mo{,
PLANINSKA GORA.
Običajni shod se vrši na Veliki Šmaren Sli) ba božja bo letos izredno dvojna, ob 7. in jo 'p hod je prost. Prilika bo tudi za sv. spoved n« | zjutraj. Cerkev se je na novo preslikala s\L,° čjo nekaterih blagih dobrotnikov. Dobijo se tu<r trojne razglednice, da boste mogli romarji posl«. razne pozdrave od Matere božje s Planinske gore BOROVNICA.
Z velikim zanimanjem pričakujejo borovni ški občani dne 15. avgusta, ko se bo vršil |u ,or" lovski dan«, ki ga priredi vrhniško orlovsko okro" ž je kot delno okrožno prireditev. Obenem obhaja borovniški odsek 20 letnico obstoja. Spored: ob iiol 9 zjutraj sprejem na »Križpolur — sprevod p<> vasi — Ob pol 10 sv. maša v farni cerkvi. Pop. ob ob pol 4 javna telovadba na >0glu . Igra god!« iz Dol. Logatca. — Polovična vožnja na progi Ljubljana— Rakek je dovoljena, zveze prav lepe. Kosilo' Din 10 in 5. Bratske odseke opozarjamo, da se fc čno drže navodil v že poslanih okrožnicah, zlasti glede petja pri sv. maši. — Želimo in upamo, da bo ta dan utrdil orlovsko zavest str rili članov ia i!a-nic in užgal novega navdušenja, pri mladih pa odločen sklep, da se pridružijo vrstam lepe mladinske organizacije. — Ostale občane brez razlike pa prosimo blagohotnega razumevanja in požrtvovalnega sodelovanja. — Rog živi!
KOMENDA.
V četrtek, 2. t. m. je divjal tu silen vihar, ki je podrl mnogo kozolcev, pometal snop je ž njih. Tudi v gozdovih in poljih je napravil mnogo škode. — Posledice neurja in toče, ki je padala 2*2. julija, se vedno bolj kažejo: fižol, proso in koruza bo na najbolj prizadetih krajih poginoma uničeni.
SKOPJA LOKA.
Krekovo orlovsko okrožje se zahvaljuje ro. marjem h Gospe Sveti, da so mu izkazali naklonjenost v tako obilnem številu. Upamo, da so t romanjem vsi zadovoljni. Škofjeločani se piipo-ročamo tudi za nadalje, da se odzovete še prihod-
takoj spravijo Cilko v posteljo. Skrbi namreč duhovnega gospoda, ko vidijo njen bledi obraz in se jim zdi, da dekle stresa mrzlica.
Cilka se poslovi od njih, s pogledom od Ivana in z drugim od Stanka ter odide. Janez gre ž njo.
Pred Lipovškom stoji še vedno nekaj ljudi, mod njimi Lov ra če v a Lona. Zvedeli so že bili po Lipovšku, da je Cilka prekasno došla k bolniku in zdaj čakajo samo še, da pride Cilka iz hiše.
Ka.i ne, Cilka, da ne bo več dolgo?« vpraša eden moških.
Težko! Silno mora trpeti, na obrazu mu je videti trpljenje.«
.-Pokoro dela, pokoro! ;< se vmeša Lona in stopi k Cilki. . Bo vsaj vedel trpinčiti druge ljudi in laziti po goliških plazovih, ki niso zanj!«
.Ni lepo, Lona, da mu tako privoščite!« kara Cilka starko.
>E, saj Lona ne misli tako hudo!« pogovarja Janez, >bo!j tja vendan blebeta.«
Kaj ti veš, Janez, če ja/. blebetam. Vem, kaj govorim. In še rečeni: prav mu je! Bo vsaj vedel pre-ganjati naše fante in jim odjedati težko prisluženi kruh, nemarnost nemarna!« se srdi Lona. Vendar vedo vsi, da je vse to Loni bolj na jeziku in da v srcu misli precej drugače. Saj je ona prva stekla domov in prinesla nekaj platnenih cunj, da so duhovni gospod mogli obvezati Ivana in Stanka.
Cilka se poslovi in zavije z Janezom v kolovoz. Pa stopi za njo Lona:
»Cajta no, grem še jaz z vama. Matevža nečesa pobaram,« se jim prijazno pridruži.
Ko pridejo vsi trije k Hribarju, res Lona vpraša Matevža, ako in kaj je s Tiinom. Matevž ji pove, kar ve in zna. Ko omeni, da zdaj ne bo Tilna tako kmalu v Dobravo, ker je financarja ubil, sc začudi Lona: 5'
>Kaj ga nisi ti? Pa je dejal oni financar, da je tebe dobro videl. O ti nemarast financarska ti takale
-Veš, da samo po Kitevžu streže, ker mu je na poli! pristavi Janez. »Mar mu je Tilna; saj še za tihotapci ne bi bil tako na vso moč pritiskal, če mu ne bi bilo š!o za to, da Matevža spravi v zapor in na ta način dobi Cilko. Pa ga je pošteno ukanilo, šenta!«
>Viš, viš, saj sem dejala: ako bi mogel Matevž tako udariti in počemu. Na Tilna sem sama mislila. Ali, ko so le trdili, da je financar sam videl Matevža in še vedno trdi, da je Matevž ubijalec, sem pa le menila, da se je moralo tako naključiti in si ga res, Matevž- Ko, zdaj bo pa že pravo!'
Cilka pri teh besedah vsa vesela pogleda Matevža in pove, kaj so gospod župnik niročili za popoldne.
»Samo, samo ...< prične glasno misliti Lona, > kako pa bo zdaj, če spak zeleni ne pride več k zavesti?«
Vsi v hiši se spogledajo; in na vseh obrazih za-blesti skrb tako nenadoma, da se drug drugega ustrašijo. Nikdo od Hribarjevih ni bil pomislil na to razen Cilke, ki pa se tudi ni prav zavedala nevarnosti, ki tiči v njej Mutevž. Vendar reče:
Jaz bom govorila, jaz, saj je meni financar sam dejal, da je krivo pričal in po krivem obdolžil Matevža. ::
Ubožiea neumna,« odgovarja Lona, >kdo ti bo )>a verjel? Smejali se ti bodo in dejali, da hočeš svojega fanta izrezati na Tilnov račun.«
>Saj lahko prisežem, da resnico govorim,« ugovarja Cilka, ali vendar ji trepeta srce.
»Ti niti prisege ne bodo dali, ker je na dlani, da boš govorila za Matevža. Veš, ni tako lahko prepričati sodnije, da imaš prav samo ti in nikdo drugi. Svoje paragrafe imajo in se le-teh drže. In ti paragrafi cla-
Nesreče na nemških državnih železnicah. Na kongresu nemških železničarjev, ki se te dni vrši v Franklurtu, so ugotovili, da prometne in obratne nesreče v Nemčiji naraščajo. Med vožnjo je smrtno ponesrečilo 1926. leta 380, 1927. leta 447 železničarjev, poškodovanih p> je bilo 1110 odnosno 1296 železničarjev. V obratni službi so nesreče še bolj narasle. Po poročilih obratne bolniške blagajne državnih železnic je ponesrečilo 1913. leta 0.45 od-stotkov vseh proti nezgodam zavarovanih železničarjev. 1927. leta pa 16.96 odstotkov. Železničarji zahtevajo, da sc varnostne odredbe izpooolnijo; nastavijo naj se posebni nezgodni nadzorniki in ves obrat državnih železnic podredi splošnemu delovnemu nadzorstvu.
Spregledali so. V tržaški mcr.tni bolnišnici I« zdravnik dr. Appolomo izvršil nenavadno operacijo pri 181elnem dečku,
17 letni dcklici in 131letnemu dečku, ki so bih o" rojstva slepi. Operacija se je posrečila tako, da bolniki zopet spregledali-Zanimivo je, kako so s« otroci potem obnašali. Oni namreč niso spozna" predmetov, kateri so |U» bili preje dobro znani. w
0je lelo, če vas zopet povabimo na romanje. Obenem vas prosimo, da nam morebitne neprilike oprostite. Prav iskreno se zahvaljujemo avstrijskemu konzulatu, ki nam je brez večjih neprilik takoj dal dovoljenje, srčna hvala tudi prebivalcem Koroške, ki so nas prav gostoljubno sprejeli. Hna-ka zahvali naj velja Direkciji državnih železnic v Ljubljani, ki nam je tako gladko dovolila posebni vlak in nam bila tudi sicer naklonjena. Slednjič se zahvaljujemo cenjenima uredništvoma »Slovenca« in »Domoljuba«, ki sta nam blagovolila objavljati vsa obvestila o romanju. — Pripravljalni odbor.
Blagoslovitev Orlovskega prapora odseka Škofja Loka se vrši dne 19. avgusta t. t.; proslava pa se prične že na predvečer. Ob pol 0 podoknica g. kumici; ob 9 pa se vrši v Društvenem domu akademija orlov in orlic s prav zanimivimi novimi točkami. Drugi dan zjutraj ob 8 zbirališče v Društvenem domu. Ob pol 9 se uvrsti sprevod in zavije proti župni cerkvi. Tam je cerkven govor, sv. maša in blagoslovitev prapora, nato tabor pred cerkvijo. Takoj po taboru sprevod po mestu do Pepetove pristave, kjer sc vrši skušnja za telovadbo. Popoldne ob en četrt na 3 litanije v župni cerkvi; ob 3 pa javna telovadba orlov, orlic in naraščaja. Po javni telovadbi veselica na Društvenem dvorišču. Vabimo vas, da se udeležite te slavnosti.
ŽABNICA.
»Kmetijski list« štev. 30, z dne 25. julija porodi o napadu na nekega tukajšnjega posestnika in njegovega sina, ki so ga izvršili mladi fantje, iz sosednih vasi. Res, vse obsodbe vredno je tako početje. Toda resnici na ljubo pa moramo pribiti, da s;o zgoraj 6menjeni pretepači ravno toliko .klerikalni , kot dopisnik »Kmetijskega lista«. Komur so žabniške razmere znane, se mora dopisom »Kmet-skega lista« le smejati. Spozna pa lahko vsak: kakor lažejo v dopisih iz našega kraja, tako poročajo ueresnico tudi od drugod.
ŠMARTNO PRI KRANJU.
liavno v času, ko nasprotno časopisje, liberalno in že davne ne več »samostojne k me take stranke*. z vso silo blati in omalovažuje katoliškega voditelja slovenskega naroda g. min. preds. dr. Korošca, se je pričel pri nas nov pokret, ki bo če dati
katoliškim organizacijam svojo podltgo. Ta pokret je postavitev novega društvenega doma. Priprave so že toliko napredovale, da bo mogoče v nedeljo 12. avgusta, ali v slučaju zelo slabega vremena na praznik 15. avgusta blagoslo/iti temeljni kamen. Z blagoslovitvijo bo spojena tudi velika orlovska slavnost z orlovskim okrožnim nastopom. Stavnost se začne v Kranju, kjer je zbirališče Orlov. Od tod gre sprevod v Šmartno k sv. maši, po kateri bo blagoslovitev temeljnega kamna. Po blagoslovitvi govori dr. Capuder. Popoldne ob 3 bo na vrtu poleg cerkve javen nastop Orlov, nato pa na Ben-detovem vrtu prosta zabava. Pri vsej slavnosti bo sodelovala godba gasilnega društva iz Škofje Loke. Kdor je prijatelj našjga pokreta v Šmartnem, bo ta dan gotovo prihitel na lo slavnost, ki bo največja v naši fari. Na svidenje! Bog živi!
SV. GORA PRI LITIJI.
Gospodinjski kuhinjski tečaj smo imeli in to pri nas v višini 849 m. Devetnajst deklet ga je obiskovalo skozi 10 tednov, not>ena ni iz-ostajala nobena odpadla. Moška odločnost g. voditeljice Kelhar-Černetove in velika pridnost njene tovarišice g. Dolžanove sta dekleta toliko izobrazile, da lahko mirno čakajo ure, ko dobijo v roke gospodinjstvo. Za sklep jim je ga. voditeljica oskrbela izlet v Ljubljano, kjer so obiskale veletejem, gosp. šolo v Marijanišču in Osrednje mlekarne. — Tudi misijon smo imeli pod vodstvom g. patrov Jezuitov. Naj bi sejano seme rodilo trajne sadove. — V nedeljo 22. t. m. je pri g. Roglju skočil v sanjah skozi okno iz I. nadstropja 10 letni Gustl, ki se zdravi v bolnici. — 29. t. m. so igravci iz Podšentjurja priredili igro »Babilon«, za \el. Šmaren bomo pa domači igrali »Bele vrtnice«. — Zdaj pa še nekaj politike. Polovico naše fare spada v občino Kandrše, kjer smo imeli 22. t. m. volitve. Na Mlinšah se je skovala v ta namen kompromisna lista. Pa so dali nam Podgorcem samo enega odbornika in še ta ni naš. Na ta lini pa naši možje niso šli, zapustili so kompromisarje, ostali smo pa protestirali in sestavili svojo listo. Pa nam_ očitajo v svojih časopisih, da nismo kompromisa držali. Kako, če ga nismo sklenili. Nekateri kandidati kompromisne liste so nato odstopili, pa ne samo iz strahu pred »Svetogorsko listo«, ampak — na tihem bodi povedano — bolj zato ker je tudi kompromisna
lista bila SLS lista. Vsaj tako vse odseva iz njihovih dopisov v nasprotnem časopisju. Mislili so, da bo vsled njihovega odstopa volitev neveljavna, vsaj tako so agitirali, pa so se zm >tili in se menda že kesajo svojega koraka. Zdaj so v»i Odborniki SLS, ki imajo tudi kornjžo občini več koristiti kot so dosedanji.
SV. JURIJ POD KUMOM.
Občinski odbor je v svoji seji dne 2. avgusta t. 1. na županov predlog izrekel soglasno zaobljubo: Da ne bode obiskoval javnih lokalov, kjer se nahaja umazano liberalno časopisje. Odbor izjavlja, da hoče z vso vnemo skrbeti zato, da se ta dušo-moreči plevel s koreninami vred odpravi ;z občine. Uverjeni smo, da bodo vsi občani rade volje sledili temu sklepu. Kdor ni z nami, je proti nam, treba ga bode le svetu pokazati v pravi luči, da ne bede ljudi motil. — Občani! Bodimo vzor občinam, trdni, neomahljivi in zvesti pristaši SLS. — Pri tej seji se je sklepalo tudi glede loiilve Svibanske fare od tukajšnje občine in priklopitve iste It občini Radeče. Odbor tega ni dovolil, kar je edino prav. — Čemu razdirati občino iz brezpomembnih vzrokov? Vsaka ločitev jc žalostna. Bodimo si torej zvesti in odkritosrčni prijatelji in vse bode prav!
ŠT. JERNEJ NA DOLENJSKEM.
Dne 25. avgusta t. 1. bo v Št. Jerneju na sejmišču živinorejska razstava in premovanje živine. To premovanje, ki bo samo za občino Št. Jernej, priredi živinorejska zadruga. Razdeljenih bo približno 7000 Din, katero vsoto je izposlovala zadruga od oblastnega odbora, občine in posojilnice. Živinoreja je že od nekdaj eden glavnih virov do-

nje
oci
odstranite brez bolečin in n nosti z
B U R O I T
'Ci 20 let po zdravinikima prepo-Bargit-kopeli ja noge odstrani
Crez i
ročatio ln v porabi. Bi _
potenju in žganje nog. B U 11 O I I G* M. B. H., PBBILASSING. OaiMralnl M.topnlk. IVAM SVETEC, H«W-mesto, Slovenija
90
io hoteli hoditi, so zaprli oči, Tudi niso spoznali psa, ki je bil preje njihov najboljši prijatelj in so se ga bali. Šele ko je pes začel lajati,, so ga spoznali.
Tatvina v vinski trgovini. Policaji »Katere vrste vino so vam ukradli, »Štajerca« ali »dalmatin-ca,?i- — Novi kletar: »Ni še bilo znamke na sodu, ne vem, a zdi se mi, da bi bil dalmatinski »šta-jerc«,«
.Namen posvečuje sredstva«, Jezuitom radi očitalo, da tako uče; »V dosego dobrega namena smeš uporabljati tudi grda
krivična sredstva, kajti deber namen jih posveti.« — fega seveda noben jezuitski bogoslovec ne uči, kajti grešnega in krivičnega sredstva ne more posvetiti niti najboljši namen. Ker se pa jezuitom večkrat očita tudi v tisku, da uče tako »jezui-lovsko moralo«, so jezuiti žc večkrat obrekovalce [ožili. Pred kratkim je "da taka pravda v Oslu "a Norveškem. Sodišče, sestavljeno iz protestantov, in protestantovski izvedenci so dali jezuitom prav ter obsodili obrekovalce.
jejo bolj prav financarju, ki je zaprisežen, ko pa tebi, ki si samo svojemu fantu zvestobo prisegla in ljubezen!« jemlje Lona Cilki upanje.
• »Ah, Lona neumna, nikari ne begaj dekleta, ko vidiš, da je že itak vsa prečk zavrača Janez nejevoljno Lono.
»Saj je ne begam; samo povedati moram, da bo vedela in tudi Matevž, ki je v vedni nevarnosti, da ga primejo in zapro. Paziti se moraš, Matevž in ne sme te videti orožnik. Ko bi bila mesto tebe, jo koj od-kurim nazaj na Koroško.«
»Kam pa mislite, Lona?« se razburi Matevž. »Oklice moram slišati danes v cerkvi, popoldne pa greva s Cilko k spraševanju. Sedaj imajo stražniki itak dovolj opravka s ponesrečenima dvema in še na um ne bo prišlo nikomur, da bi me šel lovit.
»Meniš?'' vpraša Lona.
Saj niti ne vedo ne, da sem tukaj. Nikdo me ni videl, ko sva šla s Cilko semkaj. - trdi Matevž.
»Pamet je boljša ko žamet, previdnost pa je za tri pameti!« ugovarja Lona. »Veš, nocoj je financarjev in orožnikov tod okoli, da še nikdar toliko, in le Bog daj, da ne bi nikomur prišlo na um, stopiti k Hribarju in povprašati po Matevžu!«
Vsi se pri tem nehote ozro proti oknom in vra-tim, kakor bi orožniki že stali zunaj.
»Nazadnje pa, četudi! Enkrat mora itak priti do tega,« meni Matevž, da Cilki strah prežene in da sebi hrabrosti in poguma. »Zaslišali me bodo prej ali slej in morda za par dni zaprli. Toda resnica se bo dognala in prost bom potem za vedno. Bova vsaj enkrat imela s Cilko mir pred temi večnimi zasledovanji!«
»Bog vama sreče daj!« želi Lona in stopi k vratom, da bi odšla, ker je trudna in so tudi Hribarjevi že zaspani. V tem zunaj zalaja pes in hitri koraki se
bližajo hiši. Janez vstane, da bi stopil pogledat, kdo je, ko zapojo koraki v veži in nekdo močno potrka na duri.
Predno utegne kdo pozvati: naprej, se duri odpro in dva orožnika vstopita z nasajenimi bajoneti.
»Dober večer!« pozdravi prvi. Matevž plane, ko zapazi orožnika, pokoncu, Cilka zakriči, orožnik pa nadaljuje obrnjen k Matevžu:
»Ste vi Kobentarjev Matevž iz Breznice na Koroškem?«
»Sem!« odgovori Matevž trdo.
»V imenu postave, pojdite z nama!«
»Zakaj?«
Sami veste!«
»Kaj bom vedel?«
»Pa povem: ubili ste financarja oni dan!«
»Kdo to pravi?«
»Nikar se ne delajte nevednega! Videl vas je financar Ivan, ki se je danes v plazu ponesrečil in je pod službeno prisego izpovedal, da ste vi ubijalec!«
»Lagal je!«
»To boste drugje povedali. Zdaj greste z nama!«
»Kristus, saj ni on, verjemite, da nil« plane iz Cilke v orožnika, ki sega ravno po verižici, da uklene Matevža.
»Drugje boste to povedali. Midva imava ukaz, prijeti Matevža in ga pripeljati v Kranjsko goro v zapor.«
»Usmilite se, gospod, saj ni on, financar j« lagal! Včeraj popoldne mi je dejal, da je lagal in da je videl, kako je Tilen ubil financarja!«
»To meni zdaj nič mari, gospodična. Tudi žal mi je, ali svojo dolžnost moram izpolniti!«
hodkov naših posestnikov ln namen zadruge |e skrbeli, da se pasma — pri nas uspeva najbolj mon-tafonska — izboljša. — Znano je, da se mora orož-niška slanica lz, dosedanjih prostorov izseliti, ker bo v jeseni otvoi^sna gospodinjska šola. Težko je dobiti drug lokal. Samostojni hujskači kričijo, da je občina kriva, češ, da se ni pobrigala, da bi poskrbela zu pisarno in stanovanje orožnikov, ker bi se v tem slučaju slanica ukinila. To pa je nesramna laž. Nasprotno. Gospod župan je vse storil, še! je osebno sam povsod, kjer imajo prazne lokide, pa povsod se izgovarjajo in nobeden noče odstopili. Da bi pa občina kaj prispevala k plačilu za stanovanje — več kakor dosedaj komanda noče plačati, za to ceno pa nobeden ne da — so pa najbolj pro-fivna ti, ki najbolj hujskajo. l)a pa je slanica v Št. Jerneju potrebna bolj kot kje drugje, mora pa vsak pameten človek razvideti. — Orlovski odsek ima javno prireditev v nedeljo 19. avgusta v (nchovici pri gosp. Novaku. Ob pol 2 litanije, nato telovadba In prosta zabava. Poskrbljeno bo tudi za vsakovrstne brezalkoholne pijače. Vabljeni ste v obilnem številu. — Bog živi!
ST. PETER PRI NOVEM MESTU.
Dne 22. julija je umrl na Dolenjskem vrhu Matej Hrastar, globoko veren, vzgleden družinski oče, skrben gospodar, neupogljiv pristaš SLS. liil je dolgo vrsto let član občinskega odbora, odbornik »Hranilnice in posojilnice^ od njenega poslanka nepretrgoma dalje, ključar župne cerkve itd. liodi dobri Bog plačnik plemenitemu možu! — Naša župna cerkev je znotraj vsa prenovljena. Par mesecev so jo slikali trije slikarji. Znani dunajski akademični slikar g. Kleinart jo je okrasil s slikami; dekoracij, ska dela pa sta pod njegovim vodstvom izvršila gg. Oorilek in šušteršič, oba doma iz St Jerneja. Delo hvali mojstre. — Dne 29. julija smo imeli v Domu protestni shod, na katerem so zborovolci soglasno obsodili umazano pisavo liberalnih listov ter sklenili, da se bodo ogibali gostiln in prodajalen, kjer imajo naročeno ogabno proticerkveno časopisje.
SUHOR PRI METLIKI.
V soboto dne 28. julija dopoldne sta šli Marija ikol roj. Kerštinc iz. Dragomlje vasi št. 27 in njena 21 letna sestra Nežika iz št. 12 prat perilo k veliki mlaki pod Lokvico. Mlaka je v sredi Hm globoka. Ko sta delo dokončali, sta se hoteli kopali. Marija salde v globoko vodo in ker ni znala plavati, se lačne potapljati. Sestra ji pomoli roko in obe ulo-neta. Čez. tri ure potegnejo mrtvi trupli iz vo.le. Marija je bila pridna gospodinja, zapušča tri nedorasle otroke, a njena sestra je bila vzgledna članica Marijine družbe. Pogreba v nedeljo popoldne s« je udeležilo mnogo ljudstva, tudi požarna brnuba in dekliška Marii. dr. Svelila jima večna luč! — V nedeljo 29. julija popoldne okrog 5 se je začelo temniti. Iz severozahoda so se privallll črni oblaki in kmalu nato se je med gromovitim bliskom in
fromom ulil dež. Med nevihto je treščilo ob S zve-er v kozolec posestnika Aniona Krste v Bereči vasi St. 5. Naenkrat je bilo vse v plamenu. Zgorela je vsa krma in žilo v kozolcu in ves les do tal; poleg kozolca je zgorela tudi kašča. Gasilci so prišli lakoj na pomoč, da so ogenj omejili, drugače bi bila zgorela cela vas, ki šteje 34 hiš. Njim gre največja zahvala!
NOVA ŠTIFTA PRI GOR. GRADU.
Naš g. župnik Gothard Fermž, odlikovan od škof« s častnim naslovom duh. svetnik, so praznovali nedavno 30 letnico mašništva in 23 letnico žup-nikovanju pri nas. Gluhega za vsako slavje, smo le malo ukanili. Lepa diploma častnega občanstva, podoknica pevskega zbora, kresovi, umetni ogenj in mnogoštevilni streli so bili izraz našega hvaležnega spoštovanja do tako izredno plemenitega dušnega pastirja. Hog vas plačaj bogato in še dolgo pri nas ohranil
HOTKDRSICA.
Zasijalo je vroče jutro 29. julija v prijazno va-llco Hotedršico na Notranjskem. Po tolikih dneh našega dela, truda in znoja, je prišel končno praznik veselja in zadovoljnosti, praznik vseh delavnih dni, JW&ih delavcev za svetlobo in moč naših idealov.
J.®uVldeU I,ole(lrSica kaj sličnega. Oživela je ob evokth budnice. In potem »o pričele prihajati številne pisane vrste bratov in sester sosednjih od-jekov Razvil se je lep in veličasten sprevod po J2J*' f? »prevodu je g. kanonik Stroj blagoslovil Orlovski dom m orlovski prapor ter imel krasen
govor o pomenu božjega blagoslova pri delu, ki se vrši ]>o naših prosvetnih domovih. — Po govoru je g. kanonik daroval sv. mašo na prostem pred -I)o-monu. Po sv. maši se je vršilo slavnostno zborovanje, na katerem sla govorila gg. dr. M. Natlačen, predsednik obl. skupščine in dr. Val. Rožič v imenu Slov. Straže, poživljajoč mladino na krščansko kulturno in narodno delo. Popoldan ob 4 se le ob navzočnosti tisočglave množice vršila javna telovadba in štafetna teknla za kolač. Občinstvo je telovadce in telovadkinje burno pozdravljalo. Po telovadbi se je razvila prijateljska ljudska veselica. — ftratje in sestrel Dom je velik, prostora je dosti. Napolnimo ga z novimi vrstami!
HAMBORN V NEMČIJI.
V Hambornu smo pokopali 1. avgusta Franca Trefalt. Pokojni je bil več let organist po raznih cerkvah v Sloveniji, nazaduje je bil v Javorju nad Šmartnein pri Litiji. Leta 1913 je tudi on šel iskat kruha v Nemčijo s svojo družino kakor več naših rojakov prod vojno. Ko je prišel v Hamborn, jo pristopil k našemu društvu in prevzel vodstvo petja in ljudskih iger. za kar je bil on tako sposoben. Bil je dober katoliški mož in zvest narodnjak in povsod si je znal pridobili ljubezen in spoštovanje. Celih ti let je vodil petje in igre pri nas in zadnia leta v Osterfeldu. Pogreb je bil jako lep. Umrli je bil zvest naročnik »Slovenca in Domoljuba . Dragi Franc, Hog Ti plačaj trud, spominjali se Te bomo v molitvi.
NAZNANILA.
n Cerkveni pevski koncert priredi gltsbr-no društvo .Ljubljana- v nedeljo 12. avgustu ob 2 popoldne v cerkvi na Krtini. Sporeil: Dopoldne ob 10 sv. maša (poje kvartet -Ljubljane«), — Ob 2 popoldne pete litanije (poje isti kvartet) združene s cerkvenim koncertom. Odpeva pevski zbor .Ljubljane*. — Nato sledi pevski ko n-cert s sVrdečim vsporedom: t. K. Adamič: Himna v čast sv. Cirila in Metoda. Mešan zbor 2. Dr \ Dol inar: V Rogu živiš. Mešan zbor s spremlj^vi-njem orgel. 3., 4., 5.. (i. Ruske cerkvene pesmi. 7,-Stani vO Premrl: A ve Maria. Bari ion solo 7, orplinii. 8. Dr. A. Mlinar: Ave, tiacČkrat ave! Mešan zbor. — Po konrertu na Kovačevem dvorišču prosta zibava.
Or!S, v Prago i
V letu 1929. bo slavil češkoslovaški narod pod pokroviteljstvom svoje vlade narodno in državno sveto leto:
1GD0 letnica sv. Vaclava.
Z vsemi silami hiti bratski češki narod, da 10. leto po osvoboditvi iz Avstro-ogrske države z nebrojnimi dejanskimi uspehi dokaže, da je vreden samostojnosti. Praga letos dovršuje stolnico sv. Vaclava na Hradčanih, ki jo zidajo že do 600 let; v Brnu je organizirala država (na orlovskem telovadižču iz 1. 1922.) ogromno razstavo sodobne čsl. kulture, ki je silno zanimiva ne le za vso Srednjo Evropo; nebroj velikih ustanov bo letos dovršenih in v letu 1929. otvorjenih ali pa vsaj temeljni kamen položen. — Umevno, če si
češkoslovaški narod želi
da bi v 1. 1929. zlasti njegovi prijatelji v njegovi sredi ž njim delili veselje nad svobodo in napredovanjem češkoslovaškega naroda in države. To leto žele naši severni bratje pokazati vsemu svetu, kaj so, kaj znajo, kaj imajo, v dokaz, da se ni zmotila zgodovina, ki jim je 1. 1919. vrnila svobodo. Vabijo pred vsemi nas Jugoslovane, svoje narodne prijatelje, državne zaveznike, krvne sorodnike, zlasti nas Slovence, svoje star« sobojevnike.
Ni nas treba siliti.
Saj komaj čakamo, saj že več |e[ prašujemo, kdaj bo zopet prilika zaizlei tja gori med bratski rod, ki dandanes pr. vači med nami Slovani, tja, kjer nam bije gorko naproti tisoče src v iskreni ljubezni kjer bomo kakor doma, kjer moremo vil deti toliko lepega, se naučili toliko korist! nega, občutiti, da nismo sami sredi sovražnega sveta.
Kdaj naj gremo.
Od 1. do 8. julija 1929 bodo (kot ena točka celotnega programa slavnosti) v Pragi »Svatovaclavske dny Orelstva« s tekmami in javnimi nastopi slovanskega orlovstva in mednarodne unije katol. telovadne zveze. Takrat bomo šli pod orlov, s-kimi peruti tja čez Maribor—Dunaj-Brno— Olomuc v Prago, nazaj pa čez Bu-dejovice — Linz — Judenburg — Gospo Sveto — Celovec in od tod čez .Jesenice, drugi na Dravograd domov.
F o čem bo.
Veliko večino tistih, ki Si radi ;ii i nami, pa zanima najbolj — koliko bo veljalo. Z ozirom na gostoljubnost v Češkoslovaški, na hvalevredno ustre.žljivost železnic v vseh treh državah, na prič^ko. vano veliko udeležbo, na dolgoročna predplačila in pa skrbno predpripravo ho stalo: razna dovoljenja, vstopnica na stadion, vožnja, hrana in stan (za sedem dni, od teh šest v Pragi), načrt Prage, knjižica z navodili, znak, izlet iz Prage v okolico, avto in tramvaj pri dohodu in odhodu in druge drobnarije — vse to za III. razred (hrana i/, vojaških kuhinj, prenočišča na slamnjačah) 650 Din za telovadce, 750 Din za druge; samo vožnja III. razr. 350 Din; za II. razred pa: hrana in stan v konviktu 1050 Din, privatno 1150 Din, v hotelu 1350 Din in več (vožnja II. razreda); s imo vožnja II. razreda 550 Din.
le cene bo mogoče vzdržali, če ho udeležba vsaj 160G oseb, če se bo vplačevalo točno v treh obrokih (vsaj 1. okloiira 1928, 1. februarja 1929 in 1. aprila lc>29) po eno tretjino cene. Pozneje priglašeni (po 1. aprilu 1929) bi morali dodati za II. razred 200 Din, za III. razred 125 Din.
Dozdaj nismo še nikoli mogli tako zgodaj, tako točno in tako poceni celo leto naprej določiti sporeda potovanj v inozemstvo. Kdor misli, da bi mogel porabiti to krasno priliko, naj se odloči in začne pripravljati. Berite knjižico: Dr. Sa-rabon, »Češkoslovaška republika« (iz Iela 1922.), ki jo ima v zalogi JOZ, hranile, pazite na spise in slike o Češkoslovaški v časopisju, učite se češčine!
Podrobnosti bodo objavljene pravočasno. 2elje in nasvete glede potovania in sporeda pošiljajte na JOZ (Ljubljana, Ljudski dom). Bivši vojaški kuharji tn adju-tanti naših prejšnjih potovanj, ki bi ra'Ji zopet sodelovali na tej poti, zglasiie se! Katoliški Slovenci! Odločite se za polet v Prago, priglasite se, pripravite se, da iznova poživimo in utrdimo vezi Slovanskega juga s severom in katoliške misli v slovanstvu. Tako koristite sebi, narodu, državi in Cerkvi!
Viri pravesa veselja.
j) Hvaležnost,
Samo predstavil vam jo bom, to nebeško hčerko radosti in veselja, ki jo kličemo z domačo besedo hvaležnost. Saj imate sicer o njej celo knjigo napisano, ki je potekla kot nekaka oporoka izpod peresa pokojnega č, kanonika in profesorja An-tona Kržiča. Izšla je v Ljubljani 1, 1927 in nosi naslov: Zvezde in cvetice. Knjiga o hvaležnosti. Kar kupite in berite jo, ne, preb;rajte jo vse življenje. Ne bo vam žal.
Hvaležnosti je vesel Bog sam. Le berite evangelij 13. pobinkoštne nedelje, pa boste videli, da je res. Hvaležnost kaže plemenito srce, in kar je plemenitega, to Bog ljubi.
In spet srečavamo hvaležnost, nezavedno sicer, a vendar je hvaležnost, celo pri živalih. Konj je hvaležen svojemu gospodarju, ki ga snaži in hrani, poslušen je njegovi besedi; živina v hlevu se zaveseli, ko stopi v hlev dekla, da jo nakimi, zato ji v pozdrav hvaležno zamuka; pes je hvaležen svojemu gospodarju za pozornost, ki jo ima do njega in zvesto čuva njega in njegove; kuretina na dvorišču pozna svojo gospodinjo, teka za njo in pozorno vpira vanio svoje oči. Mi to vidimo in živali radi hvaležnosti tudi cenimo.
In človek naj bi ne bil hvaležen!
Hvaležnost dviga družinsko življenje. Kaj ima oče od svojih otrok za ves svoj trud, česa naj pričakuje mati za trop sk^bi in za vse prečute noči? Mar denarja? Kdaj ga bodo še otroci zaslužili! Mar, da bodo otroci v starosti skrbeli zanje? Ko pa toliko očetov in mater ne dočaka tistih let, da bi bili lahko deležni sinovih ali hčerinih dobrot. In če jih dočakajo, pa vidijo, da Ima sin svojo družino, da se je hčerka umaknila svetu in posvečuje svojo skrb bolnikom, zapuščenim in siromašnim sredi samostanske tihote? Toda vsi starši, ki so dobro vzgojili svoje otroke, čutijo, da so jim otroci hvaležni. Čutijo. Pove jim to drobno pisemce iz tujine, pove jim to skromen darček, ki ga prinese pošta ob priliki očetovega ali materinega godu, oznanil jim bo to glas molitve, ki gre že pred njimi v večnost; saj se hvaležni otroci gotovo redno vsak dan spominjajo svojih staršev v svojih molitvah. Ta glas bo odmeval z zemlje po smrti roditeljev in bo prinašal radost in tolažbo na oni svet in donašal bo mir in veselje tem, ki so še na zemlji,
Hvaležnost dviga tistega, ki deli dobrote in mu prinaša mnogo veselih uric. Sicer je že zavest, da sem storil dobro delo, močna opora dobrodelnosti; vendar je nekaj čisto človeškega, če postanem nejevoljen in zaprem zatvornlce svoje dobrohotnosti in dobrodelnosti, ko vidim, da moja dobra dela nimajo prave cene v očeh tistih, ki jih prejemajo.
Ne smemo pa misliti, da zasluži hvaležnost samo vsak viden dar: perišče moke, podarjen dinar, nova obleka, mlklav-ževinai ne, ne, Še bolj moramo biti hvaležni za nevidne, duhovne darove, ki jih dele našim ljudem šola ln cerkev. Vendar bi na« učitelji in seveda tudi daše učiteljic« pa tudi naši dtiSni pastirji lahko na-
pisali bridke zgodbe iz poglavja črne ne-hvaležnosti tako od strani gojencev, kakor tudi od strani njihovih roditeljev.
»Učim jih te ljudi,« je tožil moj bivši učitelj, »in rad jih imam: vse bi dal zanje. Hvaležnosti pa ne najdem. Če bi napravil fantu nov klobuk, pa bi se že kdo oglasil: »Zakaj mu pa še hlač ne napravi?« In taka nehvaležnost boli in ubija ...«
Saj ne pričakuje naše učiteljstvo za hvaležnost kolin in krvavih klobas, ne zahteva hvaležnosti v blagu in premoženju; prijazen pozdrav, dobrohotna beseda, odkritosrčno zaupanje tudi še v pošolskih letih, to je dokaz hvaležnosti. In ta reč te nič ne stane. Ti pokaži samo, da imaš plemenito srce, tvoj vzgojitelj pa vidi in spoznava, da se vendar ni zastonj trudil s teboj.
Hvaležnost je pa tudi vir novih dobrot. Lepa zahvala je druga prošnja, pravi naš pregovor. Če ni ravno prošnja, je pa vsaj priporočilo za nove dobrote. Vsak dobrotnik bo sam še rad odprl roko in srce, kjer bo videl, da njegove dobrote najdejo vpoštevanje in bo zaprl mizo svoje naklonjenosti tam, kjer bo našel polno nehvaležnih duš.
Naj zadostujejo te besede o hvaležnosti. Kratke so, dasi je njeno polje obširno. Vaš sklep pa naj bo: Tudi za najmanjšo dobroto hočemo biti svojim dobrotnikom hvaležni!
Meh ia smeli.
Gospa beraču: »2e zopet ste tukaj, šele prejšnji teden sem vam dala en dinar, kam pa ste ga dali?«
Berač (ironično): »Kupil sem si karto na Bled, tam šel k Petranu, si naročil steklenico vina ter jo spil na vaše zdravje. Potem sem...« Gospa ni poslušala do konca.
*
Mlad gimnazijec stricu: »Oh, ko bi bil vsaj pred tristo leti živel!« —Stric: »Čemu pa?« — »Toliko zgodovine bi se mi ne bilo treba učiti!«
♦
Obisk v kaznilnici. »Ali ne boste zelo, zelo srečni, ko boste kazen prestali?« — Kaznenec: »Ne vem, če bom, gospa, na vem.« — »Kako to, da ne veste?« — »Sem obsojen na smrt!«
Neka gospa je prišla jezna v trgovino z nagačenimi (našopanimi) živahni ter Vrže pod noge prodajalca nagačenega papagaja. »Tu, le poglejte! Pred dvema mesecema ste mi nagačlli mojega papagaja, zdaj mu pa že perje izpada.« — »Gospa, vi ne razumete! To je le višek naše umetnosti. Mi tako naravno nagačlmo ptice, da se ob tem
letnem času celo mavsajo (skubijo).« *
A: »Ženska, katero bom jaz poročil, bo morala imeti dosti osebnosti.* — B: »Jaz pa nisem prijatelj teh debelih!«
Dobro idoia gostilna
aTmajlinim posestvom v »epasrefJnjt bUžinil M« Mokronog naprodaj. Pojasnila daje Jožefa Sivi«,, Cegelnica 7 p. Novo masto.
Trier za lito
ceno na
SEVER & K.OMP„ Ljubljana, Gosposvetska cesta štev 5.
Mali oglasnik
Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki „Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe.
Deklico,13 ali 14 ¥
slaro, sprejmem k otrokom. — Alojzij Jelar, Duplje.
dnbro ohranjena, 2 moški in 1 dam3l<o prodam za Diu 1000, 850 in 400. Pirošica 5t. 4, Cerklje ob Krki.
Hočrasga čuvaja
zanesljivega, ki je zmožen položiti kavcijo, sprejme tvrdka „Zora" Črnomelj.
OfOflBisl in cerkovnik
dobi službo v St. Lam-bertu, zlasti krojač cženjen, plača navadna in po dogovoru. Nastop lahko takoj.
Šivalni stenj fljjjng)
idoč, imam naprodaj. -Več pri lastniku Fr. Borštniku, Rakitna Ij p. Borovnica.
obšlo-
Prodam posestvo
ječe iz dobro ohranjenega gospodarskega poslopja ter ves premični inventar in nad 20ha: zemlje, njiv, travnikov in gozda. — Vsi natančnejši podatki se d ibe pri lastniku Janezu Pajek, pos. Vrb pri Gambiščeku, pošta St. Vid pri Stični.
Absolventka ™f8a-
išče primerne službe. Naslov v upravi llita pod št. 7253.
1» ?

Q
t
Bolni na pljuiih!
Mnogo liso! ozdravljenih I
Zahtevajte takoj knjigo o moji novi umetnosti hranjenja,
I ki je že mnoge rešila. Ta se lahko uporabijo I pri vsakem načinu življenja, in pomaga, da I se bolezen hitro premaga. Nočno, potenje In | j kašelj prestane, telesna težina ee poveča. I pljuča polagoma poSpne in bolezen izgine. I
Resni možje
I zdravniške znanosti potrdijo prednost mpje I 1 metode ter jo radi priporočajo. Čimprej. I začnete z mojim načinom prehranjenja, tem-1 bolje za vas. Popolnoma zastonj in prosto vsak« poitnlno | dobite mojo knjigo, iz katere boste črpali | mnogo koristnega znanja.
PlSlte takoj,
zadoSča tudi dopisnica, na doljnl naslov: (ieorg Fulgner, Berlln-Naukttltn,
Blngbahnstrasse 24. Abt. 617.
3ar V VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA^! ^
z: <"■.'■.
;PERI~SflZBENZIT
: PERI~Sft~BEN2lT
PERI-SA^SENZIT
[m]
ElfiUR 0 GOSFOOIN3STVO:
Benzit-Nadmilo ]• najitedijiveJSe mtlo. akoravno Jo nekaj draij«.
Pri vporabi Benzit-Nadmila se rabi 30 do 607, manj, kakof drugega mila.
Benzit-Nadmilo razkroji 60'/, več nesnage. kakor veako drugo milo. Mala razlika » ceni aa izra»na vsled neznatne porabe ln velika učinkovitosti.
V porabljajte ca omehčanje »ode za pranje vedno TRI In rabili boate polovico Benzit-Nadmila. kakor navadnega drugega mila. Benzit-Nadmilo varuja perilo, ker je nepotrebno močno drgnienje. Benzit-Nadmllo razkroji vaako nesnago kemičnim potom.
enziT- Hadmilo
TVORNICE ZUATOROG MARIBOR
!PE (=)|— SA — BENZIT
PERIZSA~8ENZIT >
PEBIZSflZ BENZIT 1:
Kadar kupujete
štrafige, vrvi, uzde, aftre, špago in druge vrvarske izdelke
kupujte samo najboljše blago, ki ima privezano ta-ko-le rudečo znamko:
najboljša in najcenejša pri
M. Masterl
tovarna žime StražtSčs pri Kranju.
I>u sedaj najccnrjia tvrrfka v državi! Sklndio.;« M t I Ii t I. & H Ii £ O l D Tovorna glasbil. gramofonov in harmonik. 8 (.OBOKU, M A. H l » O H 61. IO~ A. Violine od Din i>j"—. ročne linriiionike od Din H5"— tmiibnrico oil Din 9f—. gramofoni od Din .145— Zahtevajte Mi veliki katalog, katerega Vam polijemo brezplačno
ot\
Nasnantio otvoritve trgovine?
Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem oril f>. t. m. v novi palači Pokolnirskr^a mroda, Miklošičeva cesta 32, moderno opremljeno
TRGOVINO Z DELIKATESAMI, ŠPECERIJSKIM IN KOLONIJALNIM BLAGOM
Skrbel bom, da bo v zalogi vedno sveže in dobro blago po konkurenčnih cenah in solidna postrežba.
Na željo dostavljam tudi na dom, potujočemu občinstvu pa tudi na kolodvor.
Za obilen obisk se najvljudneje priporočam.
F. R. Kovacič.
IZ I
Mnogim še ni znano,
da želodčne in črevesne bolezni. glavobol.	Je -
nervozo. pomanjkanje snnnia. slab tek. zlato	-Sj
žilo, povzroča slaba prelavu. katero uaju^in-	e l
kovite.ifie odpravi znani eliksir FIGOL. Pro-	2> pričajte se (udi Vi, da preizkušena zdravilna
specialiteta FIGOL eliksir uredi prebavo »n	« "
Vam vrne zdravje. FIGOL izdeluje in raz-	£ f pošilja po pošti proti povzetju z navodili
uporabe	g?
lekarna dr. Semelič, Dubrovnik 2.	V
'	o c
Or.ffinalni zaboičok s steklenicami 105 Din,	g« r. S steklenicami J45 Din. i steklenic« 4D Din.
BRINJE
prvovrstno, laško in kraško, dobite pri Fran Pogačniku, Ljubljana, Dunajska cesta it. 36.
Pisarna notarja
Me Mmm v Ljubljeni
se nahaja sedaj v pritličju hiše g. dr. Val. Krispcrjff, Kralja Petra trg hšt. 2 (nasproti sodne palače).
Vse vrste bakrenih
kotlov
izdeluje solidno in po konkurenčni ceni tvrdka
Jos.OTOREPEC, Lfablfana jjT
Za Gradom št. 9 (ob koncu Streliško ul)
v veliki izbiri priporoča JOSIP JANKO, urar v Kamniku na Šutni, nasproti farne cerkve.
Edino najboljši šivalni stroji in pletiini švit.
„Dubied" stroji ter kolesa
».a rodbino, ohrl in industrijo so le
J»s. Pefelfiaca
Grilzner, Adfer
Najnižjo cene! Tudi na obroke I
2|u2>ljč?na
blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačno. Vočletna garancija.
Zadružna gospodarska banka d. d.
Telefon št. 2057, 2470 In 2979. Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Brzoiav.; Coapobanka. Kapital In rezerve skupno nori Din 16.ooo.ooo*-, vloge nad Din 30o.ooo.ooo -.
Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja obveznic 7% drl invest. posojila ter 2 »/2% ™ine odškodnine in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji.
Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečk Državne razredne loterije.
Izdajalelj: Dr. Frant Kl-Iov«*.
'-'rudnik: Franr Znbrel.
Za Jugoslovansko tiskarno: Karel Cti.