Glasnik SED 56|3–4 2016 154 Poročila Saša Poljak Istenič lizirala vlogo zelenih prostorskih struktur v razporeditvi ustvarjalnega kapitala Ljubljanske urbane regije, saj je zanjo značilen premik ustvarjalnih ljudi iz mest proti po- deželju. Barbara Bradač Hojnik (Ekonomsko-poslovna fa- kulteta UM) je izpostavila razlike med podjetji iz sektorja kulturnih in kreativnih industrij v Ljubljani in Mariboru. Aidan Cerar (Regionalni center kreativne ekonomije RRA LUR) je prek študij primerov iz različnih evropskih dr- žav razmišljal, kaj lahko ustvarjalnost doprinese k novim družbenim in podjetniškim praksam. Saša Poljak Istenič (Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU) je s pri- meri kolesarjenja in vrtičkarstva v Ljubljani pokazala na družbene učinke ustvarjalnih zelenih praks, kot so krepi- tev gospodarstva, vključevanje marginalnih skupin, krepi- tev zdravja in povečanje ugleda mesta. Kornelia Ehrlich s Technische Universität Dresden je primerjala tri urbane vrtove v Ljubljani, Leipzigu in Berlinu, da bi pokazala na potenciale trajnostnega urbanega razvoja. Matjaž Uršič (Center za prostorsko sociologijo FDV UL) je analiziral pomen začasne rabe prostora za kreativno urbano rege- neracijo Ljubljane in opozoril na večji pomen družbenih dejavnosti v primerjavi z infrastrukturno namembnostjo takih prostorov. Marko Peterlin (Inštitut za politike pro- stora) je opozoril na potencial skupnostnih praks pri ureja- nju prostora in pozitivne učinke participativnega javnega upravljanja. Eva Matjaž (Poligon) pa je podala pregled razvoja sodelavne kulture v Sloveniji in prek lastnih iz- kušenj prekarne ustvarjalke prikazala izzive in ovire pri opolnomočenju samozaposlenih. Posvet je sklenila okrogla miza Od mapiranja kulturnih in kreativnih industrij do konkretnih dejanj, na kateri so sodelovali Metka Šošterič z Ministrstva za kulturo, Jerneja Batič z Mestne občine Ljubljana, Piera Ravnikar iz Kina Šiška in Adela Bešo iz Društva Asociacija. Sogovorniki so s Sašo Poljak Istenič in občinstvom razpravljali, kako jav- na sredstva, ki so pogosto namenjena zgolj mapiranju sta- nja, preusmeriti v opolnomočenje ustvarjalcev in produ- centov ter tako prispevati k vzdržnemu urbanemu razvoju. Posnetki prispevkov so na ogled na kanalu ZRC SAZU na spletni strani Youtube (https://www.youtube.com/ channel/UCVbNfSD_r7m8cbmxq5bmv2w/videos), na njihovi podlagi pa se pripravljata tematska številka Acte Geographice Slovenice in tematski sklop o ustvarjalnosti v reviji Traditiones. Poročila Mojca Kovačič* Glasbenonarodopisni inštitut in Inštitut za kulturne in spominske študije ZRC SAZU sta 4. aprila – torej v me- secu, ko je Ljubljana svoje aktivnosti v sklopu projekta Ljubljana – Zelena prestolnica Evrope 2016 posvetila kakovosti zvočnega okolja – organizirala enodnevni po- svet z naslovom Zvočna ekologija Ljubljane. Dogodek je eden od rezultatov mednarodnega projekta City sonic ecologies: Urban soundscapes of Bern, Ljubljana and Belgrade (Zvočna ekologija mest: Urbane zvočne krajine Berna, Ljubljane in Beograda), ki ga ZRC SAZU v letih 2014–2017 izvaja v sodelovanju z Univerzo v Bernu in Muzikološkim inštitutom SANU iz Beograda, in podok- torskega projekta Akustemologija zvonjenja, ki ga v letih 2014–2017 s finančno pomočjo Agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije izvajam avtorica prispevka. Pogosto se ne zavedamo, da so zvoki sestavni del mesta in prav tako pomembni za dojemanje prostora in časa, v katerih živimo in se gibljemo. Ker je zvočnost tudi v raz- iskovalnem prostoru zapostavljena tema in se ji razisko- valci pogosto posvečajo le obrobno, je posvet združil stro- kovnjake in raziskovalce zelo različnih disciplin in ved: antropologije, etnomuzikologije, arheologije in akustike, pridružili pa so se jim tudi strokovnjaki iz podjetij, ki se ukvarjajo z varstvom okolja, ter ulični glasbeniki in ak- tivisti, ki se borijo proti zvočnemu onesnaževanju mesta. Udeležence je uvodoma nagovorila vodja Oddelka za varstvo okolja Mestne občine Ljubljana Nataša Jazbinšek Seršen, ki je predstavila dejavnosti, s katerimi si je Lju- bljana prislužila naslov Zelena prestolnica Evrope, in do- godke, ki letos obeležujejo ta naziv. V nadaljevanju sem o zvočnosti spregovorila Mojca Kovačič. Predstavila sem rezultate raziskave o percepciji zvonjenja med prebivalci mesta Ljubljana in mednarodni projekt City sonic ecolo- gies: Sounds of three cities, Ljubljana, Beograd, Bern, v sklopu katerega raziskovalci ZRC SAZU izvajamo števil- ne dejavnosti in raziskave. Poudarila sem predvsem apli- kativne rezultate, kot so zvočne karte treh mest in projekt Zvočna govorilnica, s katero smo (v telefonski govoril- nici) posneli odzive mimoidočih na zvočnost Ljubljane. Janez Križaj iz Društva za ENO glasbo je predstavil svoje * Mojca Kovačič, dr. interkulturnih študijev, znanstvena sodelavka, ZRC SAZU, Glasbenonarodopisni inštitut, Novi trg 2, 1000 Ljubljana; mojca.kovacic@zrc-sazu.si. ZVOČNA EKOLOGIJA LJUBLJANE Strokovni posvet o kakovosti mestnega zvočnega okolja Glasnik SED 56|3–4 2016 155 Poročila Mojca Kovačič poglede na z zvočniki mestnih kavarn in restavracij obre- menjeni zvočni prostor Ljubljane ter nazorno prikazal, kako se s 'problemom' soočajo pristojne inštitucije. Bojan Cvetrežnik, ulični glasbenik in prav tako član omenjene- ga društva, je predstavil zvočnost mesta z vidika uličnega glasbenika, pri tem pa je izpostavil tudi razliko v zvočnosti nekaterih mest, ki ležijo severneje in južneje od Ljubljane. Arheolog Dimitrij Mlekuž z Zavoda za varstvo kulturne dediščine in Oddelka za arheologijo FF UL je na primeru zvonjenja na Polhograjskem prikazal, kako lahko zvočnost tudi modeliramo in tako odkrivamo pretekle zvočne kraji- ne. Dan Podjed, kulturni antropolog z Inštituta za sloven- sko narodopisje ZRC SAZU in Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo FF UL, sodeluje v mednarodnem projektu, ki se ukvarja z uporabniki vozil v različnih druž- benokulturnih kontekstih. Za naš posvet je izpostavil, ka- ko promet, prometna infrastruktura in vozne navade udele- žencev v prometu soustvarjajo zvočnost mest. Janez Drev iz podjetja Epi Spectrum pristopa k zvoku z merilnimi na- pravami. Predstavil nam je razvoj in politike uravnavanja hrupa v Evropski uniji ter nekatere prostore in pomen mir- nih območij za prebivalce. Sonja Jeram z Nacionalnega inštituta za javno zdravje preučuje vpliv zvoka na zdravje ljudi, nanjo pa se obračajo številni meščani, ki se počutijo nemočne, kadar se v svojem vsakdanjem življenju soočajo s hrupom. Predstavila nam je pomen t. i. mirnih okolij za psihično regeneracijo ljudi, ki pozitivno vpliva tudi na fi- zično počutje. Andrej Piltaver z Oddelka za varstvo okolja MOL je svojo predstavitev pripravil v informacijski točki Zelene prestolnice, t. i. Točki zate, kjer nam je podrobno prikazal, kako deluje interaktivna instalacija Zvočna po- staja Ljubljane. Ta vsebuje zemljevide ravni hrupa v me- stu, točke, na katerih je snemal zvoke okolja v Ljubljani, osnovne pojme o zvočnosti, hrupu, zakonodaji, ki se do- tika tega področja, ter zabavno aplikacijo zvokov, s kate- ro lahko obiskovalci ustvarijo svoj zvočni izdelek. Miro Čudina, profesor s Fakultete za strojništvo UL in predse- dnik Društva za akustiko, je predstavil raziskavo o vplivu barv in umetniških slik na percepcijo hrupa. Raziskavo je s študenti izvedel na fakulteti in nato na podlagi rezultatov nekatere umetniške slike, ki so fizično in vizualno vplivale na raven hrupa ozadja, postavil tudi v predavalnice. Posvet je sklenil Drago Kunej z Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU, ki je pojasnil razmerja med objektivnimi pa- rametri in subjektivnim zaznavanjem zvoka ter predstavil nekaj primerov svojih raziskav o percepciji zvočnih po- snetkov na voščenih valjih in gramofonskih ploščah. V času kulture oči prepogosto pozabljamo na pomen zvočnosti in slušne percepcije prostora, ki nas obdaja. Tudi zvočnost mesta ali zvočnost nasploh se prepogosto predstavljata samo z vidika fizičnih in akustičnih lastnosti objektov, ki oddajajo zvok. S posvetom smo ta vidik zvoč- nosti povezali s pomenom subjektivne percepcije želene- ga, nezaželenega, opaženega ali spregledanega zvoka, ki soustvarja naše mesto. Posvet je združil znanstvenike in strokovnjake, ki de- lujemo na povsem različnih področjih in se navadno pri delu ne srečujemo. Tako so udeleženci posveta pogosto pripomnili, da so se jim odstrli povsem drugačni pogledi na zvočnost. S posvetom smo tako opozorili, da so zvoki sestavni del mesta in prav tako pomembni za percepcijo prostora in časa, v katerih živimo in se gibljemo. Zvočnost lahko obravnavamo z meritvami, ki prispevajo k zakono- dajni urejenosti področja hrupa, posvetimo pa se ji lahko tudi z vidika doživljanja posameznika ali skupnosti. Tako zvoki predstavljajo zvočno ozadje, hrup in glasbo, vzbuja- jo v nas občutke, čustva, signalizirajo dogodke, soustvar- jajo pomene, akustične skupnosti ali prostore konfliktov. Plakat posveta.