Izhaja vmak Ootrtok UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Via F. Filzi 10/1., Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vitto-ria 18/11 - Poštni predal (casel-la postale) Trst 431. — Pošt. čekovni račun: Trst, št. 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna št. 23.— Ur NAROČNINA: trimesečna Ur 325 - polletna lir 600 - letna lir 1100. — Za inozemstvo: trimesečna lir 500 - polletna lir 1000 - letna lir 2000. Oglasi po dogovoru Spediziome in abb. postale I. gr. ŠfTi 102 TRST, ČETRTEK 3. MAJA 1956, GORICA LET. V. PRED VOLITVAMI V OBČINI DEVIN-NABREZINA Pojdimo v borbo za slovensko obalo! Zgodovinska važnost volitev - Kaj je dolžnost vsakega zavednega Slovenca VolitvCj ki bodo 27. maja v Nabrežini, se po svoji važnosti niti od dulec ne morejo primerjati z ornimi v vseli ostalih slovenskih občinah na Tržaškem. Prebivalstvo' Doline, Zgonika in Repetitahra je naimreč livala Bogu popolnoma ali v Ogfoitnni večini sloven-sk o in zato tfe občine niso Harodno ogrožene. Tu imajo volitve izrazito krajevni značaj: gre le za to; kateri slovenski ljudje naj vzamejo v svoje roke upravo dOmttče občine. Bistveno drugačen pa je položaj V Devinu-Nabrežini. Ta zemlja, ki je bila več ko tisoč let čisto slovenska, je danes narodno ogrožena. Še pred neikaj desetletji ni živela tu tako rekoč niti ena italijanska družina. Prvi, kateri so začeli naseljevati tujce na naši obali* So bili devinski princi Thurn-Taxis. Potrebovali »o kolone za svoja veleposestva ter sli pOnje v bližnjo Furlanijo. Priznati je pa treba, da so se furlanski pri-seljenri izvečine kaj kmalu prilagodili našita razmeram. K naim so prišli, da najdejo tu koš kruha za svoje družitle in ne s političnim nato en orni, da naše k-raije raznarodujejo'. Zavoljo- tega- gledajo naši ljudje danes v njih enakopravne domačine ter Se z večino njih dobro razumejo. Število teh priseljencev je bilo v ostalem tako majhno- in brezpomembno, da z njim niso mogli spravljati v nevarnost čisto slovenskega značaja naše morske obale. PREVRAT PO ZADNJI VOJNI Razmere so se pa korenito spremenile po drugi svetovni vojni. Italijanski demokristja. ni so skupno z ostalimi laškimi nacionalisti in imperialisti sklenili, da je treba slovenske obalne kraje od Trsta do Tržiča za vsako ceno potujčiti ter tako zapreti slovenskemu narodu dohod do morja. V sporazumu z Anglo-Amerikanci so ustanovili pri Štiva-nu, kjer malodane ni rib — »Ribiško vas« laških istrskih beguncev in sedaj zidajo v Sealjanu kljub enodušnemu odporu vseh Slovencev in Jugoslovanov vseh političnih ideologij veliko naselje za »istrske in dalmatinske« prebežnike z namenom, da bi se tujci polastili s časom de-vinsko-nabre-žinske občine ter spremenili domačine v brezpomembno manjšino na lastni zemlji. Razne demokrščanske vlade od De Gaspe-rija do Segnija so v ta namen potrošile že milijarde davčnega, torej tudii našega denarja in ga nameravajo trošiti tudi v bodoče vse dotlej, dokler ne bi uresničili svojih protislovenskih in protikrščanskih ciljev. Česar nam ni prizadel niti najhujši sovražnik, kar jih je srečal naš narod v svoji zgodovini — BenitO' Mussolini, hočejo sedaj storiti tako zvane protifašistične demokratične stranke. Najtežja odgovornost pada na demokristjane, ker so najvplivnejši in povrhu katoliki, takoj za njimi pa pridejo njih zavezniki v vladi: liberalci, republikanci in social' ni demokrat je g. Saragata. Ko gre za uboge in stiskane Slovence, pozabijo vsi na svoja načela demokracije, liberalizma, krščanstva in socializma. Vsi bi nas radi čjmprej iztisnili z zemlje naših očetov! SKRAJNA ŽRTEV ZA SLOVENSKO SKUPNOST Predstavni/kom Slov. kršč, soc. zveze in Skupine neodvisnih Slovencv je ta -žalostna, toda neovržna zgodovinska resnica stala ves čas pred očmi, ko so vodili pogajanja za volitve v devinsko-nabrežinski občini. Četudi Italijani tu niso še v večini, so- predlagali, naj Slovenci pri volitvah vendarle nastopijo s skupno nadstrankarsko listo. Za ta cilj so bili pripravljeni doprinesti vsako žrtev. Ko se je med pogajanji pojavil spor, -koliko občinskih svetovalcev naj dobe komunisti, koliko pristaši bivše O. F., koliko- somišljeniki dr. Iosipa Agneletta in koliko- oni sami, so zastopniki Slov. kršč. soc. zveze in Skupine neodvisnih Slovencev šli takio daleč, da so »e hoteli zadovoljiti celo s tem, da dobi vsaka -izmed njihovih skupin po pol občinskega svetovalca, to se pravi obe skupaj samo- enega. To so naredili, čeprav so jim tudi politični nasprotniki priznavali, da je vpliv obeh skupin v Devinu-Nabrežini po zadnjih volitvah močno zrastel. Toda to ni še vse! Da bi prišlo do skupnega slovenskega nastopa-, sta -bili siktipini celo pripravljeni odpovedati se vsakemu mandatu, le da se pogajanja ne razbijejo. Večjega samožrtvovanja y korist narodne skupnosti, ni mogeil nihče od! njiju zahtevati. Kljub vsemu temu so se pogajanja v Nabrežini razbila. Ves spor se je vrtel okoli enega občinskega svetovalca, ki ga ni hotela niti SDZ niti bivša O. F. niti komunisti odstopiti drug drugemu. Ko sta zastopnika Slov. kršč. soc. zveze ir, neodvisnih spoznala, da noče nihče odnehati, sta se razočarana odstranila ter prepustila, naj si dru-gi dele med sabo njun edini mandat. Vendar je tudi ta žrtev -bila1 brezuspešna. Pripadniki dr. Agneletta, bivše O. F. in komunisti se kljub temu niso sporazumeli, temveč sklenili, da postavijo v Nabrežini dve ločeni listi. Obramba ogroženega naroda - naše vodilo Nastal jo skrajno kočljiv in težak položaj. V nas je neprestano kljuvala samo misel, kako bi se navzlic vsemu, kar se je zgodilo, mogla in morala rešiti naša obala. Zavedali smo se, da medsebojne obtožbe in očitki sedaj nič ne pomagajo. Z njimi bi tratili po nepotrebnem čas in koristili le našim narodnim nasprotnikom. S kreganjem in obupovanjem se ni še ni-kdo rešil iz težkega položaja. Niti p-oediinec, niti narod! Potrebno je bilo stvar dobro premisliti ter se v 24 urah pogumno- odločiti za pravilno pot. Vzeli smo v roke svinčnik in začeli hladno in trezno računati, kaj odgovarja slovenskim narodnim koristim. Najprej smo- ugotovili, da je v občini vsega 3580 volivcev, od katerih bo glasovalo za italijansike kandidate najbrž 1000 do 1300, v skrajnem primeru morda 1400 oseb. Če hočemo odvrniti nesrečo, da laški priseljenci zagospodarijo na naši obali, moira torej ena ali druga slovenska lista dobiti vsaj 1500 glasov. Katera- lahko doseže tako število? Zdrava pamet nam je pravila, da to ne more biti v nobenem primeru lista S. D. Z., katere nositelj je bivši župan Terčon. Pri volitvah 1. 1949 je SDZ dobila vsega 753 glasov, čeprav so jo tedaj podpirali tudi kršč. socialci in slovenski neodvisni. Medtem je vpliv dr. Agneletta v ljudstvu močno padel, precej tudi vpliv g. Terčona, čeprav priznavamo, da je bister in odločen mož, vendar po poklicu trgovec. Njegovi lastni pristaši mu očitajo, da je vselej in povsod na žalost trgovec. Ljudje sodijo, da bo pri teh volitvah njegova lista dobila 400 do 500 glasov. Toda vzemimo, da bi jih dosegla 750 kot leta 194-9. Odločno premalo, da bi mogla nadvladati lašike priseljence! Vsak glas, oddan Terčonovi listi, je torej že vnaprej za Slovence zgubljen in koristi samo tujim doseljencem. Gospod Terčon to bržkone saim uvideva in zato hi moral, če mu je korist naroda važnejša kot korist Agneleltove stranke, dne 27. maja oddati svoj glas pravzaprav proti svoji listi. Ni izključeno, da se bo to v poslednjem trenutku tudi zgodilo. SLOVENCI NAJIZVRŽE SVOJO NARODNO DOLŽNOST Kaj so mogli kršč. socialci in neodvisni v la-kem položaju storiti? Pozvati svoje pristaše, naj glasujejo za Agnelettovo listo, bi bilo pomenilo, naj podprejo lašike koloniste. Svetovati volivcem, naj lepo ostanejo doma, bi (Nadaljevanje na 3. strani) NOVICE Z VSEGA SVETA DOGODEK Široke množice tržaškega prebivalstva obeh narodnosti prevzema že več dni tako globoko ogorčenje, kakor ga nismo doživeli že dolga leta na našem ozemlju. To zavoljo lega, ker je volilna komisija prepovedala listi Trst Tržačanom — Trieste ai Triestini, na kateri so poleg italijanskih neodvisnežev tudi zavedni Slovenci, nastopili pri prihodnjih volitvah za tržaški mestni svet. Komisija je izdala prepoved v glavnem z naslednjimi razlogi: na papirju, kjer so po vrstnem redu našteli posamezni kandidati manjkajo podatki, kdaj in kje se je ta in oni rodil. Ker so imena in priimki večkrat pri mnogih različnih osebah enaki, je brez kraja in dneva njihovega rojstva nemogoče zanesljivo ugotoviti, ali so kandidat je, ki hočejo nastopiti, res tisti, za katere se izda- !"j°- Predstavniki liste Trst — Tržačanom so včeraj vložili priziv, v katerem so dokazali, da je tako umovanje brezsmiselno in protizakonito. Kako je mogoče dvomiti, kdaj in leje so se poedini kandidat je rodili, če je vsak od njih priložil istemu spisu dva dokumenta, kjer je to jasno in neovržno izpriča- no. Vsak je podpisal izjavo, da sprejme kandidaturo, in tu je jasno rečeno, kje in kdaj se je rodil. Kje in kdaj se je kdo rodil je ravno tako povedano v potrdilu tržaške občine, da ima vsak kandidat volilno pravico v Trstu. Kako je mogla komisija po vsem tem še dvomiti, s kom ima opravka? Navzlic vsemu je komisija včeraj priziv odbila. Človek se mora res prijemati za glavo! Zastopniki liste Trst — Tržačanom pojdejo seveda v svoji borbi do kraja. Vložili so že nov rekurz na generalnega komisarja Palamaro, a, če je treba, pojdejo še dalje ter se bodo poslužili vseh sredstev, da si iz-voju jejo svoje človeške in državljanske pravice. Gospodje iz volilne komisije so napravili Italiji zelo slabo uslugo. O lem se bodlo Še sami prav kmalu prepričali. Za sedaj rečemo samo to, da se bodo razjarjene tržaške množice vrgle pri prihodnjih volitvah v skrajnost ter s tem ogromno škodovale vladajočemu demokristjonskemu sistemu. Če so gospodje to hoteli, so dosegli na vsej črti svoj cilj. vija prejela 200 milijonov dolarjev, Sovjetska zveza ji je pa ponudila 300 milijonov. Amerik anci bodo Jugoslaviji to vsoto darovali, medtem ko gre pri Rusih za posojilo z zelo ugodnimi dveodštotnlmi obrestmi, ki naj se vrne po 10 letih, ZELENO-RDEČI TRAK Maroški- sultan Mohamed V. je pred kratkim prerezali z žl&.timi škarjami zeleno- \ rdeči trak, ki je doslej ločil 'francoski del Maroikia od španskega. S tern dejanjem je hilo na zunaj prikazano, da je obnOvljleni . n /tilnncl ni ornL-il- ono ftnc ii rclitH.- PO POVRATKU SOVJETSKIH DRŽAVNIKOV Bulganin in Hroščev sta se vrnila po daljšem obisku v Veliki Britaniji domov. Britansko občinstvo ju je sprejelo precej hladno, skregala sta se pošteno tudi z voditelji angleške delavske stranke, medtem ko jima je vlada izkazovala ves čas prisrčno gosto. Ijubje. Ruski in angleški državniki se v najvažnejših mednarodnih zadevah, tako glede zedinjenja Nemčije in drugega, niso sporazumeli. Zedinili so se le v tem, da je treba povečati medsebojne trgovske in kulturne slike ter se približali tudi v važnem vprašanju splošne razorožitve in drugih manj važnib stvareh. Tako Rusi kot Angleži kakor tudi Nemci pa priznavajo, da so bili razgovori v Londonu »zelo koristni« ter pomenili korak naprej k poinirjenju in sporazumevanju med narodi. Najvažnejše je, da so- se razgovori sploh začeli in da se bodo nadaljevali, ko pride Eden v Moskvo, kamor sta ga povabila na obisk Bulganin in Hru.ščev. PRVI MAJ DANES IN NEKDAJ Delavci so začeli praznovati prvi maj natančno- pred 70 leti v Združenih državah. Organizirali SO' veliko stavko in obhode, da bi s lem dali poudarka svoji zahtevi po 8-urnem delavniku. Policija je sodila, da je nastop delavcev protidržaven im revolucionaren in se zagnala nasilno v množice ter več ljudi usmrtila. Jsti prizori so se ponovili 3 leta kasneje v Evropi, ko se je ustanovila 1. 1889 Prva socialistična internacionala ter začela prirejati prvomajske proslave po vseh deželah tostran oceana. In vendar so delavci zahtevali samo 8-urni delavnik, zavarovanje proti bolezni, nezgodam, brezposelnosti in druge stvari, ki so danes povsod že uresničene ter se zde vsem same po sebi umljive. Danes so razmere popolnoma drugačne: Prvi maj je lani postal tudi cerkveni praznik »sv. Jožefa rokodelca« in letos je Pij XIT. naslovil posebno poslanico delavstvu. Nikomur ne pade več na um, da bi se protivil obhajanju »praznika dela«. IZJAVA KANCLERJA RAABA Avstrijski kancler Julij Raab je dal listu Tiroler Nachrichtem izjavo, v kateri med drugim pravi: »Mi vemo za te/jko borbo, ki jo vodijo južni Tirolci, in avstrijska vlada je že večkrat poudarila, da zahteva popolno uresničenje pariške manjšinske pogodbe. V zunanjem ministrstvu nameravamo razširiti odsek za južni Tirol ter ga zasesti v sporazumu s Tirolci.« Težko vprašanje se mora rešiti »ne v duhu zastarelega nacionalizma«, temveč zapadme, krščanske in resnično evropske omike. ZAKON O SLOVENSKEM ŠOLSTVU Rimska vlada bo jutri razpravljala o zakonu, s katerim naj za stalno in dokončno uredi slovensko šolstvo na Tržaškem in Goriškem. To- vprašanje je za naš narod velikanskega pomena in zato želimo, da bi se pravično rešilo. Vlada namerava izdati tudi neke odredbe v korist tržaških šolnikov. Vse to je prav, toda gospodje so, kakor delajo vedno, čisto pozabili na beneške Slovence. Ali ti niso Slovenci, davkoplačevalci in enakopravni državljani? Zakaj naj bi ne imeli pravice do pouka v lastnem jeziku, ne more noben polten človek in kristjan na noben način opravičiti! POMOČ OD VZHODA IN ZAHODA Jugoslavija se nahaja v ugodnem položaju, da je v dobrih odnosih ravno tako z za-padnimi velesilami kot s Sovjetsko Rusijo. Ravnatelj ameriškega urada za pomoč inozemstvu Van Dyke je izjavil, da bo Jugosla- enotnost maroškega cesarstva Zopet se je torej c ti narod osvobodil in združil V neodvisno državo ter zadal nov udarec kolonialnemu gospostvu belcev v svetu.- Zadnji deli združitve Maroka se je izvršil brez nasilja, ker so se Španci brez odpora vdali v svojo usodo. Toda preden se je lo zgodilo, so v ostalem Maroku tekli leta in leta potoki krvi in tisoči Maročanov So dali življenje za svojo neodvisnost. BrC.z borbe in j žrtev ni še noben n ai'o d na svetu dosegel svobode. JUŽNI TIROL Neofašistični senator Fcrfetti je pismeno pozval vlado, naj »v južnem Tirolu gleda italijansko pokrajino in naj sc zaradi tega Upre vsakemu poskusu, da bi bila vprašanja, ki se tičejo tega ozemlja, predmet mednarodnih pogajanj«. Južni Tirol je po njegovem čislo notranjepolitično vprašanje Italije. Ker je bila avstrijsko-nemška manjšinska pogodba iz I. 194-6 že davno »popolnoma izvedena«, je s teni mednarodno razpravljanje o južnem Tirolu »dokončno zaključeno«. Človek se mora vprašati, zakaj se kljub temu Rim in Dunaj še zmerom raztovarjata o manjšini. Očitno zaradi tega, ker Avstrija sodi, da sporazum De G asperi-Gruber še ni uresničen. In kdo more preprečiti Avstriji, da razpravlja z Italijo o pogodbi, ki sta jo skupno podpisali? Nihče. To- razume vsakdo razen nasilnih in nepoboljšljivih tačisto-v. SPET SVOBODNI Na Poljskem so izpustili iz ječ okoli 70.000 kaznjencev. Zaprli so jih v času, ko je v držaivi prevladoval še Stalinov vpliv. Med njimi jih je mnogo, ki so bili obsojeni zaradi svoje naklonjenosti Titu. V njihovih celicah sede sedaj razni ministri in policijski uradniki iz Stalinove dolbe. Mairšal Tito je doživel torej tudi na Poljskem popolno zmago nad pokojnim vsemogočnim gospodarjem Sovjetsko zveze. BREZ VOLILNE PRAVICE Rimski poslanci so izglasovali dodatek k novemu zakonu o volitvah v parlament, po katerem izgubi volilno pravico vsak državljan, kli je obsojen na več kot 5 let ječe. ZAMENJAVA BANKOVCEV Pet in deseti irski bankovci so* razveljavljeni. Kdor jih še ima, naj jih zamenja do 30. junija pri Italijanski banki (Ranca d"I-talia). Po tem roiku zapadejo v korist države. OSTANKI SLAVE V Kalani ji na Siciliji so te dni prodali nekemu mesarju dva konja, na katerih je jahal Mussolini v dneh svoje slave. Prvi je tisti belec, katerega so Arabcii Tripolitanije darovali diktatorju, ko je razglasil fašistični imperij, drugega — vranca — je pa Mussolini dobil od španskega dučeja Franka. Zdaj sta konja kot zadnja ostanka črne slave končala y mesnici. Pojdimo v borbo za slovensko obalo! (Nadaljevanje s 1■ strani) bilo ravno tako neodpusten narodni greh, ker bi s tem nehote spet koristili samio slovenske zemlje lačnim tujcem. Naj naim kdo pove, kakšna druga je mogla biti naša narodna dolžnost! Nič drugega nam ni kot Slovencem prc-ostajalo, kot da pod premo ono edino slovensko listo, iki nam še najbolj jamči, da ostanejo Slovenci gospodarji devinsko - nahrežinsko 'jbaJe, pa naj pripadajio njeni kandidat je tej a,li oni stranki. Korist naroda je in h o za nas večno ostala visoko nad vsemii osebnimi in političnimi koristmi voditeljev in njihovih sirank. Zaradi tega smo se po zrelem premisleku odločili, da post avimo na »Listo* občinske enotnosti« v Nabrežini pet svojih uglednih mož in da gremo skupno z večino r.ndot-nega slovenskega ljudstva v odločilen boj za to, da ostane D e vin-N ab rež i n a in s tem vsa naša obala v rokah slovenskih domačinov. Naša borba je plemenita in nesebična, v popolnem soglasju s prirodn im pravom in krščansko moralo in zaradi tega smo trdno prepričani, da bo naša pavdčna sitvar našla polno podporo v vseh narodno. zavednih Slovencih ter 27. maja tudi na celi črti zmagala. S lem da ni šla na skupno listo, je SDZ dosegla le to, da je kot protikomunistična stranka pomnožila v bodočem občinskem svetu število komunistov ter zmanjšala ono nekomunistov, obenem pa prišla v nevarnost, da zgine kot politična, sila iz de v i nsk o -n alb rež i liske občine. Naša odločitev ni bila lahka, toda- sprejeli smo jo, ker izpovedujemo načelo, da je prva naloga vsake stranke, da služi lastnemu narodu, zaika j drugače je bolje, da ne obstaja. NOVICE NESREČNE TEKME Nedeljske avtomobilske tekme »Molle Mi-glia« po srednji in zgornji Italiji so potekale v znamenju nesreč. Najhuje je bii 1 o v kraju Lonato, ikjer se je dirkalnemu avtu zdrsnilo na mokrem asfaltu in je treščil v skupino gledalcev: dva mrtva, pet ranjenih. Neikaj ur zatem se je drugi dirkač zaletel v drevo: eden mrlev, eden ranjen. Pri Ravenni se je tretji dirkač prevrnil: spet eden mrtev in eden ranjen. Proti večeru so se nesreče zaključile v Pesicari. Pes je letel čez cesto, vozač se je v diru skušal izogniti, a je udaril med gledalce: eden mrtev in več ranjenih; vozač se je pa le malo poškodoval. — Take dirke je celo nevarno' — gledati! PRAKTIČEN USPEH Posledice sovjetskega obiska v Londonu se bodo šele pokazale, ena praikitična se je pa že danes. Ko sta Bulganin in Hruščev obiskala industrijsko razstavo v Birminghamu, sta se tako zagledala v kljuke za pohištvo, izdelane iz plastike, da sta pri priči naročila kar Štirn milijone 'kosov. Tovarnar je iako dobil za eno leto dela. Podjetnika so povrhu povabili na obisk v Rusijo. NEPRIJETEN TOVARIŠ V čakalnici železniške postaje Bit olj v Makedoniji se je stari Jure Jusufovič, medtem ko je čakal na vlak, zleknil na klop in sladko zaspal. Sredi noči ga zbudi jezno renčanje izpod sedeža. Mislite si strah, ko zagleda Jure pod klopjo — volka, ki sc je bil ponoči priplazil in si poiskal poleg kmeta ležišče. Jure jo je ucvrl kar skozi okno. Zver so pa moralli s streli pobiti. LJUDOŽERCI Divji rodovi, pri katerih je bilo v navadi, da so jedli ljudi, so dandanes že skoro zginili. I.judožerstvo se pojavlja, še kot redka izjema n. pr. v francoski koloniji Gvineji v južni Ameriki. Tu so zato morala prav pred dnevi nastopiti ob last v a proti nekemu indijanskemu plemenu, kjer so na ukaz svojega »čarovnika« ubili in pojedli petletnega otroka, češ da tako »zahtevajo bogovi«. KORISTNI IZUMI Na letošnjem milansiktem velesejmu je bilo razstavljenih vse polno novih iznajdb za vsakdanje življenje. Pozornost je vzbujala krtača za obleko, ki z magneitiziranimi šče- tinami vsrka vsak prašek. Poleg je stala električna namizna svetilka, ki se da, ikakoi nekoč petrolejke, uravnati na svetlejšo ali temnejšo luč. Videti je bila tudi priprava, ki prepreči uhajanje plina pri kuhalnikih. Stane samo tisoč lir. Za zaspance so pa izumili posebno uro, ki meče številke ik/ar na strop, tako da ni treba prižigati luči in se obračati v postelji, ko hočeš vedeti, koliko kaže ura. SAMOZAVESTEN MOŽ V Milanu je postavil svojo kandidaturo za pokrajinske volitve tudi 62-letni časnikar Antonio Rossi. Za volilni znak si je izbral kar lastno fotografijo in spodaj svoje ime. Mož si je gotovo mislil, da zadostuje, ako ljudje vidijo njegovo sliko, pa bodo drli na volišče in ga naredili za poslanca. Skromnost je lepa čednost. LJURI MAJ ... Take pomladi kot je letošnja, še nismo doživeli leta in leta. Prvi maj nas je presenetil z dežjem, točo in snegom. Od neprestanega dežja sta Idrijca in Soča ponekod že šli preko roba. Še huje je v Zgornji Italiji. Okrog Bolonje in Modene so vode preplavile obširna rodovitna polja. V Florenci je reka Arno dosegla že vrhe mostov. In še ne kaže, da bi se vreme ustalilo. PRIZOR IZ SLOVENSKEGA FILMA »NA VALOVIH MURE« Film je bil posnet leta 1954. Njegova zgodba se opira na neko novelo pisatelja Miška Kranjca. Zrežiral ga je Igor Pretnar, glasbeno. spremljavo' je napisal Bojan Adamič. V njem nastopajo Julka Staričeva, Bert Sotlar, Lojze Potokar (levo na sliki) in drugi. Oblikovno je film zelo dognano delo. PLEMENITA DUŠA Slovita igralka, pevka in krasotica Jio Tliamoa je postala v zadnjem času znana tudi po svojem lepem značaju. Ker je njen mož v nevarnosti, da popolnoma oslepi, je sklenila žrtvovati eno oko, da bi zdravniki mogli presaditi roženico z njenega očesa na moževo. To je res prava, nesebična, junaška I jubezen! SMEŠEN KONEC Finančni minister Andreotti je imel v soboto volilni shod v rimskem gledališču Bran-cacoio. Na koncu mu je poslušalstvo navdušeno ploskalo. Najbolj goreči so sllcočd 1 i na oder in ministra od veselja objemali. Tedaj pa — rrssk — i:n vsi skupaj z ministrom vred so se pogreznili pod oder. Dvanajst navdušencev se je prav pošteno opraskalo. I IVI/Ulil Pl) Ul DOBREGA BLAGA PRIHRANITE DENAR! Prodaja na debelo in na drobno vsakovrstno originalno ANGLEŠKO IN NACIONALNO BLAGO ZA MOŠKE IN ŽENSKE PO NAJNIŽJIH CENAH. Magazin angleškega blaga SKLADIŠČE: Trst - Ul. S. Nicolo 22 Telefon štev. 31-138 j llltifjfizzuif' \hujluhi j VAA*^AAAAAAAAAAA/^AAA/WvAAAAAAAAAAAAAAAAAA^AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA^AAAAAAAAAAA\AA/ Obračajte se na nas osebno ali pismeno. Prinesite ta oglas, imeli boste poseben popust. Stopici h T'iZtihltvijn DOLINA Čeprav velja za našo občino večinski volilni zakon, po katerem bosta po vsej verjetnosti izvoljeni le večinska in manjšinska lista, so bile predložene v naši občini kar štiri, in sicer dve slovenski ter dve italijanski listi. Slovenski sta Občinska demokratična lista ter Slovenska lista. Italijanski sta listi Krščanske demokracije ter Nennije-ve socialistične stranke. Vsi vemo, da je Dolina slovenska občina s peščico italijanskih priseljencev. N a listo Krščanske demokracije je zašlo tudi nekaj Slovencev, kar dokazuje, da ta stranka računa tudi na nezavedne Slovence. Naši ljudje so politično dovolj zre- li, zato ne bedo glasovali ne za eno ne za drugo italijansko stranko. Ravno pri nas v Dolini se je izkazalo, kako pravilno je stališče Novega lista, ki je v svoji zadnji številki pisal o nujnosti dveb list v krajih, kjer bi Italijani mogli z nekaj glasovi v naše občinske svete, čeprav kot maloštevilni tujci do tega nimajo nobene pravice. IZ BOLJUNCA Preteklo nedeljo je bil pri nas prvi volilni shod Občinske demokratične liste. Nastopili so trije govorniki, med njimi neodvisni kandidat, visokošolec g. Bogdan Berdon iz Domja. V svojem kratkem, a izčrpnem govoru je g. Berdon pojasnil, zakaj so neodvisni kandidati nastopili na skupni občinski listi. Dejal je, da je skupni nastop kandidatov raznih skupin nujen, da se odpravijo dosedanji spori, ki škodujejo našemu delovnemu človeku in so nevarni za naš narodni obstoj. Poudaril je veliko škodo, ki so jo zaradi njih utrpeli Brežani y šolstvu in prosvetni delavnosti, kar je zelo kvarno vplivalo na- narodno zavest. V zvezi s tem je ožigosal pošiljanje slovenskih otrok v italijanske šole in številne primere narodnega odpadništva, ki so sledili znani resoluciji komiinforma. To jc govornik povedal ne zato, da bi koga žalil, temveč da bi se iz tega nekaj naučili za bodočnost.' O drugi slovenski listi je dejal, da z njenimi kandidati nihče noče priti v spor, ker zanj ne obstajajo razlogi. Manjšinska lista je tudi potrebna, ker če bi je ne bilo. bi opozicijska mesta v občinskem svetu zasedli Italijani in odpadniki. V nadaljevanju je ostro ožigosal obe italijanski listi, ki nastopata v dolinski občini — Demoerazio cri-stiano in Nennijevc socialiste. Njun namen je prozoren: obe skušata razcepiti brežanske Slovence. Najvažnejši njegov predlog, s katerim se morajo strinjati vsi Slovenci ne glede na politično pripadnost, je bil, naj se slovenski župani in svetovalci združijo po volitvah v Narodni svet, kajti le tako je mogoče skupno ter uspešno braniti naše narodne koristi. Zborovalci so njegova tehtna izvajanja sprejeli z odobravanjem. Marsikdo mu je po govoru čestital za njegove odikirite, pogumne in tvorne besede. JEZERO Ni dolgo tega, ko smo v listu pisali, da so oblast v a določila 22 milijonov lir za napeljavo vodovoda v našo vas. Prebivalci se sedaj začudeno sprašujemo, zakaj se oblastva ali kdorkoli že ne zmenijo, da bi čimprej uresničili to prevažno delo. Bojimo se namreč, da bomo morali še dolgo čakali, preden debimo zdiavoi pitno vodo, katero tako krvavo potrebujemo. Bliža se poletje in z njim vroči dnevi, ko bomo morali zopet napajali živino na smrdljivem kailu in sami piti vodo iz nezdravih vodnjakov. Vsi se dobro zavedamo, da tako velikega dela ni mogoče izvršiti v nekaj dneh, vendar ne moremo razumeti, čemu se ne začno sedaj vsaj priprave za napeljavo vodovoda. Vse tiste, ki jim je na srcu zdravje in gospodarska korist naše vasi, prosimo, naj se še nadalje zavzemajo, da čimprej napoči dan, ko bo v Jezero pritekla zdrava voda. Naša vas šteje malo hiš, toda bilo bi nedopustno, ako hi zaradi tega morali še naprej biti zapostavljeni in od vseh zapuščeni. Vaščani. PREBENEG Pred približno dvema mesecema so pri nas začeli obnavljati poslopja, ki so jih bile požgale nacistične in fašistične tolpe že pred 11 leti. Dolgo smo morali čakati, preden so se oblastva odločila vsaj delno popraviti krivico, ki smo j0' utrpeli med divjanjem druge svetovne vojne. Kljub temu smo danes zelo zadovoljni, da so se dela pričela in smatramo za svojo dolžnost, zahvaliti se v Novem listu vsem osebam, ki so se nenehno trudile, posredovale in zavzemale, da se Prehenegu popravi velika krivica. Danes samo želimo, da bi tržaški tehnični urad (Genio civile) nekoliko bolj nadzoroval potek gradenj, saj je na žalost obče znano, da se gradbena podjetja, če le morejo, ne drže zakonitih predpisov in ne izpolnjujejo natančno- prevzetih obveznosti. Menimo, da pristojnim oblastvom ne bo težko ugoditi naši želji. Nedavno tega nam je občinska uprava omogočila, da smo si pod zelo ugodnimi pogoji napeljali vodo v hiše. Tudi to delo je velika pridobitev za celokupno naše gospodarstvo, posebno še za kmetijstvo, ki je eden glavnih virov naših dohodkov. Z naglimi koraki se bližajo občinske volitve, na katerih bomo ponovno izbirali svoje upravitelje. Danes ne moremo sicer povedati, kako bomo glasovali, toda povedati moramo, da bomo svojo dolžnost in pravico opravili po vesti. V občinski svet naj stopijo ljudje, ki bodo vestno in nesebično zastopali gospodarske in narodne koristi našega ljudstva iz Brega. REPENTABOR Pretekli petek je zapadel rok za vlaganje kandidatnih list, ki naj nastopijo na prihodnjih občinskih volitvah. V naši mali občini sta bili vloženi dve listi, in sicer Lista demokratične enotnosti ter Neodvisna gospodarska lista. BRIŠČIKI Ljubitelji kraških zanimivosti bodo prav gotovo zadovoljni, ko bodo zvedeli, da so v veliki podzemski jami pri Briščiki-h namestili električno napeljavo. Pretekli torek je prvič zasvetila električna luč, kar bo odslej znatno pripomoglo, da pridejo do pravega izraza vse jamske lepote, ki imajo bodisi pri nas kakor drugod po svetu toliko občudovalcev. Prav gotovo bo ta sodobna naprava mnogo koristila razvoju tujskega prometa, 'ki je eden glavnih virov dohodkov v naši občini. ZGONIK Na bližnjih občinskih volitvah nastopitu tudi letos kakor že 1. 1952 le dve kandidatni listi. Prva je bila vložena Lista demokratične enotnosti, katere znak so- žerjav, oralo in klas. Kot druga nastopi Slovenska- lista, katere znak je srce z nageljnom. Kljub slabemu vremenu so naši kmetje posadili krompir in izvršili razna diru-ga dela na polju. Zaostali so le pri vezanju trt. Upamo, da bo vsaj odslej lepo vreme, ki nam bo omogočalo, da posejemo še koruzo. NABREŽINA V sredo se je v Nabrežini pripetil dogodek, ki je opravičeno vzbudil razburjenje vsega poštenega- prebivalstva in ki je obenem verna slika, miselnosti določenih italijanskih krogov. Ko je občinski svetovalec g. Ferruccio Gratton šel kakor običajno nai delo v kamnolom Cava Romana, ga je podjetnik g. Sonzogno poklical k sebi ter mu sporočil, da je s tem dnevom odpuščen z dela. Gratton je seveda vprašal za razloge te nenavadne odpustitve in gospodar mu je rekel, da je tega kriva rdeča zastava, ki je dan prej, na mednarodni praznik dela, visela z okna Grattonovega stanovanja. G. Sonzogno naj bi obenem pristavil, da v njegovem podjetju »ni mesta- za antifašiste«. Nedemokratično, nečloveško ter surovo dejanje mora ostro obsojati vsak trezen človek ter obenem pomilovati razne Sonzo-gne, ki mislijo, da bodo s takimi sredstvi strli svoje politične nasprotnike. SESLJAN Zadnje čase so se po vasi razširile govorice, da v kratkem pojde na dražbo- gradnja nadaljnjih 28 št i ri-st a nova njsk ih hiš, ki naj bi jih sezidali v Sesijanu ter vanje namestili družine istrskih beguncev. Če je ta vest resnična, moramo žal še enkrat ugotoviti, da se oblastva ne mislijo odpo-vedati raznarodovanju tukajšnje slovenske obale, čeprav je že gradnja prvih 25 hiš vzbudila ostre proteste ne samo domače, temveč tudi inozemske javnosti. Te za našo narodno- skupnost žalostne vesli nam jasno pričajo, kako neodgovorno so ravnali tisti slovenski voditelji, ki so v Nabrežini preprečili enotni nastop vseh Slovencev pri prihodnjih volitvah. Upamo, da bodo naši ljudje vsa-j v zadnjem trenutku spoznali nevarnost, ki nam kot narodu grozi, ter podprli tisto listo, ki ima največ možnosti, da zmaga in nam daje jamstvo, da bo il evin.sk o-n abrežinsikla občina še nadaljnja štiri leta v domačih slovenskih rokah. Pre. pričani smo, da bo tudi to pot čut samoohra-ne močnejši kot strankarska zagrizenost, ki pri določeni skupinici ljudi- v Nabrežini meji že na blaznost. MEDJA VAS P-retekli četrteik zjutraj so zapustili tržiško bolnico 3 delavci, ki- so se bili ponesrečili pred tednom dni v Sesijanu. Med ranjenci jc bil, kakor smo že poročali, tudi naš domačin 23-letni Lucijan Peric. Opekline in druge telesne poškodbe, ki jih je povzročil električni tok, so bile tako hude, da s-o- se zdravniki resno zbali za nadaljnji potek bolezni. Seda-j je mladenič, hvala Bogu, doma in se bo moral neka-j časa zdraviti. Vsi vaščani mu i-z srca želimo, da čimprej okreva. FODGORA Preteklo soboto se je pričela 24-urna stavka v naši predilnici. Do tega je prišlo, ker delavci niso zadovoljni s svojim .položajem. Zahtevajo zvišanje plač za tri tisoč lir na mesec ter enkratno proizvodno nagrado v enkratnem znesku 25 tisoč lir. Do stavke pa je prišlo zaradi tega, k®*1 11' vodstvo podjetja zahtev delavcev dovolj resno upošteva- lo. Stavko so podprle vse sindikalne organizacije in zato je tudi uspela. To je za vodstvo podjetja resen opomin, da je bolje ugoditi opravičenim zahtevam delavstva takoj, kot ga pa prisiliti, da si mora svoje pravice s stavko priboriti. Želimo, da bi v naši predilnici zavladali med delavstvom in upravo čimprej zdravi in pravilni odnosi, ker je vsaka sta vika končno vendar občutna izguba za oboje kakor tudi za vse drugo prebivalstvo'. OSLAVJE V zadnji številki smo med drugim poudar rili potrebo, da se podaljša vožnja ?v‘ohusa št. 8 do zgornjega konca Oslavja. Te dpi smo pa zvedeli, da je bil pretekli teden v Dorici sestanek zastopnikov ATA in Ribijevega avtobusnega podjetja. Razpravljali so tudi o podaljšanju vožnje na progi Gorica—Pevma do zgornjega Oslavja. Do odločitve še ni prišlo, toda o zadevi ho* končno sklepal tudi go-riški upravni odbor. Ponovno poudarjamo, da je podaljšanje vožnje do zgornjega Oslavja' nujno potrebno. ŠTMAVER Naša lepa vas ni že dolgo imela v lako kratkem času toliko porok kot letos. Ni dolgo, ko *tg si y domači cerkvi obljubila večno zvestobo Figel Ton e e in Melink Marica. Sledila sta jima Daljah Doro in Vogrič Ema. To soboto pa bosta pokleknila pred isti oltar Franc B iz a j in Mavra Bensa ter si izmenjala prstana, ki naj ju zvežeta v trajno edin-stvo. Novoiporočencem želimo vsi vaščani mnosro sreče in Marijinega varstva v novem življenju. štmaverci v zadnjem času mnogo mislimo na vodovod, ki ga bodo, kaikior smo že poročali, speljali iz Pevme. Sedaj nas zlasti zanima, kako in kod ga bodo napeljali. Našemu gospodarstvu bo vodovod vsekakor mnogo koristil. Izboljšal se ho zlasti pridelek povrtnine in tudi živinoreja se bo lahko dvignila. STEVERJAN V torek preteklega tedna se je precej težko ponesrečil 32-letni Josip Okroglim iz Ščedpe-ga. Ko se je na motorju vozil proti domu, se je v bližini hleva Ustanove treh Benečij v Pevmi prevrnili. Utrpel je hude poškodbe na obrazu ter pretres možganov. Zdravstveno stanje se mu je v zadnjih dneh izboljšalo. Vsi vaščani mu želimo, da čimprej popolnoma okreva. SOVODNJE V nedeljo je bila v Sovodnjah razstava rnč-tJih del in kuharskih izdelkov, ki so jih pripravila deikleta z gospodinjskega tečaja. Pod vestnim in požrtvovalnim vodstvom profesorice Nade Rojčeve je tečaj obiskovalo ter uspešno končalo' 15 deklet. Razstavo go obiskali domačini in mnogi staršj iz drugih vasi. Prišli so tudi številni Goričani in Tržačani. Dalj časa Se je na razstavi mudil šolski skrbnik dr. De Vet'ta, ki je bil z uspehom očitno zelo zadovoljen. Ob tej priliki mu polagamo na srce, naj, kolikor je v njegovih močeh, poskrbi, da se prihodnje leto podobni gospodinjski tečaji otvorijo tudi po drugih slovenskih vaseh. Dekleta in vodstvo tečaja smatrajo za svojo dolžnost, da se letos zahvalijo' zlasti ravnatelju industrijske šole v Gorici, ing. M. Bal-docchiiju, ki jim je blagohotno omogočil ogled svoje moderne šole ter ob raznih prilikah gosp. tečaj tudi gmp.tno podprl. Istočasno naj gre zahvala tudi ing. E. Ledatiju, rav-nat el ju Telve v Gorici, ki je dekleta poučil o poslovanju te prevažne ustanove; prav tako se dekleta zahvaljujejo tudi ravnateljici deželnega zavoda za deco, ki jim je prijazno omogočila ogled imenovane ustanove. Volilna komisija naše občine je še enkrat pregledala seznam volivcev. Vsa občina šteje 1284 volivcev, in sicer 675 žensk ter 609 moških. IZ DOBERDOBA Pretekli teden je bila pred goriškim sodiščem razprava proti našemu občinskemu slugi Ivanu Gerinu. Obtožen je bil, da je gostilničarki Cosfultli spremenil dlaitutme na obrtnicah, ki jih ji je izdalo županstvo. Gostilničarka je prodajala alkoholne pijače in obložene kruhke pri Doberdobskem jezeru. Lani poleti je neki financar od gostilničarke zahteval, naj mu pokaže dovoljenje za prodajanje alkoholnih pijač, toda gospa je tedaj povedala, da ga nima; pristavila /, da ji je občinski sluga izjavil, da ne bo nihče dovoljenja zahteval. Ako bi se pa io le zgodilo, bo že on zadevo uredil. Orožniki so se .začeli zanimati za s'tv«r in končno G eri na prijavili sodniji. Obeh obtožb pa je bil naš sluga popolnoma oproščen, kar je zveselilo vse Doberdobce. Predpreteklo soboto smo pokopali 75-let-nega Frandoliča Andreja s Poljan. Bolehal je že dalj časa. Naj ,mu sveti večna luč! JAMLJE Svoj čas smo poročali, da se je za dvolastnike s I. aprilom zopet odprl obmejni prehod v Jamljah. Lastniki prepustnic se pa morajo' kljub vsemu posluževati prehoda pri Devetakih ali v Šempoiaj.u, 'ki sta za našo in bližnje vasi zelo' oddaljena. Splošna želja prebivalcev je, da se čez ja-meljski blok dovoli prehod tudi tistim, ki imajo prepustnice in ne le dvolastnikom. Pričakujemo, da bodo oblastva ugodila tej opravičeni želji kraškega prebivalstva. DEKAN VIKTOR KOS Našo javnost je močno razburila vest, da so oblastva v Solkanu vtaknila v ječo' komenskega dekana Kosa. Zaprti duhovnik uživa zaradi svojega junaškega zadržanja med narodnoosvobodilno vojno velikanski ugled med našim ljudstvom. Ko so Nemci sklenili odgnati vse prebivalce Komna v Hitlerjeva taborišča ter sporočili dekanu, da je on prost, je mož odvrnil, da ne bo za nobeno ceno zapustil svojih vernikov. Z njimi je šel v prostovoljno izgnanstvo! Pravi duhovnik in zaveden iSlovenec, ki hoče deliti zlo usodo s svojim ljudstvom. Njegov zgled živi še vednoi v dušah tukajšnjih Slovencev. Zakaj sp gai zaprli? Nekateri pravijo, da zato, ker je hodil po solkanskih hišah pozivat ljudi, naj izvrse svoje velikonočne verske dolžnosti, drugi trde, da je skrivaj krstil otroka nekega komunista. Kako je mogel kot duhovnik drugače ravnati? Poslužil se je le pravice sVohodnega izvrševanja svojega poklica, ki mu jo jaimči jugoslovanska ustava. Ravnanje solkanskih oblastev je nedopustno. Škodljivo je že zato, ker ruši ugled naše matične države med zamejskimi Slovenci in v inozemstvu. t f T ' • «• • . j. • • : * NOVA CERKEV V GORICI V nedeljo', 22. aprila, je nadšikiof msgr. Ambrosi blagoslovil novo cerkev salezijancev v ulici Don, Bosco. Lepe slovesnosti so se udeležili predstavniki raznih oblastev, nied njimi gorišiki župan dr. Bernardis, ki je govoril v imenu bivših gojencev goričkega salezijanskega zavoda. Goriški nadškof je blagoslovil glavni oltar, na katerem je tudi da-roval sv. mašo. Ostalih 12 oltarjev je -e v delu. MAKS FABJAN 91-LETN1K V nedeljo je praznoval 91-letnaco arhitekt g. Maksimilijan Fabjan. Izredni mož se je rodil 1. 1865 v Štanjelu. Slovii zlasti v Avstriji, posebno še na Dunaju, kjer je živel dolgo' let in se proslavil z izdelavo načrtov za marsikatero znamenito stavbo. Bil je več let tudi profesor na tamkajšnji univerzi. Arh. Fabjan je zares prava ikraška korenina: žilav, izredno delaven ter živahen. Šc vedno kuje načrte za bodočnost. Lani so oblastva sprejela njegov osnutek za obnovo in razširitev sedeža goriškega županstva. Naj mu ob njegovi 91-letnici čestitamo in želimo, da ostane čil in krepak med nami še mnogo let. DIJAŠKE TEKME V ponedeljek so na novem športnem igrišču v Gorici tekmovale v lahki atletiki dijakinje goriških srednjih šol. Pri tekmah z italijanskimi sošolkami so se slovenske srednješolke odlično izkazale. Dosegle so prvo mesto pri teku na 60 metrov, prvo in sedmo pa pri metu krogle. Pri metanju diska so se postavile na četrto in šesto mesto; pri skoku v višino na šesto in enajsto. Pri štafeti so pa prišle tretje. Slovenskim dijakinjam športnicam čestitamo! PREDUJMI ZA ŽITO Kmetovalci dobijo 500 hr predujma za vsak q. žita, ki so ga oddali lani y skupno zalogo zaradi obvezne oddaje. S tem predujmom hoče Zveza kmetijskih konzorcijev preprečiti prevelik padec cen žitu. Kdor hoče dobiti predujem, naj se zglasi prti deželnem' kmetijskem konzorciju; s seboj naj prinese potrdilo o lanski oddaji žita. Predujem bo izplačata Goriška hranilnica. ŠMARNICE Tudi letos imamo ob 20. uri slovenske šmarnice v cerkvi sv. Ivana. Slovenskim goriškim vernikom, toplo priporočam0 da se te lepe Marijine pobožnosti redno in v obilnem številu udeležujejo^ OBMEJNI PROMET Obmejni prehod na Pristavi (Rafut) je odslej odprt tudi za imetnike prepustnic, in sicer za tiste, ki danes lahko potujejo iSkozi solkanski blok in miimo Rdeče hiše. Prebivalstvo sevemo-vzhodnega dela Gorice st želi', da bi se čimprej otvoril še prehod Pri Sv. Gabrijelu, po katerem najbolje prideš na svetogor-sko postajo. (ftiutvSUu \flov vitli ti 0 ilušTulblta d&linu DREKA V zadnji številka smo porogali, da so Jugoslovani izročili italijanskim oblast v o m Franceta Tomažetiča, ki so ga nato spravila v umobolnico, ker so zdravniki ugotovili, da ni pri čisti pameti. Pri nas pa se ljudje še vedno bojijo, da bi se nc pojavil kak nov Tomažetič, ki bi jih napadel z orožjem. Sprašujejo se tudi, kje in odkod je Tomažetič dobili orožje? Vsem je znano, da je b:la tudi v Dretki takoj po vojni ustanovljena trikoloristična skupina., ki je strahovala ljudi*. Nihče od teh ni bil doslej klican na odgovor 'in zato ljudje mislijo, da imajo te osebe še vedno orožje pri sebi. Zato bi morala oblastva poskrbeti, da se pobere vse orožje, talko da se rešijo strahu ravno tako Drečani kakor vsi tisti, ki bi radi prišli v Dreko, a se boje Tomažetičev. ŠEMPETER SLOVENOV Čujemo, da bodo v Ažli izkopali več prekopov in s tem (izboljšali zemljišča. Sedaj so naša polja in travniki zelo mokri. Ko dežuje več dni, se nabere mnogo vode, iki se nima kam odtekati. Gospodarske posledice tega so skrajno hude, ker kmečki pridelki, posebno krompir, gnijejo na polju ali se pa ikvarijo. Zemljemerci in drugi strokovnjaki so si naša tla že večkrat ogledali. Zato upamo, da bodo v kratkem začeli z deli. ŠT. LENART Pred kratkim smo poročali, da je »Ital-eementi« ukinila cementarno v Čemurju. Odpuščeni delavci so pisali ministrstvu daljše pismo, v ikaterem zahtevajo, naj posreduje, da začne tovarna zopet obratovati. Cementarna je obratovala dolga leta in bila edino industrijsko podjetje v tej dolini. »Italcementi« ga je kar čez noč ukinila, poslopje porušila, material pa odpeljala v Čedad, kjer namerava zgraditi novo tovarno. Tu pa bodo zaposlili diruge delavce, a v manjšem številu. Šentlenartsko delavstvo prosi ministrstvo, naj se na prostoru stare tovarno zgradi nova, ali pa naj se ustanovi kako drugo stalno industrijsko podjetje, da bo pri njem zaposlenih 50 odpuščenih delavcev. Ta predlog je še toliko bolj utemeljen, ker so ti delavci toliko stari, da bi si ne mogli poiskati kruha v tujimi. Ker hoče »Italcementi« ukiniti vse cementarne v nadiških dolinah, je pretekli te- den šlo k sindikalnim organizacijam ter k prefektu v Vidmu odposlanstvo 100 delavcev, da jim predoči svoj težak položaj. Skrajni čas je, da oblastva ukrenejo nekaj zares učinkovitega zai našo ubogo, od vseh zapuščeno deželico, saj jo bo drugače brezposelnost uničila. Vsak nepristranski opazovalec mora priznati, da pade na oblastva huda odgovornost, ikier to deželico popolnoma zanemarjajo. Zelo se čudimo, kaiko je mogoče na tak način ravnati zlasti z obmejnim preb i val st vom, iki je vselej vestno izvršilo svoje dolžnosti do države. IZ RARLJA Pred kratkim smo v listu poročali o stavki delavstva v našem rudniku. Stavka je trajala 11 dni. Ker so delavci nastopili enotno, so tudi dosegli svoj cilj. Povišali so jim plače ter zboljšali delovne pogoje. Na strani stavkajočih je bilo to pot vse javno mnenje, ki je znatno pripomoglo, da je vodstvo rudnika ugodilo zahtevam delavcev. To je zopet dokaz, da uspejo le tiste stavke, izza katerih stoji javno mnenje, ki ima dovolj zdravega čuta, da razsodi, kdaj je stavka opravičena in kdaj gre le ca politično zlorabljanje tega prevažnega orožja v borbi za izboljšanje socialno-gospodarskegu položaja delavstva. * ; Eli GR AKLETi CRA! Tu so prepadeni čalkali, kdaj se bodo zakotalile glave, ki jih baje »narod« zahteva. Ta narod pa se je izmučen od' lakote, bomb in n-iisilstev že odvadil misliti z lastno^ glavo, ker mu je vodja vcepil zapoved, da ima vedno le on prav. Narod se je mialo zmenil, kako bodo nasilneži med sabo obračunali. V mrzlem januarju 1. 1944 se je zbral posebni sodni zbor v prav tisti dvorani veronskega Castelvecchio, kjea* so ustanovili črno socialistično republiko. Kjer je bil začetek, tam je usoda določila tudi Ikone«! Proti koncu leta 1943 je maščevalna usoda dohitela že skoraj osemdesetletnega De Bona in ostale. Njih gospodar je držal besedo, da se bodo glave kotalile, čeprav tudi njegovega liastneiga zeta. Tega so uiklenje. nega prignali iz Nemčije. Druge so polovili po Italiji. Stari De Bono je v svoji veliki preproščini •kar sam šel v past. Tako je bil kot maršal Italije in kvadrumvir pohoda na Rim zaverovan y svojo nedotakljivost, da si je umiš-ljal, da se mu ne more nič zgoditi: zadostuje, če potrka na svoje odlikovane pnsi, pa ga bo posebno sodišče oprostilo. Toda usoda se je morala nad njim izpolniti. Ko je dobil od predsednika sodišča vabilo, naj se 8. januarja 1943 predstavi sodišču, mu je odpisal, naj mu pošljejo avto, češ da je star in bolehen. Pripisal je še, da vsekakor ne želi biti sojen ob svoji odsotnosti. Mussolini je pa s svojini starim pajdašem v srcu že obračunal: poslal mu je j etn iški avto. KOMEDIJA SE PRIČNE Fašizem bi bil 'lahko svoje nekdanje ustanovitelje Ikar na tiho spravil s pota, toda svoje zadnje zločine je hotel kot vedno zaviti v neko pravno1 obliko. Zaito je bila potrebna sodna komedija, čeprav so vsi vedeli, da je obsodba že izrečena. Sestavljen je bil posebni sodni dvor, ki mu je predsedoval neikdanji poslanec Vec-ehini; državni tožilec je pa bil odvetnik Fortuna! o. Toplo zimsko sonce je sijalo 8. januarja zjutraj v mrko dvorano visolkega veronskega gradu in se lovilo po pleši starega, De Bona, ki je sedel v vrsti s petimi obtoženci. Prvi se je zagovarjal nekoč vsemogočni minister Ciano. Za njim je prišel na vrsto De Bono. Ob 'predsednikovih že vnaprej pripravljenih vprašanjih se je čudno zapletal, češ da mu je šilo le za to, da sprejme v odločilnih trenutkih za domovino kralj vrhovno vodstvo armade. Najbolj imenitno se je pa odrezal na vprašanje, čemu je šel na sejo, ko je pa vedel za G-randijeve spletke proti dučeju. Opravičeval se je, dto ni rad šel, ker je predvideval, da bo seja dolga, njega pa »talko rad lomi spanec«. Mož je ljil prepričan, da bo Tešil glavo in se bo kar po obravnavi spet odpeljal na svoj beli grad. Naslednji dan se je Ikomedija nadaljevala'. Predsednik je vprašal De Bona, zakaj ni kot vojak in ena izmed glav fašizma poskusil rešiti svojega poglavarja iz ujetništva. Brž je imel pri rokah odgovor: »Saj na to nisem nitli pomislil.« — Da je bila igra popolna, so uradni zagovorniki predlagali, naj se stari maršal oprosti. Vsi obtoženci so na ikoncu izjavili, da so nedolžni. Tretji dan razprava je sodišče po nekaj minutah posveta osemnajst obtožencev, ki so na seji Velikeara fašistovskesra sveta glasovali proti Mussoliniju, obsodilo na smrt. Le eden, bivši minister Cianetti, je dobil trideset 'let ječe. Vsi bledi so poslušali obsodbo; Mairinelli se je nezavesten zgrudil. Obsojence so odpeljali v celice starega samostana. ZADNJI TRENUTKI Sorodniki in znanci zaznamenovanih so zunaj na vse načine skušali rešiti svoje. Posebno Mussolinijeva hči Eda se je borila za svojega moža. Kazalo- je, d'a bi tudi Hitler Obsojencem prizanesel. Bal se je, da bi Cia-nov dnevnik ne padel nasprotnikom v roke. Hči je šla k očetu prosit, toda bolj kot kri je govorila tiranova trma, da postane »pravi Rimljan«, ki žrtvuje, če je treba, tudi glave sorodnikov in tovarišev. Izpolniti se je moralo, kar je že bilo zdavnaj namenjeno'.-------- Se eno upanje se je na predvečer smrti posvetilo'. Pozno zvečer se je posebno odposlanstvo odpravilo iz Verone v Brescio k ministru pravde Petru Pisenltiju. Neslo je prošnjo obsojenih za pomilostitev. Minister pa se je izmotaval, da mora prošnjo predati najprej Mussoliniju. Tako so med pravnimi zankami potekale ure.---------- Obsojenci so bili ponoči skupaj. Celice so imeli odprte in so se obiskovali. (Nadaljevanje v prihodnji številki) TOVARNA (Plmeič IKRMIN - CORMONS TELEFON ŠT. 32 Izdeluje vsakovrstno pohištvo, spalnice, jedilnice, kubinje itd. IivrSI vsako delo po naročila. Prodaja po tovarniških cenah, jamči ca solidno delo. IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Nujnost kritike Te dni je ves evropski tisk pisaJ o precej silavni dunajski gledališki igralki Katke Dorsch, ki je sklo-futaia kritika revije »BildtelegraJ«, ker ji je njen nastop v neki igri netpovoljpo ocenil. Čakala ga je pred kavarno, kjer je sedel, in ko se je prikazal pri vratih, mu je razvneta »dama« primazal® nekaj zaušnic, .da so se mu razbila očala, Seveda je bil toliko kavalirja, da ji klofut ni vrnil, pač pa bo zdaj lahko igrala vlogo obtoženke v pravdi, k; jo je naperil proti njej. Ista igralka je že pred dvema letoma oklofutala pekega 'berlinskega kritika. Ta umetnica je značilen primer človeka, ki ne prenese kritike. In takih ni malo. Poznamo jih tu-d; mi. Vsi sicer ne ravnajo tako s svojimi kritiki, ker nimajo toliko temperamenta kot Kathe Dors h al‘i ker so razsodnejši. Toda v svojem srcu morda ne goje nič maipjše jeze na tistega, ki si .drzne ne-povoljino oceniti kako njihovo dozdevno umetniško delo. Poznamo pisatelje in- likovne umetnike, ki zamerijo vsako resnešjo kritiko, ker mislijo, da bi jih vsi moirali samo hvaliti. Menijo namreč, da je kritika zanje poniževalna in da jim je kritik storil krivico, če je opozoril tudi na slabe stran; njihovega dela. Za tako užaljenostjo se skriva občutek manjvrednosti. Resnični umetnik, pa naj bo pisatelj, slikar ali igralec, se vedno zaveda, da je še daleč od popolnosti in da je popolnost v umetnosti ideal, ki ga je silno težko doseči. Zato ravno resničen, umetnik nikoli ni popolnoma zadovoljen s svojim delom Mnogokrat sam to čuti, a ne more odkriti, kaj je tisto, kar manjka njegovim umetniškim stvaritvam. Tu mu pomaga kritik, ki ga opozori na dobre, pa tud; ba šibke strani njegovega dela. Kritik je torej v bistvu zaveznik in pomočnik umetnika, seveda če je pošten in ne omalovažuje ali sramoti ume -nika ter zares obvlada področje, o katerem piše. Resničen umetnik občuti zadovoljstvo ip celo .ve selje, kadar najde poštenega krit ka, ki se trudi ugotoviti njegove odlike in slabosti. Kritik, ki samo hvali, je ali nesposoben, da b; doumel vrednost dela, ki ga ocenjuje, ali pa je hinavec, ki mu pi nič do umetnika in njegove stvaritve. Nekateri umetnik; ip pisatelji pa le prepogosto hočejo prav lake ocene in nič ne pomislijo, da so Zlagane. Ni jim do resnih, poštenih ocen, ampak se zadovoljujejo s praznimi frazami, ki so za hvalisanje umetnika pra(vzaprav žaljive. Umetnik, ki je res umetnik, želi spoznati s.voje stvariteljske sile in svojo vrednost in čim bolj j sam v sebi prepričan o svojih sposobnostih, tem bolj je radoveden na lo, kaj bo rekla kritika. Celo hva ležen bo kritiku, da ga je opozoril na šibkosti,’ ki jih sam ni opazil. Le taki, ki sami v sebi dvomijo o svoji stvariteljski sili in trpijo zaradi občutka manjvrednosti, so užaljeni, kadar slišijo ali berejo resno kritiko svojega dela. Gre jim le za hvalo in ne za to, da hi napredovali v svojem umetniškem hotenju. Kritika je torej koristna in kjer je ni, je prva posledica nazadovanja umetnosti in slovstva. To je Pred nedavnim je bila na Reki odprta razstava akvarelov našega tržaškegai rojaka dr. Roberta Hlavatyja, Razstavljenih je bilo kakih 3Q akvarelov, prikazujočih predvsem primorski Kras, njegovo itržaško in istrsko obalo, ribiške škvere ter okolje ladjedelnic. Po sodbi umetnostnih kritikov je naš rojak v precejšnji meni opustil dosedanje impresionistično slikanje spremenljivega prelivanja luči ter se podal na pot izrazitejšega stopnjevanja barvne učinkovitosti. Se prav poisebej Je bila občinstvu všeč slika Bajka zimskega večera. Razstavil je tudi nekaj akvarelov v abstraktnem slogu. Pevski zbor študentov beograjskega vseučilišča Branko Knsmanovič bo sredi meseca maja imel v Rimu, Bologni, Palermu in še nekaterih drugih Italijanskih mestih koncerte, na katerih bo izvajal Orfovo Carmiino Burcno, Mozartov Requiem in ne-ikiaj narodnih pesmi. Z njim bo odpotovala tudi Slo-* venska filharmonija. * • ft Slovensko filmsko podjetje Triglav bo V avgustu začelo snemati nav film, ki se bo imenoval Dalmatinska legenda. Njegovo zgodbo je napisal Igor Pretnar, ki bo delo tudi režiral. opaziti v vseh totalitarnih državah, kjer morajo pošteni kritiki molčati in imajo besedo Je laskači ali tisti, ki kritizirajo po drugih vidikih in pe po umetniški vrednosti del. Dober kritik je še redkejši kakor dober umetnik in tega bi se moral; tudi umetniki zavedati, kar pa na žalost tudi pri nas pogrešamo na vseh področjih umetniškega ustvarjanja. Seveda pa se morajo tudi kritiki zavedati sto e odgovornost; in ne smejo izrekali prenagljenih in krivičnih sodb, kar se zlasti med nami ,Slovenci in tudi v Trstu večkrat zgodi. Dajo se zavesti o,d najslabšega vseh vidikov, to je od političnega ter zanikajo vrednost vsemu, kar ne gre na njihovo politično kopito, medtem ko hinavsko in brez čuta odgovornosti hvalisajo vse, kar pri.de iz njihovega političnega »tabora«. Človek mora biti tud; pošten in ne samo izobražen, da je lahko dober kritik. Resno kritiko bi morali umetniki le hvaležno pozdraviti, saj jim je z njo izkazano naivečje spoštovanje, ki ga je mogoče izkazati njihovi umetnosti T. C. Stom ttl. dumška Te dni sa poslavlj|a od Trsta naš pisatelj dr. Metod Turnšek. Razmere so g,a prisilile, dai se je odločil preseliti se medi koroške Slovence, kjer bo pasel duše, zraven pa nadaljeval svoje pisateljsko delo. Upamo, da bo našel dovolj ča|sa za pisanje in tudi snovi za nove novele, povesli in romane, saj Koroška je prebogata in. pravzaprav še čisto neizkoriščena, kar se. tiče snovi za pisateljevanje. Trst bo izgubil z Metodom Turnškom značilno in simpatično osebnost, ki so jo mnogi poznali, cenili in ispošitovaili. Mnogi smo ga imeli radi zaradi njegove ljubeznivosti iin skromnosti, pa tudi zaradi njegovega neusahljivega idealizma im optimizma. Bil jie pravi simbol slovenskega pisatelja v današnjih dneh. Neutrudno je pisal, za kar si je moral največkrat ukrasti čas od svojega duhovniškega iini vzgojiteljskega dela. Tiho so nastajale ■ njegove knjige, komaj dia je kdo od njegovih najbližjih znancev in prijateljev zaslutil, da piše kako novo delo. Lepega dne nas je pa presenetil z že natisnjeno knjigo. Za vse svoje pisanje, bodisi leposlovno, bodisii etnografsko pa vsel do danes ni dobil nobenega plačila, miti v obliki honorarja niti v obliki kakršnega koli priznanja od strani tistih, ki bi jim morala biti pri Sircu slovensko leposlovje in znanost. Mnogokrat je moral doživljati celo ponižanja. Največje za slovenskega pisatelja v današnjih razmerah je pa v tem, da čuti, kako mnogi omalovažujejo njegovo delo, kako so brezbrižni do njega in kako mora kljub vsej suši dar mašnjega slovenskega pripovedništva včasih zaman, ponujati svoje rokopise v natis. Zato sem' zapisal, da je Turnšek pravi simbol slovenskega pisatelja v današnjem času — tih, skromen in reven, pa vendar poln optimizma in zaupanja v bodočnost slovenskega naroda, pripravljen na žrtve za Slovensko kulturo in neutrudno priden. Mislim, da mu lepšega priznanja ne bi mogel dati. Sele nedavno smo objavilli na teh sitraneh oceno njegovega romana »In hrumela je Dravia« in omenili izid njegovega najnovejšega nabožnega dela »Veliki teden —1 Sveti teden«. Upamo, da bomo lahko kmalu spet spregovoril; o kakem njegovem novem pripovednem ali znanstvenem spisu, s kamr hn najsi bo razveselili. Ce v današnjih razmerau ne more pričakovati plačila in priznanja za svoje delo od tistih, od katerih bi ga lahko upravičeno pričakoval, pa naj ga tolaži ,in vzpodbuja zavest, dh slovenski narod ne bo pozabil na njegove zasluge In njegov idealizem. Ob slovesu od Trsta naj ga spremlja tudi misel, da ga imamo radi, da pušča tu veliko prijateljev in da mu želimo vse najboljše tudi na njegovem novem službenem medu in domu. Tolaži nas misel, da gre med slovenske ljudi, ki so njegovega delovanja morda še bolj potrebni, ki pa mu bodo mogli kot, pisatelju tudi veliko dati in mu pripraviti tudi kot duhovniku in narodnemu vzgojitelju marsikatero lepo zadoščenje. Slovenska Koroška bo z njim pridobila dragocenega kulturnega delavca, ki ga resnično potrebuje. Mil pa upamo, da ga bomo lahko pogosto pozdravili v naši sredini in da bo ohranil prijeten spomin na bivanje med nami. b. ji. SKLADATELJ ŠVARA Skladatelj in dirigent ljuhljanske Opere naš rojak dr. Danilo Švara praznuje 30-letnieo umetniškega delovanja. Slavljenec je zložil vrsto zborov, samospevov, simfoničnih in drugih skladb, toda najbolj je zaslovel po treh operah, ki jih jel napisal v zadnjih 15 letih. To so bila dela: Kleopatra, Veronika Delseniška in Prešeren. Kot skladatelja je Švaro spočetka mikala modernistična1 smer, kasneje je našel stik z izrazi slovenske ljudske glasbe. Mnogo zaslug si je pridobil tudi kot dirigent, saj je do zdaj pripravil za oder nič manj kot 46 opernih del, od katerih je mnoga po večkrat naštudiral. Vse uprizoritve 7--fesorj3 i. Peterlina »VEČER BELIH VRTNIC« V DOLtNI V NEDELJO; fi. MAJA 1956, IN SICER OB 17 ZA MACKOVL E, &OLJU E :, PJREBENG IN SPLOH OKOLICO OB 2J. ZA DOLINCANfc Koncert 15 LKTNE FI/ NISTKE MARJANE BOLKO V PETEK XI. MAJA 1936, OB 20.30 V MALI DVORANI POLtTEAMA LdSSETTi Na sporedu eo skadbe Beetl oven^ C o >inr, Debu:sy-a In Tajievlta Predprodaja vs'opnic: Import - Exp~rt, ulica Torrebianca 22/11. Vabi e"i! si.nvHnisKn aiannnMn gledališče za Tržaško ozemlji: V SOBOTO, 5. MAJA li*5o, OB 20.30 IN V NEOELtO, 6. MA JA 1953, OB 16. Uttl V PROSVETNEM LOMU NA 07CtNAH Lu:gi Piran del 10 „Henrik IV. « KLJUČAVNIČARSKA! - MEHANIČNA DELAVNICA FRANC BATIČ TRST ulica Crispi 15, tel. 95-214 URARNA IN ZLATARNA Mikolj TRST Čampo S. Giacomo 3 »Kaj v bolnico'?« se je razburila. »Se Vam meša?« Obrnila se je k voizaču in ukazala: »Ulica Kondor, številka pet.« Ko se je naslonila na blazine in je zaprla oči, je župnik zopet poskušal: »Saj Vam je slabo. Pametno je tudi, da stvar javite policiji.« »Mi je dosti manj slabo, kol mislile Vi«, je odbila. »In ne mislim nikogar naznaniti.« Duhovnik je obmolknil, dekle je zaprla oči in se zbudila, ko se je avto ustavil v ulici Kondor pred številko pet. Izstopila je s p obese n o glavo. »Plačajte, prosim«, se je obrnila k duhovniku in počakala v veži pri dvigalu. »Pogledala sem v torbico«, se je opravičevala, iko je župnik plačal, »toda nimam drobiža.« »Mi boste že vrnili«, je duhovnik menil. »Če stanujete tukaj, »te moja faranka.« »Tako? — Težko, da Vam bom nosila denar v cerkev.« »Zakaj — ste komunist in j a ?« je gospod Ivan mirno poprašal. Jezno* je topotnila s čevljem: »Ne vem nič. — Že nekaj časa je, odkair sem, prenehala poslušali Vaše pravljice o duši in večnosti. Če stopite k meni, Vam takoj vrnem denar. Sicer pa bržkone ne brnele k meni — imate prepovedano.« Kazalo je, da ji je všeč biti zbadljiva in zaničljiva, je premišljeval sam s seboj župnik Ivan, — sicer pa je to logično. Besna nad neznanim napadalcem si hladi jezo nad prvim, ki ji je prišel naproti; še bolje, če je ta duhovnik, ki surovo ne ugovarja. •— »Čemu bi ne smel stopili k Vam«, je mirno vprašati. Medtem se je dvigalo ustavilo in sta izstopila. »Morda zato ne, ker v slano* vanju ni očeta ne matere niti služkinje — stanujem namreč sama«, je posmehljivo razlagala. »Nič ne de«, je vedno miren duhovnik odgovarjal; vedel je, da se ona v srcu še bolj pekli. Toda le tako ji bo* odleglo. V stanovanju ga je dekle pustila v sprejemnico; sama pa je šla v kopalnico. Čez hip se je vrnila z vlažnim obkladkom na licu. »Tu je Vaš denar.« Duhovnik je vzel in ga spravil v listnico. Ni se pa dvignil z naslanjača. »Vas še močno boli?« je vprašal. »Ne preveč^toda znamenje bo ostalo precej časa. Vsaj en teden bom morala čepeti doma.« »Da«, je rekel gospod Ivan in vstal. »Morda Vas bom prišel obiskat med tednom. Lahko Vas še prime volja, da boste hoteli povedati, kaj se je pripetilo.« »Ali je to del Vaših dolžnosti?« je ironično vprašala. (Nadaljevanje sledi)