LETO XVII — 196
GLASILO KOLEKTIVA PODJETJA »GRADIS«
?azburjanj je konec. Denar Li, u.bren in delavci naše TOZD GE oh/Uana so zaprli najbolj ha eAtnenje'io križišče v Ljubljani 8bi ‘'‘^ovščini, kjer bodo zgradili kolektor in podhod pod Je v" _ cesto. Prometna zmeda Ljubljani zato še malo večja
visno njihovo trajne ustvarjanje dohodka na podlagi dela (cit, iz -izhodišča za prfpravo stališč in sklepov X. kongresa ZKJ«), Delavski svet je smatral, da za TOZD biro za projektiranje ni utemeljitve, da ne sprejme enotnega merila, tj dohodek m amortizacijo za porazdelitev Tistih stroškov, ki nastajajo v skupnem poslovanju in od česar je tudi odvisno
doseganje dohodka v posamezni TOZD
Pi avilnik o osebnih varovalnih sredstvih m oprem; je predloži! od-bot za varstvo pri delu. S tem e prenehal veljati pravilnik v tej e-zi še iz leta 1961 ki ni bil vet v skladu z devinskim stanjem v podjetju.
(nadaljevanje na 2. strani)
Sami smo aiterji v uresničevanju svojifi življenjskiA interesov
Ustavna preosnova naše stvarnosti je dolgoročen družbeni proces, faza v revolucionarnem prizadevanju v vsakem posamičnem delu in hkrati družbi kot celoti. Celoten proces pa seveda ni nekaj stihijskega, ampak organizirano prizadevanje pod vodstvom Zveze komunistov za spreminjanje praktičnih odnosov med ljudmi na ustavni podlagi — je konflikt med starim in novim, Kvalitetna sprememba je zlasti v tem, da ne gre zgolj za spremembo odnosa med ljudmi, ampak da so ljudje (to se pravi mi sami!) akterji teh sprememb v uresničevanju svojih življenjskih interesov. To pa pomeni potrebo po spremembi v ljudeh, v njihovem ponašanju in mišljenju.
Zato ni nič čudnega, če naloge iz dneva v dan rastejo, če se poraja več predlogov, več dilem k isti stavri, ker nekateri napačno trdijo, da je stanje vse slabše in se jih loteva malodušje in utrujenost. Nasprotno, to je samo dokaz, da je ideja samoupravljanja prodrla tudi v najbolj skrite in konservativne sfere družbenih odnosov. Res je, da si nekateri samoupravljanje kar po svoje tolmačijo in mislijo, da je sedaj čas za svoje lastne osebne ambicije. Toda k sreči je teh vedno manj, kajti ravno vse večja angažiranost delavcev vse manj dopušča posameznikom, ki hočejo preko delavskega samoupravljanja uveljavljati svojo voljo. Najpomembnejša in osnovna kvaliteta je ravno v tem, da je polno angažiranje komunistov in drugih progresivnih sil v podjetju, da je vse več problemov, ki jih na ustavni osnovi razrešuje vse več ljudi, to pa je končno tudi namen naših prizadevanj in osnova preizobrazbi družbe v demokratično skupnost vseh in vsakogar.
Ker vedno več delavcev razpravlja o različnih problemih, bo tudi vedno težje uveljavljati ozke tendence posameznih TOZD ali posameznikov, teženj po ukinjanju medsebojnih odgovornosti, vzajemnosti in solidarnosti in sploh o odnosih med TOZD v delovni organizaciji kot v širšem družbenem prostoru. Nič nimamo proti, če se ta ali ona TOZD pri sprejemanju določenega samoupravnega akta ne strinja, toda v končni fazi se mora manjšina podrediti večini, predvsem, če je to it interesu širše družbene skupnosti. Zato lahko upravičeno trdimo da delegat TOZD projektivnega biroja Ljubljana na zadnjem delavskem svetu podjetja niso imeli prav. ko so ob sprejemanju tako pomembnega interesnega akta, kot je gospodarski načrt in statut podjetja dosledno vztrajali na svojih pozicijah.
Spreminjanje praktičnih odnosov med TOZD in sploh med ljudmi lahko poteka le sočasno, z roko v roki, skladno s spremembami v samoupravnih aktih. Prav razmerje sil in stanje, kakršno je, nam narekuje, da damo še večji poudarek samoupravnemu urejanju splošnih aktov, ter da si še bolj prizadevamo da postanejo le-ti resničen odraz interesov in ciljev delavcev pri zagotavljanju pravic in dolžnosti. Odpori, ki so še prisotni pri sprejemanju še bolj pa pri izvajanju interesnih aktov, bodo znatno oslabljeni, če bomo v celoti uspeli urediti vprašanja odgovornosti in z ustavno urejenimi medsebojnimi odnosi urediti gospodarjenje in poslovanje na vseh področjih našega dela.
C.
Delavski svet je razpravljal
podarski n dokončno sprejet
V četrtek, dne 18. julija 1974 je imel delavski svet podjetja svojo 6. redno sejo v novem sestavu po izvoljenih delegatih temeljnih organizacij združenega dela. Na dnevnem redu je bil sprejem statuta podjetja, drugega dela letnega gospodarskega načrta, ki obsega v glavnem merila delitve dohodka, pravilnika o informiranju in Pravilnika o osebnih zaščitnih sredstvih.
Najprej je delavskemu svetu poročal tov, glavni direktor o poteku razgovorov pri tovarišu Miranu 9oš-larju o nepriznanih razlikah v cenah urateriala, vgrajenem pri gradnji avtoceste Hoče—Levec. Zahteve za Priznanje razlik so bile poslane, ni Pa še bilo nobenega odgovora.
Po določilih nove ustave je temelj-ni samoupravni akt sporazum o združevanju temeljnih organizacij združenega dela v delovno organizacij Ta sporazum so naše TOZD sprejele po organiziranju in prenosu vseh sredstev, ki so se do organizirala vodila kot skupna. Sporazum o zaruž6vanju TOZD v GIF Gradis je
! Podpisan 17. maja 1973, dopol-nJen pa je bil dvakrat zaradi določe-n,h dopolnitev predpisov z uvelja-
Gradis
za Kozjansko
Pred dobrim mesecem ali natančne dvajsetega junija ob 18.06 je Prebivalce vzhodne in osrednje Slo-Venije presenetil močan potres, kozjansko, že tako eno najrevnejših Področij naše republike je prizadela Se ena nesreča Komaj smo le mu Področju začeli odpirati boljše možnosti za razvoj, že ga je kruta uso-Qa narave ponovno pahnila v pod-'ejeni položaj. Že v predhodnih so-,'darnostnih akcijah je bilo poudaril®110, da bo za to dokaj nerazvito Področje potrebno najti hitrejšo pot ? razvoj Tokrat prebivalci Koz ja n-resnično potrebujejo hitre po-'nofi, saj si v nasprotnem primeru 'koli več ne opomorejo.
_ Začete akcije dokazujejo, da bo-° s skupnimi močmi le lahko vsaj ekoliko ublažili ogromno materialno škodo, ki je ob potresu nastala, osebno sta prizadeti šmrska- in šen-JUrska občina, kjer je potres poškodoval 13 osnovnih šol, od katerih n® .j tako močno, da so jih morali rušiti Za približno 2000 šolskih s, rnk bo torej treba do jeseni po-Peti ustrezno streho. Poškodova-i P je tudi preko tisoč zasebnih rnečkih domov, od katerih jih sko-100 ni več vseljivih Neuporab-j P Je tudi več kol 60 stanovanj v užbeni lastnini.
Prvih ocenah znaša materialna °da približno 100 milijonov din. rij? Pa ie številka, ki zahteva širšo uzbeno akcijo Zato je izvršni svet ai^^P'!6 takoj začel s konkretnimi P-iami, da se kar najhitreje ublaži s Pie prizadetim Dodelil je občini PParje pri Jelšah 600000 din in
(nadaljevanje na 2. strani)
vitvijo ustave. Sedaj je organiziranje TOZD v našem podjetju končano in ves postopek, ki je bil zelo zahteven, zaključen ter izpeljan tudi vpis konstituiranja v sodni register, kakor to zahteva zakon.
Za nadaljnjo organizirano delo je bilo potrebno še izdelati statut podjetja, kot skupni akt, katerega v smislu 106. člena ustave sprejmejo na predlog delavskega sveta podjetja delavci združenih temeljnih organizacij združenega dela.
Predlog statuta, katerega je dal v obravnavo delavski svet podjetja, so sprejeli delavci v TOZD na zborih z večino glasov v vsaki TOZD in je s tem stopil v veljavo Statut ni več temeljni akt, kot je bil doslej, temveč dopolnjuje tisto, kar ni mogel zajeti sporazum o združevanju TOZD v delovno organizacijo Tako tudi ne more biti v nasprotju s samoupravnim sporazumom o združitvi.
Gospodarski načrt za letošnje leto je bil dokončno sprejet in sicer v posameznih sestavinah, kot so: delitvena razmerja dohodka, osnove za prevzemanje stroškov skupnih služb, rezervnih skladov skladov skupne porabe, združevanja sredstev skladov TOZD kakor tudi za odplačevanje že prej sprejetih dolgoročnih obveznosti. Razprava o teh sestavinah gospodarskega načrta so bile dolgotrajne, in obširne v vseh TOZD saj je potrebno po sklenjenem sporazumu o združitvi TOZD soglasno sprejeti gospodarski načrt v vseh TOZD. Soglasnost je bila dosežena in so glasovali delegati za predlog razen delegatov TOZD biroja za projektira-
nje v Ljubljani, ki se ne strinja s tem, da bi bila osnova za prevzem skupnih stroškov družbeni proizvod tj. dohodek in amortizacija, čeprav je bil predlog ekonomsko utemeljen glede na to, da je to v skladu z načeli našega družbenoekonomskega sistema. Da bi dosegli tudi pri omenjenem kolektivu skladnost, je delavski svet zadolžil predsednika tov. Janžekoviča, da v neposrednem razgovoru v kolektivu skuša doseči usklajeno mnenje in stališča z drugimi TOZD v sestavi podjetja.
Delavski svet podjetja po naši ustavi po sklenjenem samoupravnem sporazumu o združitvi TOZD v GIF Gradis upravlja delo in poslovanje delovne organizacije kot celote, določa pri opravljanju te funkcije med drugim poslovno politiko, sprejema plan in program za delo in razvoj, določa ukrepe za izvajanje poslovne politike ter plana in programa za delo in razvoj. Po našem sporazumu o združitvi TOZD v GIF Gradis je priznan gospodarski načrt kot skupnjj splošni akt, v katerem so vključena planska predvidevanja posameznih TOZD in hkrati upoštevana tudi zaščita interesov drugih TOZD ter podjetja kot celote.
Dohodek in sistem dohodka je kot ekonomska podloga samoupravljanja in glavni motiv gospodarjenja, bistveni dejavnik integracije in povezovanja združenega dela in enotnosti tekočega in minulega dela (cit. iz resolucije X. kongresa ZK l). Pri uresničevanju tega se morajo delavci v TOZD prepričati na lastnem spoznanju, da sta njihova dejavnost in dohodek v organizaciji združenega dela. v kateri delajo in upravljajo, odvisna od dejavnosti in od dohodka delavcev drugih organizacij, s katerimi so povezani v reprodukcijskem procesu. Zato se morajo dogovarjati in sporazumevati o vseh bistvenih vprašanjih, od katerih je od-
| Zakaj imamo sindikat?
Odloča delegacija,
ne delegat
Odbor zbora republik in pokrajin skupščine SFRJ je sprožil več vprašanj, največ pa je bilo govora o odnosu med delegati in delegacijami. Vsi se strinjajo, da v zboru republik in pokrajin odloča delegacija, ne pa delegat.
Delegat Marko Bulc je dal nekatere pripombe k osnutku poslovnika, ki po njegovem mnenju ne rešuje tega vprašanja najbolj dosledno. Po mnenju Bulca bi bilo potrebno predlog ZIS najprej poslati zboru, kjer je tudi potrebno doseči soglasnost med delegacijami republik in pokrajin.
Baza delegacije je, kot je bilo rečeno v diskusiji — republiška oziroma pokrajinska skupščina. Seveda bodo člani delegacije zbora republik in pokrajin v stiku tudi z delovnimi ljudmi v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah, toda kot delegati republiške skupščine, kar bo povečevalo njihovo avtoriteto in jim olajševalo delovanje. V razpravi je bila poudarjena tudi jugoslovanska komponenta delovanja delegacije. Po besedah delegata Nikola Minčeva osnutek poslovnika ni obdelal bistvenega vprašanja, kjer se bodo usklajevala stališča: v zboru republik in pokrajin ali v zveznem izvršnem svetu. Mnenje Minčeva, kateremu so se odločno pridružili tudi drugi delegati je, da je potrebno usklajevanje opravljati v zboru republik in pokrajin.
Med razpravo je bila poudarjena potreba po širšem usklajevanju dela med različnimi federalnimi organi. O tem in o nujnosti novih ukrepov za izboljšanje sodelovanja na ravni federacije je govoril tudi predsednik zbora republik in pokrajin Zoran Polič. Napovedal je, da bo potrebno izdelati nov zakon o zveznem izvršnem svetu, ker sedanji ne ustreza povsem duhu delegatskega sistema. Spremenjena naj bi bila tudi vloga svetov ZIS za družbenopolitični in družbenoekonomski sistem. Sedaj imajo svetovalno vlogo, morali pa bi biti odgovorna vrhovna koordinacijska telesa, kjer bi se usklajevala načela med raznimi organi federacije. Sveta ne bosta glasovala ali pripravljala zakonov, temveč bosta sprejemala sklepe, ki bodo obvezni za politične strukture oziroma organe, ki v njih sodelujejo,
V	skladu s tem ne bo članov teh svetov več volil ZIS, ampak bodo sestavljeni iz delegatov raznih organov in organizacij federacije. Ta sprememba ne bo pomenila omejevanja pobud ali samostojnosti ZIS ali skupščine. Namen teh sprememb je doseči enotna stališča. (SI)
Rezultati poslovanja se izboljšujejo hitreje kot OD
Nekaj osnovnih podatkov o gospodarjenju in delitvi dohodka v letošnjem prvem polletju nas opozarja, da narašča obseg del hitreje kot uspeh, da pa realni osebni dohodki celo nazadujejo.
Vrednost proizvodnje je znašala 650 milijonov dinarjev (65 milijard starih dinarjev), kar je ravno 60 %> več kot lani v prvem polletju. Obrtniška dela pa so porasla celo za 73%.
Stroški so znašali lani 252 mio din, letos pa 414 mio din ali 64 % več. Najpomembnejši elementi stroškov so porasli takole — v odstotkih'
Materialni stroški	71,3 %
Amortizacija	23,2 %
Režija TOZD	50,0 %
Režija skupnih služb	40,0 %
V	večji meri kot obseg so se povečali samo materialni stroški, toda ker le-ti predstavljajo tri četrtine vseh stroškov, imajo prevladujoč vpliv na porast celotnih stroškov, Ker so porasli stroški močneje kot vrednost proizvodnje, je porastel čisti dohodek za manjši odstotek in sicer za 33%. Delavci v proizvodnih enotah so lani do 15. junija opravili 5,1 milijonov ur. letos pa 5,5 milijonov ur, to je 8% več.
Ce k čistemu dohodku prištejemo amortizacijo nad predpisanimi stopnjami in to vrednost (PCD) preračunamo na uro, dobimo kazalnik našega uspeha - PCD/h, ki je znašal 24,87 din, lani pa 20.32 din; porast znaša 22,4%.
Izplačani OD na uro so znašali lani 15,83 din, letos pa 18,26 dinarjev, kar je 15.4 % več. Pri porastu življenjskih stroškov za 21,9 % pomeni, da so naši OD, ki so znašali na mesec 2460 dinarjev neto, padli realno za 5 % v primerjavi z lanskim prvim polletjem.
Hkrati pa se je v Gradisu povečala produktivnost za več kot 11 °/o. In če dodamo, da sc bili lani OD v Gradisu nad poprečjem slovenskih gradbenih podjetij, letos pa so zdrknili pod poprečje, potem nam vse to narekuje ukrepanje v prid osebnih dohodkov. Se en podatek nas utrjuje v tem prepričanju
Lani smo ob polletju dosegli 20 % ostanka dohodka v čistem dohodku, letos pa 24 % na račun OD. ki so svoj delež zmanjšali od 80 na 76 %. Se pred dvema mesecema smo imeli ravno obrnjeno sliko.
Pri tem nam obstoječi samoupravni sporazum z olajšavami vred dopušča vsega 0,5% povečanja OD. Po nedavno spreletih merilih gospodarskega načrta in v skladu s skupščinsko resolucijo pa nam izračuni dovoljujejo povečanje osebnih dohodkov za 10%. S tem bi se povečali skupni OD v taki meri, da bi dosegli slovensko poprečje.	S. U.

Razgovor s tajnikom Zveze sindikatov Slovenije
Veliko smo že pisali o reorganizaciji Zveze sindikatov, pa vendar se nam je zdelo, da je bilo o tem še vedno premalo rečenega, saj opažamo, da marsikdo z novimi spremembami ni seznanjen. Zato smo prosili tajnika RO Slavka Grčarja, naj nam novo organiziranost Zveze sindikatov razloži tako, da bomo lahko vsi razumeli, kaj pomeni ta Zveza danes in katere so njene glavne naloge:
— Zakaj se je pravzaprav pokazala potreba po novi organiziranosti sindikatov?
— Nove naloge sindikatov terjajo novo organizacijo. Z novo slovensko in jugoslovansko ustavo so naloge sindikata postale veliko bolj zahtevne in odgovorne To še zlasti velja za področje dohodka in njegove delitve, za uresničevanje samoupravljanje. za medsebojna razmerja v družbenem delu in za kadrovsko politiko Sindikat je tu zaradi delavcev, njegove naloge so povsod tam. kjer so problemi in interesi delavcev. Pravimo da se nič. kar je pomembnega za delavca, ne bi smelo zgoditi brez sindikata Za temeljno in drugo organizacijo združenega dela to pomeni, da samoupravni organi ne bi smeli sprejemati nobenih pomembnejših sklepov z navedenega področja, ne da bi sindikat pred tem povedal svoje stališče. To še posebej. kadar gre za sprejem na pr fr er razvojnega načrta podjetja, za finančni načrt in zaključni račun, za samoupravne sporazume, za statut :n druge splošne akte. za pomembnejše kadrovske odločitve za izvolitve delegatov itd. Pozornost sindikata mora biti prvenstveno obrnjena k temeljnim delovnim samoupravnim in življenjskim nrob*emom delavcev. Tu so tudi take naloge, ki jih je sindikat opravlial že rin-Jei — izobraževanje. šport oddih, rekreacija, proslave, prireditve — »oda te ne bi mogle biti na čelu sindikalne aktivnosti.
— Kako bi opredelili sindikat v delovni organizaciji?
— Temelj tako zastavljene sindikalne dejavnosti, kot sem jo omenil prej, je seveda lahko le v osnovni organizaciji sindikata, kajti sindikat ni le njegov predsednik ali morebiti še sekretar in kakšen član izvršnega odbora. Sindikat je članstvo in vsem navedenim nalogam bomo lahko kos, če bodo poprijeli več ali manj vsi člani osnovne organizacije. V vsaki TOZD mora biti vsaj ena osnovna organizacija sindikata, če pa je delavcev v TOZD toliko, da se ne morejo sestati skupaj ali če so ločeni med seboj po obratih, stalnih deloviščih itd. potem mora biti v TOZD več osnovnih sindikalnih organizacij in če jih je več. se morajo povezati med seboj v konferenco, ki jo sestavljajo delegati osnovnih organizacij. Tudi na ravni deiovne organizacije mora biti taka konferenca, suj mora biti sindikat prisoten na vseh
Slavko Grčar
ravneh samoupravne organiziranosti. Na konferencah se osnovne organizacije dogovarjajo o stropnih stališčih in skupnih akcijah, pa tudi pomagajo si med seboj pri u>e-ni-čevanju zastavljenih nalog
V vsaki osnovni organizaciji sindikata morajo delovati sindikalne skupine, ki jih sestavlja deset, dvajset, največ trideset delavcev, ki skupaj delajo. Na čelu sindikalne skupine je sindikalni poverjenik Ta je obenem delegat te skupine v izvršnem odboru osnovne organizacije sindikata. Sindikalne skupine so namenjene temu. da bi bili delavci lahko hitro informirani o določenih predlogih, o zamišljenih rešitvah, o problemih in da bi do njih hitro in neposredno zavzeli svoje stališče. Razen sindikalnih skupin mora v vsaki osnovni organizaciji sindikata, v kateri so mladi delavci, delovati aktiv mladih delavcev. Ta obravnava probleme, ki so zlasti pereči za mlade in se v okviru osnovne organizacije sindikata prizadeva za njihovo rešitev.
— Ali pomeni nova organiziranost sindikata tudi velik napredek t neposredne jšem sodelovanju '.maslenih?
— O vseh pomembnejših vprašanjih naj bi razpravljali in odločali člani na letni konferenci osnovne organizacije ali na članskem sestanku med letom Tako bi lahko uresničili načelo neposrednosti in demokratičnosti, pa tudi načelo odgovor-
nosti za uresničevanje sprejetih sklepov članov sindikata. Po novem naj bi bila mandatna doba delegatov v izvršnem odboru in drugih organih sindikata 4 leta. Tako se ne bi dogajalo, da se nekdo komaj malo bolj seznani s sindikalnim delom, pa mu že preneha funkcija
Osnovne organizacije sindikata in njihovi skupni organi naj bi tesno sodelovali z organi Zveze komunistov, komunisti pa bi morali glede na sklepe slovenskega in jugoslovanskega kongresa ZK kar najbolj aktivno delovati v sindikatu in se tudi med delavci zavzemati za uresničevanje sklepov, ki so bit; spre eti na teh kongresih. Osnovne organizacije sindikata in njihovi organi morajo tesno sodelovati tudi z organi samoupravljanja: z delavskim svetom, samoupravno delavsko kontrolo itd Tako sodelovanje je nujno, saj je sindikat politična organizacija delavcev in kot tak politična upora, hrbtenica samoupravljanja, oa tudi politična kontrola delavcev o tem, kako se v okviru samoupravljanja uresničujejo njihovi interesi N tem smislu je sindikat odgovoren za politično stanje v kolektivu Za tako samoupravljanje, da bodo delavci res imeli v svojih rokah oblast nad no-goji. sredstvi in sadovi svojega deia.
Kako pa je s sindikatom Izven podjetja?
—_ Organiziranost sindikata se ne konča v podjetju. Ker je sindikat najširša razredna, družbenopolitična organizacija delavcev je povezan tudi v krajevni skupnosti in organiziran v občini, republiki in federaciji. V Sloveniji je sedai 19 sindikatov, ki se združujejo v zvezi sindikatov. Delavci na oodročju gradbeništva imajo svoj sindikat, tako kot ga imajo delavci v drugih obsežnejših dejavnostih. npr kovinarji, kmelijci, prometni delavci itd
— Torej je resnično marsikaj novega v organiziranosti sindikata?
— V tem kratkem razgovoru seveda ni mogoče povedati vsega o sindikatu. Teh nekaj misli pa kaže, da gre v resnici za velike spremembe v vlogi sindikata in v njegovi organiziranosti. kajti doseči moramo, ds bo sindikat s svojo konkretno dejavnostjo resnično bistveno prispeval k reševanju življenjskih problemov delavcev in k popolni uveljavitvi njihovega samoupravljanja. Ob takem sindikatu se delavci potem i,e bodo več spraševali, zakaj ga imajo.
Novembra bo Vili kongres ZSS, decembra pa VII kongres ZSJ To bodo kongresi uresničevanja ustave in sklepov X. kongresa ZKJ. to bodo kongresi akcij za uresničevanje interesov delavcev — v tem smislu mora pobuda in nova opora za tak sindikat, kot ga želimo.
NADALJEVANJE S PRVE STRANI — NADALJEVANJE S PRVE STRANI __ NADAL.
Gospodarski načrt
Pri zemeljskih delih za novo valjarno na Jesenicah smo uporabljali najsodobnejšo mehanizacijo
Po soglasnem sprejemu predloga posameznih TOZD. ga je delavski svet potrdil kot skupni splošni akt
V nadaljevanju seje je delavski svet obravnaval vprašanje oblikovanja združenega sklada za izoiačeva-nje podpor in odškodnin delavcem v primeru nesreče V tej zvezi imamo še skupni splošni akt in je potrebno po tem tudi zagotoviti sredstva vseh združenih TOZD
Pravilnik o izplačilu denarne pomoči delavcem Gradisa oh nezgodah predvideva denarne ood poro • ^a smrtne orimere 15 000 — din, za fraino invalidnost pa 30 000,— din. Delne n-^kodnine v nrimeru priznane invalidnosti od cn-lnšne zdravstvene slnžhe se iznlačuinin v odstotki! od tega zn«ska. kolikor ie tudi zmanišana delovna sposobnost delavca.
Delavski svet ie nredlagal. da bi TOZD vsako leto združila po 29 — din od nonrečneea števila zaposlenih v TrvZD za izplačila denarnih pomoči. Za no moč Kozjanskemu zaradi potresa ie skorat ves kolektiv delal v soboto. 13 tulila. Knodnpvni zaslužek ie kolektiv namenil kot pomoč prizadetim nt>čonnm na notres-nem območni Vsaka TOZD ie sporočila podatke koliko znaša enodnevni zaslužek sikunni znesek bo nakazan. Čim bodo znani pnenii glede prispevkov in načina plačila na ustrezni način, ki er se zbira nomoč.
Delavski svet je sprejel na znanje sporočilo o prenosu sredstev dohodka, ki jih banka vrača delovnim organizacijam, za namen financiranja
onkološkega inštituta Dalje je vzel na znanje sporočilo o spremembi kratkoročnih kreditov v dolgoročne
Gradis za Kozjansko
skupščini občine Šentjur pri Celju 300.000 din. Tudi organizacije združenega dela so takoj priskočile na pomoč, kot prvi Induplati Jarše in IMV Novo mesto Le-ti sta poskrbeli, da so prebivalci iz močno poškodovanih poslopij lahko bivali pod streho Poleg pomoči ki so jo že dale delovne organizacije, je republiški Izvršni svet skupaj z republiško konferenco SZDL in republiškim svetom zveze sindikatov organiziral akcijo v kateri naj bi sodelovale vse delovne organizacije. Določili so, naj bi
kredite. Dokončne sklepe o tem bodo sprejeli v posamzenih TOZD.
Z. R.
zaslužek ene delovne sobote namenili kot pomoč ljudem na potresnem območju v šmarski in šentjurski občini na Kozjanskem.
V to široko zasnovano akcijo se je vključilo tudi naše podjetje z vsemi TOZD. Vsi, brez izjeme so že prvo soboto za tem, ko je republiški Izvršni svet določil, naj bi enodnevni zaslužek namenili za pomoč prizadetim. opravili svoje poslanstvo-Skupno so naše TOZD prispevale na solidarnostni sklad 438.790.71 din Od tega so posamezne enote prispevale:
TOZD	VREDNOST DIN
GE Ljubljana	26.861.54
Železokrivnica	6.365.04
GE Celje	47 381.75
GE Maribor	59 685.00
GE Nizke gradnje Maribor	36 730,88
KO Maribor	17 976,65
GE Jesenice	49 950,10
Proj. biro Ljubljana	3 129,00
Skupne službe	28 567,41
GE Koper	12 431.35
GE Ravne na Koroškem	25 322.00
LIO Škofja Loka	13 216.00
GE Ljubljana okolica	31 866.40
OGP — Ljubljana	19 134.50
SPO — Ljubljana	29.338.33
KO Ljubljana	23 337.00
Proj. biro Maribor	2 507.76
Gradisovi delavci so tako kot ob spevkom posredno pomagali p riža-potresu v Skopju, ponovno dokazali detim na potresnem območju, svojo solidarnost in s svojim pri-



Znano zdravilišče v Laškem bo kmalu dobilo nove nočitvene kapacitete
Hotel v Laškem v končni fazi
Za zdravilišče v Laškem smo včasih mislili, da je namenjeno le tistim, ki si resnično žele počitka ali pa jih je tja privedla bolezen. Danes pa bi rad že marsikdo izmed zdravih želel tja, saj se zdravilna voda prileže tudi tem, pa okolica sama je idealno mesto za preživljanje pravega dopusta, Za »zdrave« ljudi pa v Laškem do sedaj ni bilo prostora, zato so tu sklenili, da bo treba nekaj ukreniti, če bodo hoteli, da bodo turisti tudi v Laško zanesli kakšen dinar Tako je začel za zdravilišk'mi stavbami rasti nov hotel, ki bo imel poleg vsega udobja tudi pokrit, bazen. Na to gradnjo so se spravili
celjski Gradisovci in v tem poletju so gradbena dela že zaključena, pravzaprav jim je ostalo za izgotovi-tev le še bazensko korito Načrte za ta dela so dobili pred kratkim, sklenitev pogodbe za dela pa je v teku. Treba bo tudi še dograditi vezni kot med starim zdraviliščem in novim hotelom.
Na gradbišču je sedaj le še približno 20 ljudi. Dela so sedaj prevzeli obrtniki. Pri teh obrtniških delih je imel investitor tudi nekaj težav, ki so bile najprej denarne — zataknilo se je pri keramiki Ta je namreč vsa uvožena in tako* se je ravno pri njeni 'nabavi nekoliko zavleklo.
Pokriti bazen bo kmalu sprejel prve kopalce
H j
V zadnji številki našega vestnika je bil objavljen članek z naslovom »Zaenkrat brez zastojev«, ki se nanaša na gradnjo ekonomske fakultete 2e naslov nam je povedal, da gre tu vse po planu In v torek, 23. julija so naši delavci na dva objekta — računski center in male predavalnice postavili smrečico, simbol gradbincev pri dograditvi objekta. Zato so ob tej priliki pripravili majhno slovesnost, ki so se je udeležili predstavniki investitorja, projektantov in nadzora V imenu investitorja je pozdravil in pohvalil naše delavce zastopnik dekana na
ekonomski fakulteti prof. dr. Viljem Rupnik, ki je našim delavcem čestital za dosežene uspehe in zaželel, da bi bili tudi pri končnih rokih tako uspešni V imenu projektantov in nadzora je spregovoril direktor IZTR Jurij Jenštrle ki je prav tako pohvalil kvaliteto kot tudi ažurnost naših delavcev Med predstavniki našega podjetja je bi: prisoten poleg izvajalcev še direktor GFS [ko Ravnikar, ki je zaželel našim delavcem, da bi se prihodnjo jesen ponovno zbrali in na enak način proslavili zaključek vseh del.
Zbranim delavcem o spregovorili predstavniki projektantov in nadzora (Jurij Jenštrle). investitorja (prof. dr. Viljem Rupnik) in našega Podjetja (Iko Ravnikar)
Akcijski načrt za konkretno delo
Sindikalni odbor podjetja za izvajanje sklepov ZSS
Dosežena vsebina in oblika samoupravljanja v Gradisu in pomembni cilji, ki smo si jih zadali s sprejetjem nove ustave ter kongresnimi materiali Zveze komunistov v nadaljnjem razvoju samoupravljanja, terjajo nadaljnji organiziran boj vseh subjektivnih sil. Sindikat kot najširša družbenopolitična organizacija delavskega razreda ima pri tem posebno mesto in vlogo, kot je to tudi z ustavo opredeljeno. Prizadevanja sindikalnega odbora podjetja bodo toliko učinkovitejša, kolikor bodo v akcijski enotnosti vseh družbenih dejavnikov dovolj konkretna in samoobvezujoča v vsakodnevnem delu pri utrjevanju zavestnih samoupravnih socialističnih odnosov v vsaki TOZD ter podjetju kot celoti. Pri tem mora biti osnovno vprašanje, kot je bilo to posebej poudarjeno na 2. seji CK ZKS, kako daleč sega resnična oblast delavcev v TOZD, da so resnični samoupravljavci in da se ne more dogajati za njihovim hrbtom nič, kar bi bilo proti njihovim interesom in, kar je pomembno za njihove razmere in rezultate.
Zato moramo ponovno pregledati izvajanje že sprejetega akcijskega programa ter na vseh ravneh svoje organiziranosti zagotoviti sprotni vpogled, kje konkretno smo v lastni organizaciji, oziroma v posamezni TOZD, kakšni so pozitivni premiki. Če pa teh premikov ni, zakaj jih ni, kje so vzroki za odpore, kje neznanje in kje oboje. Izvršni odbor sindikata v TOZD in Sindikalni odbor podjetja mora analizirati svoje delo, ter vložiti vse sile, da se aktivnost sindikata poveča na vseh področjih našega dela. Če je treba tudi s kadrovskimi spremembami in drugimi ukrepi tudi v lastnih vrstah, S tem bomo tudi ostrili in povečevali akcijsko usposobljenost nove sindikalne organiziranosti za delovanje v konkretnem okolju tj, na delovišču, kjer naši člani delajo in živijo. Le ob sodelovanju vseh delavcev bomo dosegali boljše rezultate in to ne samo na področju sindikalnega dela, temveč tudi na področju razvijanja samou-
pravljanja, dviga produktivnosti dela, ekonomičnosti in rezultatov poslovanja vsake TOZD in nod-jetja kot celote.
Sindikalni odbor podjetja je na osnovi že sprejetih nalog za nadaljnje uveljavljanje delavcev v TOZD ter v zvezi s tem utrjevanja samoupravljanja, boljšega gospodarjenja, in usklajevanja notranjih odnosov, že sprejel določene akcijske napotke:
— Pred sindikalno konferenco podjetja Gradisa, ki bo predvidoma proti koncu meseca avgusta ali prve dni septembra, se naj sestanejo vsa sindikalna vodstva TOZD, ter ugotovijo, kako se izvaja že sprejeti akcijski program sindikata v podjetju, kakšne so samoupravne razmere v podjetju in TOZD in kaj bi bilo potrebno storiti, da se aktivnost sindikalnega dela še poveča.
— Kako delujejo delavske kontrole, v čem so uspehi in kje pomanjkljivosti?
— Kakšno je sodelovanje in strokovna pomoč občinskih ali mestnih sindikalnih svetov, kako se rešujejo skupni problemi itd?
— Kaj je bilo storjenega na področju organizacije in sistematičnega izobraževanja in usposabljanja delavcev, predvsem delegatov za njihove naloge v delavskih svetih, občinskih skupščinah in drugod? Ali se delegati pred zasedanjem delegacije posvetujejo z delavci po gradbiščih?
— Kako delavci spremljajo izvajanje interne zakonodaje, statuta, pravilnik o medsebojnih odnosih, pravilnik o delitvi dohodka itd?
— Kaj je bilo že storjenega na področju skrbi za delavce (prehrana, stanovanja, kultura, šport)?
— Kako je urejeno vprašanje odgovornosti vsakega posameznika in izvršnega odbora kot celote?
Skratka, sindikalna organizacija Gradisa naj na vseh ravneh kritično in samokritično obravnava svojo akcijsko usposobljenost in dosežene rezultate.
Gospodarski načrt za leto 1974 (GN 74) smo začeli sestavljati decembra lani. Prve elemente plana in meril za delitev smo poslali vsem enotam 8. januarja. Postopek sestavljanja načrta in usklajevanja podatkov je bil končan v začetku marca, tako, da je bil prvi del GN 74 pripravljen za obravnavo in sprejem 25. marca.
Na konferenci direktorjev je bila 16 aprila imenovana posebna komisija z nalogo, da obravnava vlogo TOZD Celje z dne 3 aprila, naslovljeno na DSP v zvezi z delitvijo dohodka za leto 1973. Za TOZD Celje je bil sporen zlasti način obremenjevanja pogodbenih obveznosti, spremenil pa naj bi se fudi obstoječ način pokrivanja stroškov skupnih služb Imenovana komisija se je večkrat setala in izmed več prioravlje-nih v^iant izbrala kot. predlog, po katerem b se stroški skupnih služb kakor tudi njihove . druge potrebe (skupna poraba, investicije) poračunali na osnovo družbenega proizvoda. Le-ta sestoji iz dohodka in amortizacije Dohodek ie splošno družbeno priznano merilo (ustava, X kongresa ZKS) kot osnova za pokrivanje skupnih potreb, amortizacija pa predstavlja nadaljevanje nhstoipče-
ga merila kot odraz opredmetenega oziroma minulega dela. Komisija je poleg tega predložila tudi druge popravke (cement npr ) in predloge, ki naj bi jih upoštevali pri delovanju interne banke. Zaradi preglednosti smo sestavili zbirni pregled osnov (ključev) za pokrivanje skupnih
stroškov ali za združevanje sredstev. Pregled je sestavni del s predloga GN 74.
11. junija so dobile vse TOZD gradivo z naslovom INTERNA MERILA, v katerem so zajeti vsi elementi delitve ključno z delitvijo skladov, ki je obravnavana v četrtem delu gradiva. Gradivo je skupaj s predlogi že imenovane komisije in z upoštevanjem predpisov — od ustave do predloga samoupravnega sporazuma v gradbeništvu kot. tudi internih samoupravnih aktov — služilo za sestavo II dela GN 74.
Glavni elementi in kazalniki
Pregled osnovnih podatkov v iniodin:
Element	IzvrS.	73	GN 74	Indeks	Struktura v p'e 1973	1974	
VP	1067		1374	129	1000	1000
obrtniš dela	195		225	115	18,3	36,4
VČP	872		1149	132	81,7	83,6
A	868		988	129	72,0	71 9
DP	299		386	129	28,0	28,1
Amortizacija	24		30	124	2,2	2,2
Dohodek	275		356	130	25.9	25,9
Zak in pog.	31		36	118	2,9	2,6
PČD	251		333	132	23,5	24,2
ČD-čisti doh.	244		320	131	22,9	23,3
Kazalniki v din	na uro					
Kazdiaik		Izvrš. 7	'3	GN 74		Indeks
VPČ-EV		88,40		110,06		124
ČD/h		21,25		26,47		125
PČD/H		21,85		27,55		126
OD/h		17,15		21,72		127
Ost. D/h		4,70		5,83		124
Prva smrečica na gradbišču
ekonomske fakultete
Prvi del GN 74 je ostal v glavnem nespremenjen, ker enote po končanem usklajevalnem postopku niso imele več pripomb.
Spremembe so nastale v delitvi, ki je v glavnem predmet drugega dela GN 74.
Iz gradiva PLAN DELITVE SKLADOV 74 je razvidno, da potrebujemo za že sprejete obveznosti najmanj 63 mio din, to je 12 mio ciin več, kar predstavlja 4,6 % od vrednosti proizvodnje. Če bi upoštevali prvoten plan, bi lahko pričakovali 70 mio din skladov to je 5,1 % od VP Toda pri tem bi se OD na uro povečali le za 20,6 %
V prvem polletju so se cene živ-
ljenjskih potrebščin povečale za 22 %>, za konec leta pa bo znašal porast predvidoma med 23 % in 25 l,/o pri predpostavki, da bodo stabilizacijske zavore prijele in da bodo spremljajoči pogoj: ugodni (letina, turizem, delo v tujini, vrems-eiek-trika, nafta) V najslabšem primeru se lahko indeks cen dvigne velo do 130 in še kakšno desetinko čez. vendar je v lem primeru napoved zelo pesirnislična Če ostanemo pri indeksu 125 za življenjske stroške in 121 za OD bi se realni OD snet znižal za 3 ^ 'lani. za 4 °/o) Mislim, da ne moremr rUanirati že vnaprej pod re-, alnimi OD
(nadaljevanje na 9. str.)
711771
—


«8®
Delegacija republiškega sindikata na avtocesti
Prejšnji mesec je obiskala gradbišča na avto cesti Hoče—Levec delegacija republiškega sindikata gradbenih delavcev. Hoteli so si ogledati samo delo pa tudi način življenja delavcev ter njihova naselja.
Prva postaja na tej poti je bilo naselje delavcev podjetja Stevenija-ceste v Framu. Člani delegacije so si ogledali bivališče in ostale skupne prostore delavcev in lahko bi rekli, da naselje nima bistvenejših pomanjkljivosti. Vsi so bili presenečeni nad redom in čistočo v stanovanjskih barakah, prav tako pa tudi v jedilnici. Iz Frama so se nato že po novi cesti odpeljali do nadvoza Devina, nato pa so se ustavili še v
Vrholah, kjer grad- naše podjetje. Ogled že skoraj končanega viadukta je bil za vse prisotne zelo zanimiv, malo manj pa kasnejši ogled stanovanjskih barak v našem naselju. Člani delegacije so *u hitro ueoiovili. da večina sob nima niti ene mize in stolov prav take pa je tudi premalo omar za garderobo, tako da imajo nekateri to splavljeno kar na tleh
Iz Vrhol so se nato oglasili še v naselju v Žičah, kjer je bila slika nekoliko boljša, nate pa so si ogledali še gradnjo predora
Za vse pričet ne ie bil ogled gradnje avtope-*« velo zimmtv- saj je bila večina njih prvič na teh mestih.
Člani RO med obiskom na avtocesti
Prihodnje leto svečana proslava 30 letnice Gradisa
Prihodnje leto bomo svečano proslavili tridesetletnico našega dela in uspehov. Poleg obširnega skupnega programa bomo zavrteli tudi nov film.
Ker želimo, da bi vsebina filma zajela vsa področja našega dela. objavljamo osnutek scenarija. Osnovni poudarek bo seveda na tehniških dosežkih zadnjih pet let.
1.
Podpisovanje samoupravnega sporazuma v GIP Gradis (arhivski posnetki, colorl). Tekst v stilu filmske oz. TV novice: »Danes, dne X, Y, so predstavniki TOZD podpisali samoupravni sporazum itd . ..« Tekst pove obenem tudi vse osnovne podatke, generaiije, o Gradisu — koliko je TOZD. število zaposlenih itd., skratka navede vse številke, ki so potrebne, da jih v filmu omenimo Svečana glasbena spremljava! Konec sekvence Miza. na njej vaza. v njej toliko nageljnov, kolikor je TOZD Ob vazi stoji zastavica z Gradisovim emblemom. Kamera počasi bliža na zastavico in se potem ustavi na cvetju. Glasba počasi izzveni!
2.
Veliki plan delavca s čelado, na čeladi Gradisov emblem. Rahel odmik in preostritev na drugi plan, na total mirujočega stroja. Potem v enakomernem montažnem zaporedju »parada mirujočih strojev«. Sprva sami totali, potem se kamera vse bolj bliža, do čistih detajlov! Vmes — paralelna montaža — veliki plani delavcev. Stroji postajajo vse večji in pogledi vse bolj nenavadni, posebej še pri detajlih. Dobivajo skoraj grozljive podobe. Kot se večajo plani strojev, se večajo tudi plani delavcev - do čistih detajlov! Sekvenca je brez teksta! Začne s popolno tišino, ki potem prehaja v vse močnejši hrup strojev. Na koncu oster slikovni in tonski rez!
3.
Projektivni biro. Risalna deska, na njej načrt. Bližnji posnetek načrta, tako, da le-ta deluje kot nekaka abstraktna kompozicija. V kader pride o-ka in potegne po načrtu nekaj črt. Delo v projektivnem biroju, sami bližnji posnetki. Namizni računski stroj. Bližnji posnetek roke, ki na tasta-turi odtipkava številke. In znova bližnji plan roke, ki riše načrt. Detajl velikega računalnika! Projektant pri delu. — Tudi ta sekvenca je grajena na paralelni montaži posameznih bližnjih posnetkov I dela roke in stroja, v tem primeru računalnikov, ter statičnih panoramskih posnetkov (iz aviona že dovršenih objektov! — npr. viadukt na avtocesti, hoteli v Portorožu, bloki v Novih Jaršah (tudi interieri) itd. Panoramski posnetki, v bistvu kompozicijsko dognane »razglednice«, morajo delovati v sklopu zaporedne montaže kot finalni produkt dela! Tekst — ekspresivno pisan na temo oz. relacijo roka : stroj oz. človek : stroj. Opremljen z osnovnimi podatki o strojnih kapacitetah podjetja ter o strokovnem profilu zaposlenih delavcev. Glasba: efekti računalnikov in moderna elektronska glasba.
4.
Deska z vrisanim zemljevidom Slovenije, na njem z raznobarvnimi žarnicami označena gradbišča Gradisa (barve po TOZD-ih!) Kamera de-tajlira po zemljevidu in se tako približuje posameznim krajem. Vmes znova statični posnetki nekaterih gradbišč, tudi nekaterih manj pomembnih
Tekst - pove, koliko gradbišč ima Gradis trenutno in kje vse so raztresena. Kaj vse bi bilo potrebno, če bi hoteli graditi na tolikih krajih na principu nekdanjih »klasično« pojmovanih metod Animir glasba.
5.
»Parada« gradbene mehanizacije pri delu in hkrati tudi predstavitev nekaterih najpomembnejših oz najbolj uspelih gradb šč in obratov. Centralno skladišče železa /razkladanje, nakladanje! 30-tonska mostovna tehtnica, skladišče za vzdrževanje cevnega materiala; cementni silosi.
hidravlični silosi, montažna konstrukcija za gradnjo mostov, betonarna, avtožerjavi LORAIN, bagri, buldožerji, nakladači, težki kamioni itd.; prevozna betonarna, delo v kovinskih obratih (remont itd.); lesni obrat Sk. Loka — lupilni stroj in delo v obratu. Vsa ta gradbena mašinerija, posneta v glavnem pri delu, v različnih pogledih in planih, v dinamičnem ritmu, je pendant poprejšnji sekvenci, ki pa je grajena v principu statično. — Je torej njeno logično dopolnilo. Ne samo vizualno, predvsem izpovedno oz. vsebinsko. (Kar zadeva navedenih objektov oz. strojev, ki pridejo v poštev za snemanje, so seveda možne spremembe po nasvetih strokovnjakov.) Tekst: Gradbeno podjetje dandanašnji ni zgolj s plankami ograjeno gradbišče, temveč je sklop najrazličnejših industrijskih procesov. Glasba: dinamična sodobna zabavna glasba, mešana z efekti posameznih strojev.
6.
Na enem izmed Gradisovih gradbišč. Jedilnica na gradbišču. Interier. Delavci pri kosilu. Nekateri so že pokosili in berejo ob pivu Gradisov vestnik. Nekaj naslovov iz Vestnika. Jedilnica se počasi prazni. Ostanejo le nepospravljene mize in odloženi časopisi Tekst: sekvenca je brez spremnega teksta, namesto njega nekaj naknadno izbranih naslovov iz Vestnika. (Izbrani in v zaporedje zmontirani naslovi naj dajejo sekvenci, ki je izrazito umirjajoča, hkrati pa pokaže, da brez ljudi tudi ne gre, bolj veselo oz. šaljivo obeležje!) Animir glasba
7.
Predstavitev nekaterih najpomembnejših Gradisovih gradbišč — našteta so po že omenjenem seznamu:	Avtocesta Hoče—Levec; Luka Koper;
Jesenice; OGP; Maribor; Šoštanj [V; Hrastnik (most), in morda še nekatera, pač po predlogih. Posnetki najrazličnejših gradbenih del na omenjenih gradbiščih s poudarkom na sodobni gradbeni opremi in tehnologiji. Vendar poudarek nikakor 'ne sme biti zgolj na didaktičnem tolmačenju tehnološkega procesa oz. posameznih načinov gradnje, temveč mora biti zasnovan na široko razvejani dejavnosti Gradisa in njegovi usposobljenosti za taka in podobna dela. Gradbišča naj ne bi bila posamezne »sekvence« filma temveč bi s svobodno montažo prosto prehajali iz gradbišča na gradbišče in tako ustvarili dinamično ter impresivno podobo Gradisa kot kompaktne celote. Posamezna gradbišča so torej le mozaični del te celovite podobe. V tej sekvenci, ki je obenem s sekvenco 5. takorekoč nosilna, zatorej ne gre, da bi predstavljali in prikazovali delo in uspehe posameznih enot oz. TOZD, temveč, kot je bilo že omenjeno, za ustvaritev enovite podobe gradbeno industrijskega podjetja. Tekst: Tekst mora biti relativno skop, opremljen le z najnujnejšimi podatki, oz. pojasnili k posameznim sklopom. Tekst nikakor ne sme s pretirano gostobesednostjo porušiti slikovne dominante, ki mora s svojo razsežnostjo ustvarjati vzdušje tako te sekvence kot celotnega filma. Glasba: sprva relativno umirjena do zaključnega finala.
8.
Gradbišče X. Delavec za strojem. Roke, ki upravljajo stroj. Detajl stroja. Panoramski posnetek Ravbarkomande. Konstruktor za risalno mizo. Roke, ki rišejo načrt Panorama večjega gradbišča. Veliki plan delavca, njegove roke. Panorama Šoštanja itd itd. V tej zaključni sekvenci, ki je grajena na paralelni montaži rok. strojev in posameznih panoramskih posnetkov najznačilnejših objektov, želimo znova poudariti odnos med človekom in strojem in hkrati tudi veličino ustvarjenega dela Tekst Kaj je in kaj predstavlja danes Gradis, njegov pomen in mesto v našem gospodarstvu. Glasba: dinamična, svečana, mešana z efekti strojev.
Želimo, da čimveč članov kolektiva poda k scenariju in sploh k proslavi svoje mnenje in predloge.
Vse predloge in pripombe dostavite na naslov: (Komisija za pripravo proslave 30 letnice podjetja Gradis — predsednik Lado Janžekovič).
C.
Propagandi
več pozornosti
Slovenski propagandisti so sc ponovno zbrali v Radencih in na seminarju obdelali temo: Komuniciranje s tržiščem.
Do omenjenega zapisa so nas privedle dve stvari. Prva je prav gotovo ta, da se tudi v naših TOZD vse bolj zavedajo, da se v propagando vložena sredstva bogato obrestujejo in druga da si je propaganda dokončno izborila mesto pod soncem Če smo pred letom dni zapisali da jo zanemarjamo, danes lahko ugotavljamo da stopamo naprei čeprav še bolj s počasnimi koraki Se vedno je primarno vprašanje ob odločitvi za določene propagandne akcije ah je res tako vložen denar najbolje uporabljen ali ne bi dosegli z drugačno akcijo boljšega efekta. Čeprav se v našem podjetju ne ukvarjamo s prodajo izdelkov v tolikšni meri kot OZD tekstilni in živilski industriji pa moramo vseeno posvečati temu vprašanju več pozornosti
Naše tržišče je ozko profilirano, zato bi morali imeti pri tem pogledu določeno prednost Toda, aii jo imamo? Vse premalo se zavedamo bistva propagande Toda glede na izkušnje ki jih še nimamo nrav veliko iahko delno opravičimo Tudi že izvedene akcije kot na primer-obnavljanje stalne razstave v jugoslovanskem gradbenem centru v Beogradu: najem in izdelava dveh panojev z.a potujočo razstavo gradbeništva v MCmrhnu. Pragi in Budimpešti: snemanja viaduktov na 4C Hoče—Levec in h melj s kih žičnic za inovacije ob mednarodnih sejmih v Diisseldorfu in Oslu sr dokaz, da tudi v tej smeri napredujemo Priznati moramo, da smo jugoslovanski gradbinci skromni in se ne hvalimo radi Toda prav sedaj ie še čas da to skromnost malo popravimo, da z začetnimi akcijami v propagandnem smislu nadaljujemo sat bomo take še naprej posredno računali tudi na boljši jutri. Seveda pa je ob tem
predvsem pomebno, da zn«, mo izkoristiti pravi način propagiranja cb pravem času Z udeležbo na raznih sejmih to dobro spoznavamo Pri tem pa st vse preveč vsiljuje misel, ds bi morali biti vsaj v lem pogledu bolj povezam Stroški za propagando bi se zmanjšali efekt pa bi se prav gotovo povečal Tako pa vsak razpolaga z majhnimi sredstvi z.a propagando. ki jih po najboljši moči tudi porabi
Ob zaključku naj napišemo le še to da smo v propagandi napredovali in da si čeprav počasi, utiramo pot de ciljev ki naj bi jih v gradbeništvu oz. v našem združenem podjetju propaganda imela.
Drobne vesti
Ljupljana — V ponedeljek 15. 7. 1974 je bil v SAMOUPRAVNI SKUPNOSTI - SKUPNE SLUŽBE masovni sestanek na katerem so obravnavali in razpravljali o sprejemu statuta GIP -GRADIS- Ljubljana in o samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih delavcev samoupravne skupnosti - skupnih služb in TOZD v GIP -GRADIS- Ljubljana
Razprava je bila tudi za ustanovitev samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Center
Besedilo vseh treh tem ie bilo sprejeto soglasno Sprejet je bil tud’ sklep, da ie tov glavni direktor ing Hugo Keržan podpisnik samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev samoupravne skup-nosti skupn'b sbt?H 7.a de’egata v volilne kopt^n-n z- k-*'— Skupščine SRS, je bil izvoljen ing-Ignac Brenčič.
Sistemizacija ponovno!
V Gradisu smo dobili prvo sistemizacijo že leta 1971.
Pravilno izdelana sistemizacija je pomemben pripomoček za oblikovanje in izvajanje kadrovske politike v podjetju. Sistemizacija namreč prikazuje — neodvisno od trenutne zasedbe — za vsako delovno mesto oziroma delo najmanj dva bistvena elementa. To sta opis dela in opravil, ki so vsebinsko zaokrožena celota ali vsebina delovnega mesta ter opis znanja, strokovnosti in delovnih sposobnosti, kakršna so potrebna delavcem, ki naj ta dela opravljajo. Sistemizacija prikazuje torej podatke, ki so odločilnega pomena za izbiro ljudi, za kadrovsko programiranje, za organizacijo in usmerjanje strokovnega izpopolnjevanja, za razporejanje delavcev, kakršno je v interesu uspešnega dela in hkrati v interesu delavca, da lahko uveljavi in sprosti svoje strokovne in delovne sposobnosti.
Spremembe in novosti, ki jih prinaša razvoj samih dejavnosti, razvoj v metodah dela in njegove opremljenosti, v organizacijskih postopkih in podobno kažejo, da sistemizacija ni nekaj dokončnega in da bo njena dognanost in uporabnost toliko večja, če bo poleg dejanskega stanja upoštevan tudi bližnji razvoj. To velja zlasti pri opisu znanj in strokovnosti, kakršne so že in bodo
potrebne v neposredni bodočnosti glede na programiran razvoj naše organizacije združenega dela.
Leta 1973 smo v »Gradisu« formirali TOZD. Pred nami leži »Družbeni dogovor o temeljih kadrovske politike« in obnovljeni »Samoupravni sporazum o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke v gradbeništvu«. Naša interna reorganizacija, družbeni dogovor in samoupravni sporazum konkretno zahtevajo, da mi našo obstoječo sistemizacijo popravimo in prilagodimo novim zahtevam. Vsakemu delavcu mora biti zagotovljen osebni dohodek, odvisen od njegovega delovnega prispevka.
Po sporazumu pa se določi osebni dohodek delavca na podlagi vrednosti delovnega mesta in delovnega uspeha delavca. Vrednost delovnega mesta pa se določi s pomočjo sistemizacije in analitične ocene delovnih mest. Sistemizacija je pravzaprav zbir kriterijev, ki nam bodo s pomočjo analitične ocene omogočili, da določimo vrednost (lahko bi rekli »težo«) posameznega delovnega mesta.
Komisija za sistemizacijo, ki jo je postavil DS podjetja je imela že dve seji. Pregledala je pripombe, ki so jih dostavile posamezne enote in službe do 30. 5. 1974 na pravilnik o sistemizaciji, ki je bil v obravnavi. Nekatere pripombe so nekonstruktivne, ker gotove zadeve kritizirajo, ne dajejo pa konkretnih boljših predlogov. Nekateri gledajo samo sebe — človeka, ne pa delovno mesto in zato komisija takih ž.elja ni mogla povsod upoštevati.
Nekatere enote so spremenile nazive delovnih mest in tudi nazivi posameznih organizacijskih oddelkov niso skladu s statutom, ki so ga sprejeli aprila 1974.
14. člen družbenega dogovora pravi: »Zaradi višjega vrednotenja delovnega mesta ne bomo umetno dvignili zahteve po šolski izobrazbi.« Če je delovno mesto pre-
nizko ovrednoteno, bodo podpisniki korigirali njegovo vrednost, upoštevajoč večjo odgovornost, večje napore in slabše delovne pogoje, ne pa na račun umetno dvignjenih šolskih zahtev.
Glede na gornje smatra komisija'*za umestno, da se pri vseh delovnih mestih predvidijo samo dve stopnji strokovne izobrazbe (ne več VŠ, VIŠ ali SS ampak samo VŠ, VIŠ ali VIŠ, SS). Katera varianta je z oz. na de-lovmo mesto bolj primerna, naj odločijo enote same.
Omenjeni družbeni dogovor tudi zahteva, da na najzahtevnejših strokovnih in ključnih delovnih mestih zahtevana praksa ne sme presegati 5 let (15. člen družbenega dogovora). Te zahteva komisija ne more upošte-\'ati, ker je to za vodilna deloxma mesta v »Gradisu« absurd.
Komisija za sistemizacijo je na zadnji seji dne 9. 7. 1974 sklenila sledeče*
1.	Narišejo se organizacijske sheme, ki odgovarjajo organizaciji, predvideni v statutu posameznih TOZD.
2.	Pravilnik z upoštevanimi korekturami komisije gre v začetku septembra ponovno v obravnavo s primernim spremnim dopisom in organizacijskimi shemami.
Predvideva se, da bi centralni DS lahko potrdil popravljeni pravilnik o sistemizaciji koncem septembra 1974.
Pripominjam, da nam je nova sistemizacija nujno potrebna, ker novi sporazum, ki bo predvidoma te dni stopi! v veljavo, predvideva 18 tipičnih delovnih mest od NK do vodilnega znanstvenega delavca, med katerimi so določena indeksna razmerja, ta pa so važna za izračun dohodka na osnovi pogojno nekvalificiranega delavca.
Direktor KSS Dragovan Sever, dipl. ing.
Najbolj prometno križišče, ne samo v Ljubljani, ampak v celi Sloveniji, je brez dvoma križišče na Ajdovščini. Sedaj je zaprto, ker naše podjetje opravlja tu obsežna gradbena dela. V 123 dneh mora biti zgrajen podhod za pešce pod Titovo cesto in kolektor.
Na gradbišču oglušujoče ropotajo pnevmatična kladiva, ki zagrizeno rijejo v asfalt in beton. Staro se umika novemu. Sentimentalni Ljubljančan priletnih let. oložno gleda na tračnice starega tramvaja, ki so pod vrhnjo plastjo asfalta in mi pravi: -Vidite, tukaj je vozil. Res je bil Počasen in netočen. Bil pa je zanesljiv in ni odpovedal niti v najhujšem snegu in mrazu, niti v avgustovski pripeki. Da. da, rekli so, da je prepočasen in da ovira promet, pa so ga odstranili in na njegovo mesto Postavili trolejbuse. Ti pa so bili še slabši. Škoda je bilo ukiniti ta naši, stari, dobri tramvaj, res škoda ...« Tako je modroval dalje in govoril sam sebi. Jaz sem se raje umaknil drugam, umaknil sem se tja, kjer na preteklost ne gledajo s sentimentalne strani, tja, kjer se gradi noxm
Postopam po gradbišču, govorim s tem in onim, opazujem delavce, ki delajo nove opaže, one ki talijo smolo, druge, ki polagajo cevi ali prestavljajo inštalacije. Ustavim se pri skupini mladih fantov v kopalkah, ki pazljivo 1 in zaverovano kopljejo. To so študentje arheologije. Povprašam. kaj iščejo. Ne da bi -odvrnil po-gled od kupčka prsti, mi mlad bradač pripoveduje: -Na mestu, kjer se danes gradi, je v času starih Rimljanov, to je bilo takrat, ko se je Ljubljana imenovala še Emona, potekala trgovska pot Svoje mrtve-co pokopavali kar ob poti in seda' iščemo le grobove. Našli smo že 26 popolnoma nepoškodovanih in lepo ohranjenih skeletov iz približno tretjega in četrtega stoletja. Da pridemo do njih, je treba najprej odkopati plast sodra, pod to plastjo pa je plast, kamor so naši predniki pokopavali svoje pokojnike. Tako kopijpmo do globine približno dveh metrov. Povedal pa bi še rad, da smo našli ludi nekaj novcev, ki so za nas posebno interesantni«, je zaključil svoje pripovedovanje in zagrabil metlico — kramp je tu pregrobo orodje.
V pogovoru z ing Vilijem Štruk-Ijem, ki je vodja gradbišča, sem izvedel, da do sedaj potekajo vsa dela
po načrtu. Posebnih problemov nimajo, želijo le, da bi bila dobava materiala redna in da jim vreme ne bi nagajalo. -Naše delo je odvisno tudi od pridnosti drugih. Če bodo uslužbenci PTT pravočasno opravili vse prestavitve svojih inštalacij, če bodo delavci Plinarne po planu opravili svoje in seveda, če bodo pohiteli še vodovodni inštalaterji ter elektrikarji, skratka vsi, ki delajo poleg nas, bomo dela lahko opraviii v štirih mesecih«, je dejal ing. Štrukelj.
Ker je zaradi gradnje promet precej ohromljen in je vožnja skozi center mesta po obvoznicah prava muka, me je zanimalo zakaj ne delajo v izmenah, Drugače povedano, zakaj gradbišče ni odprto 24 ur na dan? »Dva razloga imamo, da ne uvedemo dveh izmen«, je odgovoril ing. Štrukelj: »Prvi je, da bi Ljub-
ljančani ob nočnem hrupu, ki bi bil milo rečeno precejšen, sigurno protestirali. To se nam je zgodilo že pri gradnji kolektorja ob Ljubljanici. Drugi in še važnejši razlog pa je, da se nam to enostavno ne bi izplačalo. Res je sicer, da bi podvojeno število delavcev hitreje izkopalo to, kar sedaj izkoplje ena izmena, vendar to ne bi pospešilo ostalega dela. Tehnološke postopke ne moremo enostavno prehitevati ali celo preskočiti, Za cementno ploščo, je na primer, potrebno da se 28 dni strjuje, predno lahko nanjo pridejo težki valjarji, ki so potrebni za asfaltiranje. Tudi na velike cevi za kanalizacijo moramo čakati tri tedne — torej bi hitreje izkopana jama samevala. Če pa bo na določenem mestu prišlo do zastoja, pa naj bo razlog za to tehničnega ali kakšnega drugega značaja, bomo tja poslali •►okrepitve«, če bo nujno tudi ponoči«, so bile besede ing. Vilija Štruklja.
Tako torej poteka gradnja na Ajdovščini. Načrtno in zaenkrat tudi po planu. Upajmo, da bo tako vse do
konca.
M. Filač
Tako kot na ostalih šolah se se tudi na poklicnih zaprla vrata. Med učenci, ki so jih obiskovali je tudi kar precejšnje število učencev našega podjetja in sicer kar 290, seveda v različnih strokah in letnikih Z uspehom, ki so ga naši učenci dosegli pa smo lahko izredno zadovoljni, saj jih je kar 21 končalo z odličnim uspehom, 52 pa s prav dobrim. Izredno malo pa je takšnih, ki so povsem padli in sicer so le trije.
Za vse najboljše bo Center za izobraževanje pripravil poleg denarne nagrade, ki jim pripada po pravilniku še lepe knjižne nagrade Za vložen trud šoli torej tudi zaslužna priznanja.
V šolskem letu 1873174 so z odličnim uspehom končali šolanje naslednji učenci:
Valentič Marjan — LIO Škofja Loka
Mihin Josip — KO Maribor Rebernik Štefan — KO Maribor Nikič Milenko — GE Ljubljana Gosar Marijan — LIO Škofja Loka
Islamovič Ramiz — Nizke gradnje Maribor
Jovanovič Zivoin — Jesenice Mirkovič Jovan — GE Ljubljana Nakičevič Midhat — Nizke gradnje Maribor
Nakičevič Musair — Ravne na Koroškem
Mehmedagič Mujo — Jesenice Mrak Jože — GE Ljubljana Aleksič Luka — GE Ljubljana Mitrič Vujadin — GE Ljubljana
Mesareč Srečko — GE Maribor Cejranovič Hazim — GE Maribor Sorajlič Ibrahim — GE Maribor Drvoderič Džuro — GE Maribor Marodi Ivan — GE Maribor Kobal Maks — GE Maribor Muhič Franc — GE Maribor
Gradisov vestnik
»Gradisov vestnik« izdaja delavski
svet podjetja Gradis. Ureja ga uredniški odbor. Odgovorni urednik Lojze Cepuš. Tisk tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani. — Izhaja mesečno
pod asfaltno prevleko so stare tramvajske tračnice, ki jih bodo sedaj ®°končno odstranili
laši 50 in 60 letniki
Malo je takih, ki v gradbeništvu praznujejo še na delovnem mestu svojih 60 !et življenja. Poklici v naši panogi so pač težki in marsikdo si na zadnja leta službovanja poišče bolj primerno zapos!itex'. V Mariboru smo pa le našli nekoga, ki praznuje letos 60 let. To je STANE STRAŽIŠAR Sicer pri Gradisu še ni tako dolgo, »šele« devet let, delal pa je že na marsikaterem našem gradbišču. Tako je bil najprej v
Stane Stražišar
Gornji Radgoni, potem pa so se zvrstili Sladki vrh, Radenci in Maribor.
Ko smo ga vprašali, kako se počuti ob svojih 60 setih, je dejal, da pač leta prinesejo svoje. Če bo zdrav, bo delal še naprej, kolikor bo mogel, če pa se bo obrnilo kako drugače, bo moral biti invalidsko upokojen Upajmo, da mu to ne bo treba in da bo še lep čas med nami. za njegov praznik pa mu želimo vse najboljše.
Pred dvema mesecema je Franjo Herak praznoval svojo 50-letnico. Skoraj polovico teh let je prežixrel v Gradisu, saj dela v našem podjetju že od leta 1952. V tem času je delal že v Radencih, Ljutomeru, Portorožu itd Je kvalificiran železokrivec. Ko smo se pozanimali, kako mu je všeč v Gradisu, je povedal, da mu je dobro in če bi ime! še družino kje blizu, res ne bi imel pripomb. Njegov dom in družina sta namreč v hrvaškem Zagorju in tako jih vidi v najboljšem primeru le enkrat na teden, drugače pa stanuje v samskem domu.
Kljub tem težavam praznuje svoj letošnji rojstni dan kot zadovoljen delavec in če bo ostal zdrav, pravi, da bo kar pri nas počakal pokojninske čase. Tudi mi mu to želimo in mu čestitamo za njegovih 50 let.
Četrt stoletja v Gradisu in pol stoletja med smrtniki je že kar lep jubilej in v tem času se tudi že marsikaj zanimivega doživi. Da je res tako, nam je potrdil tudi Jože Juvan, ki svojo 50-letnico praznuje tega leta
H Gradisu je prišel že leta 1948 v Vuzenici, kjer je bil najprej brigadir, potem pa je začel delati v delavnicah Kovinskih obratov, kejr je še danes. V teh letih je bil včasih tudi kakšen
Jože Juvan
mesec na gradbišču in sicer v Črnem kalu. Postojni in na Vrhniki, delal pa je -tudi na pregradi .Kruščici v Luki in v Dterdja-pu Tudi na dravskih elektrarnah je bil in še marsikje drugje.
V teh 25 letih prj Gradisu je prežive! dosti dobrega, pa včasih tudi kaj slabega, skupni sešte-x'ek je pa vendar dober in sam pravi, da nikoli ni razmišljal o tem, da bi presedlal v kakšno drugo podjetje, zato mu tudi ne bo težko pri nas dočakati pokoja.
Tudi njemu želimo vse najboljše ob njegovi obletnici.
Benedikt je oddaljen od Maribora 30 km Od tam se je včasih s kolesom vozil na delo FRANC ZEMLJIČ, ki letos praznuje 50 let živlienja Takrat še pomislil ni, da bi potoval na delo kako drugače, vendar pa sta ga čas in
Franc Zemljič
napor prisilila, da je začel razmišljati o drugačnem načinu življenja, ki sicer ni najboljši, je pa manj naporen. Sedaj namreč stanuje v samskem domu, družino pa ima doma Tako bo najbrž ostalo do pokoja, pa saj sam pravi, da se je takega življenja že navadil, čeprav bi rad bil več časa z družino.
Sedaj je zaposlen na Pobrežju kot strojnik, dela pa na betonarni Tam bi rad ostal do konca svoje službe, kar najbrž tudi bo. Želimo mu. da bi vsa ta leta preživel še zdrav in da bi tudi svojo 80-Ietnico še praznoval v Gradisu.
m
Naslednji članek je objavljen v »Zbirki najuspešnejših raziskav zadnjih let, izvršenih v Inštitutu za tehnologijo visokih in nizkih gradenj iz Pariza«"; daje mnogo koristnih napotkov za čim uspešnejšo uporaba nove tehnologije pri betoniranju in pri vzdrževanju opažev s kovinsko površino in navaja potrebne ukrepe, da dosežemo u htevano kvaliteto in pričakovan površinski izgled betona.
te več let uporabljalo TOZD GIP Gradisa pri betoniranju elementov in objektov opaže s kovinsko površino: Obrat gradbenih polizdelkov v Ljubljani, Obrat betonskih izdelkov gradbene enote Maribor,
Gradbena enota Jesenice.
Obrati uporabljajo že več let jekleno pločevino za izdelavo kalupov, s katerimi betonirajo: železniške pragove, hmeljevke, vinogradniške kole, betonske cevi, strešna korita, montažne elemente indu- MOŽNO ŠTEVILO PONOVNE strijskih hal itd.	UPORABE OPAŽEV
Gradbena enota Jesenice gradi letos stanovanjske objekte z Outinord opaži s kovinsko površino, druge gradbene enote pa uporabljajo velikotablaste opaže z lesno površino, katerih elemente izdeluje Lesno industrijski obrat v Škofji Loki.
Letos junija je objavila Razvojno-organizacijska služba javni razpis za dobavo racionalnega opažnega sistema za betoniranje večjih industrijskih in energetskih objektov.
aktualnosti objavljamo prevod izsledkov raziskav z delno dopolnitvijo:
—	poliranje
—	smolni premazi
RAZOPAŽEVALNI PRODUKTI
lažje razopaževanje)
—	raztopina vode v olju
—	voski
—	mineralna olja in smole
—	kemični agenti
TOPLOTNI EFEKT (vpliv temperature, vpliv brzine naraščanja temperature)
Več naših enot že uspešno uporablja velikotablaste opaže
Betoniranje, problemi kovinskih opažev: M. ADAM
Rezultati raziskav 1969 do 1972 ANNALES — sept. 1972 in junij 1974
ooažev
faktor. Kasneje se bomo povrnili podrobno na ta faktor;
— končno NEGOVANJE betona v začetni fazi je poreklo mnogih problemov: obrati, ki izdelujejo prefa-brikate, vedo, da so elementi izdelani v soboto in puščeni v opažih dva dni, mnogo temnejši, kot oni, izdelani med tednom in puščeni v opažih le 12' ur.
To nam prikazuje, kako je soočen izvajalec z problematiko, ki nima iste privlačnosti za inženirja, kot npr problematika na področju trdnosti materialov, ker se je težje navezati na predpostavke ali na določeno delovno metodo.
Imamo več vrst opažev, danes naj-češče uporabljamo kovinske opaže Vsi gradbinci vedo, da je težavno napraviti lep beton s kovinskimi opa-■ ži, vendar so takšni opaži koristna oprema zaradi svoje trpežnosti in trajnosti, če poskrbimo, da se nanje
ne lepi cement.	•„	.	„ .
Dejansko uporabljamo takšne opa- /SČ81H6 že že dolgo časa za standardne belo-	* U&rdRSSf &
ne, ne da bi se resnično potrudili, da izboljšamo izgled betonske površine in vse izboljšave so bile napravljene samo pri masovno izdelovanih prela-briciranih elementih v posameznih obratih s postopnimi preizkušanji in napačnimi postopki Prav tako pa ni bil napravljen nikakršen napredek že leta. glede kvalitete betona, ki ga vlivamo v stenske opaže na gradbišču
Po proučitvi je grupa odločila, da izloči posamezne vrste obdelave, katere je nadomestila z epoksidnim smolnim premazom in je nato razširila raziskavo na dodatke, da prouči vpliv finoče cementa in vpliv agregatov različnega porekla.
2.11 Stalna povezava med člani in teamorn
Med temi preiskavami, ki so se vršile od aprila 1969 do julija 1971,
2.4.2.	Sestava betona
CEMENT:
vrste
— CPL 400 (beli Portland)
— CPAL 325 (Portland z 15 % žlindre)
— CPA 325 (bazni element) finoča
—	fini 4200 Blaine (finoča mletja),
—	grobi,
dozacija: 200, 300, 350,, 400 in 000
k«-m3.
AGREGATI:
—	silikatni apnenec iz Sene (bazni)
—	.mehki apnene.c
—	beii kvarcit .
— Fontanebloški pesek (kot dodatek)
—	ekspandirana glina VODA:
— V, C razmerje od 0.43 do 0.66
—	predhodno vlaženje ekspandira-ne gline ali brez (vlaženja)
DODATKI:
—	plastikatorji
—	dodajalci zraka
—	zadrževale!
—	pospeševalci
—	za lažjo obdelavo
2.4.3.	Proizvodnja betona
NAČIN MEŠANJA:
—	betonarna in prevozni mikser
—	mešalec s horizontalno osjo
—	mešalec z nagnjeno osjo (vertikalno)
2.4.4.	Vgrajevanje
VLIVANJE: stopnja in trajanje (3 minute do 1 ure)
VIBRIRANJE
2.4.5.	Razopaženje in negovanje Razopaženje (od 6 ur do 18 dni)
NEGOVANJE:
—	notranja atmosfera
—	infra-rdeči žarki obsevanje
—	topel zrak
—	popolno ali delno vlaženje
—	vgrajevanje betona s tremi 150 litrskimi prevoznimi posodami, ki se izpraznjujejo v začasno deponijsko posodo s spremenljivo odprtino, da nam omogoča kontrolo dvigovanja betona v opažu — ki se korigira tekom raziskovanja z napravo za odvod;
—	vibriranje s pomočjo dveh vi-bratorskih elementov 0 55 mm — 20.000 obr./min., na komprimirani zrak, pritrjenih na napravo, ki se spušča s pomočjo vijačnega navoja s potrebno brzino;
—	osnovna mera betoniranja: 12 minut za polnitev in za vibriranje.
3.2. Nekaj posebnih postopkov
3.2.1.	Pospeševalci razopaženja
Ali naj jih dodajamo malo ali mnogo, ali moramo drgniti opaže po razopaženju ali jih enostavno očistiti s cunjo? Cesto je vse to odvisno od izbranega razopaževalnega pospeševalca, kateri izmed teh zaznamuje (pusti sledove) na beton ali ne.
Naša ocena pospeševalcev je zbrana na tabeli 1. To tabelo dopolnjujemo z ugotovitvijo, da puščajo nekatera sredstva, vsebujoča sestavine za kovinsko pasivizacijo. ko so prvič uporabljena, rjasto prevleko, ki pa hitro izginja pri naslednji uporabi.
Kar se tiče tvorjenja mehurčkov in njih razpestranjenosti. pa ta za-visi od stopnje vibriranja in vrste opaža (polirana površina zadržuje največ mehurčkov) toda v glavnem zavisi od razopaževalnih materialov, česar pa še vedno često ne vemo cz. upoštevamo.
3.2.2.	Obdelovalni postopek površine opaža (50 fazni)
Enostavna tabela prikazuje VIDEZ BETONA ocenjevan od U do :i(J ločk, v odvisnosti od števila (postopnosti) ponovne uporabe na istem opažu — ne upoštevajoč drugih faktorjev (dejavnikov) — ter nam prikazuje, da smo v drugem diagramu (b) prenehali uporabljati oziroma čistiti površino s kislino in s poliranjem, kar smo nadomestili s smolnim prerhazo-vanjem (ta pa se odlušči najpozneje po treh uporabah, če ni zaščiten z agentom za razopaževanje).
Opazimo tudi neregularnost prvih deset preiskav, verjetno povzročeno zaradi transportirani a betona v prevoznem mešalcu, ali zaradi dejstva, da je bil to Portlandski cement z dodatkom žlindre;
— v vsakem slučaju so rezultati mnogo bolj enotni za beton, ki ga je zmešal mešalec z vertikalno osjo mešanja. kar je tudi razvidno iz meritev gostote betonske mešanice (kon-zistence) (meritev posedanja prisekanega stožca), toda manj iz trdnosti pri 7 dneh.
(nadaljevanje prihodnjič)
Razopaževalna sredstva (pospeševalci razopaževanje)
Iz teh razlogov je bilo potrebno pedvzeti racionalno raziskavo vzrokov in učinkov in naša stroka je imenovala team raziskovalnih, operativnih in obratnih inženirjev kot tudi znanstvenih raziskovalcev, da izvrše to delo.
Prva
2.1. Izbira tipičnih komponent
Ker ne moremo zahtevati, da.
v la	Ai,v' uiuicmu udiiicvdU) Uci „ Ul
fotografija je bila posneta že ; obravnavali vse’ posebne1 slučaje,* je'
pred desetimi leti in še vedno popolnoma reprezentira današnje stanje na gradbiščih, in to kar velja za standardne opaže na gradbiščih, velja tudi za obrate: vedno ko primerjamo vertikalno vlivani beton z betonom, vlivanim na vodoravni mizi, ali če primerjamo objekte nizkogra-denj, ugotavljamo, da so nekateri deli konstrukcij resnični primerki, kako se ne sme delati
Na osnovi opazovanja teh primerov je bilo možno najti povezavo med vzroki in posledicami in končno oceniti pozitivne in negativne dejavnike teh efektov:
Kratek pregled dejavnikov, ki imajo največji vpliv:
— OBLIKA IZDELKOV je tako kompliciran parameter, da prav sedaj zastavljamo tozadevni raziskovalni program posvečen temu problemu. Naš raziskovalni program je še v začetni fazi:
— OPAZI, vplivajo s tipom materiala in svojo strukturo, z načinom površinske obdelave — vzdrževanja in načinom povezovanja:
— ARMATURA, ki igra manj važno vlogo, posebno če je zadostno prekrita z betonom toda pri vsem tem predstavlja oviro ali odklon med vlivanjem betona:
■ — BETON sam po sebi, skupno z načinom vgrajevanja je prvenstveni
naš team omejil 'svoje delovanje na tipičen opaž, ki ga masovno uporabljamo pri gradbenih delih visoko-gradnje in nizkogradnje in, ki je tudi zelo preprost
Izbrali smo element vertikalne plošče (panel) 15 cm debeline, 1.20 m dolžine in 2.50 m višine z lahkim »r-miranjem (6 vertikalnih 0 12 mm in vodoravne vezi 0 10 mm vsakih 50 cm): na ta način smo že v začetku utrdili geometrično obliko in procent arma ture
Na isti način smo omejili material opaža na eno vrsto železa, 4 mm pločevino, največ uporabljano za te namene.
2.2. Postopek
S tako določeno opremo je team podvzel postopne raziskave.
Tako je metoda za določanje prvega programa predvidela približno deset plošč, na katerih smo študirali sledeče serije parametrov:
—	površinsko obdelavo pločevine,
—	trajanje vlivanja betona in vibriranja,
—	doziranje cementa,
nakar je bil pripravljen drugi program, ki je vseboval:
< — dodatke,
—	kemični dodatek za lažje razopaženje,
—	toplotna obdelava betona. .... .. _
VRSTA razopaževalnega		OGRE-			BETON			OPA2
pospeševalca		VANJE	Barva	Luknja-	Zapra-	Skladi-	Vzdrže-	
				vost	šenost	ščenje	vanje	Zaščita
VOSEK		dobro	svetla	da	ne	—	enost.	dobra
Emulzija	št. 1	dobro	temna	mala	ne	—	enost.	Povečanje postopno
	št. 2	dobro	rumena	mala	da	dobro	enost.	Lokalno rjasto
	št. 1	?	nestalna	mala	ne	—	enost.	Dobra
OLJE	št. 2	dobro o ■ ' , V* . V-.	.madeži ; 1' • ■ J®	mala	ne	nekaj vpliva	enost.	Povečanje postopno
:	V. J.	št, 3	dobro	■dobra	mala	ne	nekaj vpliva	enost.	Dobra
KEMIČNI ODLEP1LNI	št. 1	slabo	svetla rumen-	mala	lahna	—	enost.	dobra
AGENT	št. 2	dobro	kasta	mala	prašno	dobro	enost.	dobra
torej nekaj čez dve "leti, se je Leam 6-krat, sestal, da določi sedem programov vsebujočih od 2 do 11 zidov, ne upoštevaje približno 50 plošč" velikosti 0 5 X 0.5 m uporabljenih za razčiščevanje problemov površinske karbonizacije (pooglenitve). Med temi sestanki so biti cesti stiki med posameznimi člani teama. kateri so pomagali pri izdelovanju panelov ali vzdrževanju opažev, drugi pa so prihajali večkrat v našo raziskovalno postajo v St Remiju v okolici Pariza, da so opazovali panele, izpostavljene vremenskim vplivom.
2.4. Izbira parametrov
Po kratkem pregledu proučevanih faktorjev, lahko grupiramo tiste, ki so bili izbrani v sledeče kategorije:
2.4.1. Opaži in njih vzdrževanje POVRŠINSKA OBDELAVA PLOSC:
—	grobo glajenje
—	čiščenje, površine s kislino
• — peskanje <»......... -■>
—	namakanje
—	vlaženje s kislnsko raztopino
2.4.6. Vremenski vplivi
Izpostavljeno Sever-Jug
Ne zatrjujoč, da smo našteli popolno listo vseh teh faktorjev (vplivov), vendar smo lahko sigurni, da smo s temi približno štiridesetimi parametri lahko pristopili k študiji problema vertikalnega betoniranja.
Raziskave
3.1. Postopek raziskav
Raziskovalni postopek mora omogočiti izbiro posameznih podatkov za izmero učinka izbranih parametrov.
Povzetek teh podatkov:
—	tipičen zid, ki ima pol kubičnega metra skupno s poizkusnimi komadi;
—	serija 4 mm pločevinastih stenskih opaževf ki se spreminjajo »starajo- med raziskavo) sličnih kot na gradbiščih;
KANČEK ZLOBNOSTI
Mož je edino živo bitje na svetu, ki ga lahko damo iz kože, ne da bi zato moral umreti.
Zlato preizkusimo z ognjem, žensko z zlatom, moškega z ženskami.
Zakonski možje so kot varovalke: ko nastane v hiši prevelika napetost, odpovedo.
Ni res, da ženske letajo za moškimi.
Nobena past ne teče za žrtvijo.
Moški razumejo besedo konverza- f* cija kot umetnost pripraviti druge 'J tako rekoč, da začno govoriti. .
ženske pa razumejo pod to bese-,.; do umetnost, kako pripraviti druge« '1’1 da umolknejo.
— Kaj vas je privedlo nazaj v staro podjetje?
— Predvsem bližina doma Sedaj sem delal v Tržiču, dom imam pa v Ptuju Tako življem e seveda ne bi šlo in zato sem se vrnil. Sedaj sem vsaj vsak petek doma
—	Kako pa občutite morebitne tazlike med prejšnjem in sedanjim Gradisom?
—	Občutim samo razliko med pla-
čo pri Nizkih gradnjah in pri ostalih gradbenih enotah. Mi pri Nizkih gradnjah smo namreč precej prikrajšani. čeprav se naše delo ne razlikuje od drugih.	Že vrsto let pri podjetju
Na Vrholah srno na vrhu viadukta videli in se z njim tudi pogovarjali Franca Šmida. To je že naš stari Gradisovec, saj je delal v podjetju orj osvoboditve do leta 1957. nato pa je za nekaj časa. točneje — do letos odšel na delo v Tržič. Sedaj je zopet Pri Gradisu

* j
L
M*.
Ramiz Islamovič
Na Pobrežju smo našli enega iz-bted funkcionarjev aktiva mladih delavcev gradbene enote iz kovinskih obratov iz Maribora SIGA JOViCE-yiCA Ta aktiv je bil letos prosila-Sen za najboljši mladinski aktiv v Gradisu, pa smo se hoteli prepričati, da sedaj ne spijo n? lovorikah, sm-Pak še naprej uspešno delajo.
— Sedaj je čas dopustov. Kako sle lomu prilagodili svoje delo?
— Res je nekaj naših že na dopustu, tisti pa, ki so ostali, imajo več dela, saj je poleti naša gradbena aktivnost na višku, Kljub temu nismo pustili vnemar naše mladinsko delo. Pred kratkim smo pripravili in izvedli delovno akcijo tu na Pobrežju, ko smo zložili 150 m3 * lesa. Prav tako smo opravili še nekatera druga že-lezokrivska in betonerska dela, z zaslužkom pa smo vplačali kopanje v Pristanu Menda smo imeli vplačano sedemkratno kopanje, vključil pa se je lahko vsak. k’ ie to želel
— Kaj pa družbenopolitično izobraževanje? Ali ste imeli kaj predavanj ?
— Predaval nam je naš mentor Željko Miletovič, teme pa so se vrtele predvsem okoli nove ustave. Ob tej priložnosti bi se rad zahvali) prav njemu za dobro pripravljena predavanja, s katerimi smo bili vsi zadovoljni.
— Kaj pa bodo vaše glavne naloge v poletnih mesecih?
— Predvsem se bomo ukvarjali s športom in trenirali za ŠIG. Radi bi si tudi kupili radio s ploščami, ki ga bomo imeli v naši dnevni sobi. Nabavili bomo tudi še nekaj šahovskih garnitur in nekaj drugih športnih rekvizitov, pa tudi nove časopise bomo še naročili.
Oživljena ideja
V Žičah dela trenutno 10 učencev in med njuni sta tudi dva odličnjaka Enega izmed njih — Ra mi za ls-lamoviča smo srečali v naselju, ko je prihajal ravno od kosila in hitiu nam je potožil:
— Vidite, mi delamo do pol treh popoldne, kosilo imamo pa šele sedaj po 17 urii Na dan imamo tri obroke — zajtrk zgodaj zjutraj, malico ob 11. uri in ob 17 uri kosilo Navajeni smo bili drugače, zato se nam zdi to premalo
— Kako pa ti je delo na gradbišču všeč?
— Jaz se učim za tesarja in tu delam na opaževanju Delo mi je kar všeč, samo preveč enolično je.
— Bil si odličen Ali se rad učiš?
— Učim se. res rad in ko bom končal to šolo. bi hotel iti na gradbeno tehniško šolo, seveda, če bom dobil štipendijo, ker brez nje ne bo nič.
Obisk iz Japonske
Nedavno je naše podjetje obiskal JYOJU MISUMI, profesor na Kvu-shu univerzi v OSAKI, Japonska.
V razgovoru se je predvsem zanimal za delavsko samoupravljanje, za novo ustavo in kako delavci konkretno rešujejo probleme v praksi. V pogovoru je večkrat poudaril, da je samoupravljanje resnično nekaj novega, progresivnega in naprednega. Menil je, da bi lahko določene izkušnje, ki smo jih dosegli tu, prenesli tudi na Japonsko, ki se iz industrijske dežele razvija v družbo, ki je osnova informacijski sistem, ki pa ne more zaživeti brez sodelovanja vseh zaposlenih delavcev,
V mesecu juniju so športniki, točaje rečeno kegljači TOZD GE Je-enice in kombinirane ekipe mari-P°rskih enot TOZD KO in GE Mari-°!' poskrbeli za prijetno športno svežitev na področju medsebojnih ‘kov med enotami podjetja Gradis. Zahvaljujoč prizadevnim predsed-'korn obeh ekip sta se obe strani ogovorili za prijateljsko srečanje, ki bi služila med drugim obema .kipama. kot. zadnja priprava pred Portnim dnevom Gradisa, bo -V' 80 v ^oste odpotovali Mari-j rcani. Po prisrčnem sprejemu na Senicah so prijazni gostitelji po-' Sr SV0Je sposobnosti tudi v nepo-ednem obračunu na kegljaški sie-’ saj so čeprav zelo tesno, zasluže-b Premagali goste iz Maribora. Nai-sf J zaslužna za zmago domačinov bila Tarman in Vidic, pri gostih Se je odlikoval Vinkovič, ki je bo®egel tudi najboljši rezultat dvo-
Pk) napornem dnevu so domačini izbili goste na skupno večerjo v - 'čno Vrbo, rojstno vas našega, eg ij' m
P-bh. Ob slovesu so Mariborčani Jeseničane na obiske v' »šta-
. '-•‘V VI u-u, I UJ
JVečjega pesnika
Prešerna, kjer so prijetnim kramljanjem bile iz-^arv^6 mnoge želje po podobnih sre-
n-ied
reče
P°vabiii
6jSko metropolo-«. šu-Psen*čani so vabilo sprejeli in čez steKnai®1
tc%r Pr’ Mariborčanih Domačini so vend
stej!na^sl dni jih že najdemo v go-
‘at obljubljali prepričljivo zmago, rajj ar so tudi na svojem terenu mo-ray. Driznati premoč Jeseničanom za-kajg Pe*° povprečnih rezultatov nemost k domačih tekmovalcev Pri Za|. ‘2, sta se ponovno najbolj izkaza11 <čarman in Vidic, pri domačinih p,'ižn nP>eid in Vinkovič Posebno St,an ar,je gre članu gostujoče ekipe ki j u Simeonovo, ki je kljub viso-bT'jrj'.rnPeraturi s svojim nastopom Zrna„rn°SeI svoji ekipi do zaslužene
P>rc2'
tio^.^hradnenv- delu srečanja so eini povabili svoje goste v
okrilje pohorskih gozdov, na naš dom, kjer se je ponovila slika prvega srečanja, ki je vsebovala vse elemente odličnega počutja. Med drugim so se športniki dveh enot domenili za ohranitev podobnih srečanj, ki naj bi postala tradicija.
Čeprav je do realizacije opisanih srečanj prišlo po dolgotrajnih dogovarjanjih, je obisk Mariborčanov na Jesenicah in Jeseničanov v Mariboru dobil vse oblike uresničevanja ideje o medsebojnem spoznavanju in večji povezanosti članov kolektiva Gradis in zasluži prav gotovo vse priznanje, saj podobnih srečanj preveč ne simpatizirajo tam, kjer ni posluha za podobne oblike sodelovanja z izgovori, da so predraga. Jeseničani in Mariborčani, oziroma njihova vodstva so dokazali, da s pravo mero posluha za rekreacijo voljnih članov teh enot lahko ob minimalnih stroških podpro podobna prizadevanja
Želimo posnemanja!
mh
V razgovoru je sodeloval tudi prof. dr. Možina iz ekonomske fakultete, s katere se je pred kratkim skupina podiplomskih študentov udeležila študijskega potovanja po Japonskem. V okviru posvetovanja je naš ambasador na Japonskem. Jože Smole pripravil izčrpno poročilo o možnosti sodelovanja med Jugoslavijo in Japonsko.
Profesor Misumi je izrazil željo,
Gradnja najmodernejše tovarne cementa pri nas
Kdor ženski nekaj zaupa pod prisego molčečnosti, je sadist.
Dve leti potrebujemo, da se naučimo govoriti, petdeset, da se naučimo molčati.
S pesniki, slikarji in glasbeniki je tako kot z gobami.
Na enega dobrega jih pride tisoč neužitnih.
Razumljivo je, da si vedno prvi ljubimec neke ženske.
Od zaljubljene ženske moramo vse pričakovati in vse predpostavljati.
V	Beočinu pospešeno nadaljujejo z izgradnjo najmodernejše tovarne cementa pri nas, ki bo konec leta 1976, ko bo začela obratovati, proizvedla 1.200 000 ton tega tako potrebnega materiala. To se pravi, da bo skupaj s staro tovarno, ki proizvaja 900.000 ton letno skupaj dajala na tržišče kar 2.100 000 ton cementa.
V	novi tovarni bo prva peč v Jugoslaviji, ki bo med 24-urnim delovanjem dala kar 3 000 tori najkvalitetnejšega cementa Izgradnjo financirata Vojvodinska in Ljubljanska banka 10 °/o pa beočinska tovarna. Okoli 60 °/o opreme bo uvoženo iz ZR Nemčije, medtem ko bo’ ostalo napravila domača industrija Glede na to, da bodo v tovarni najsodobnejši tehnološki postopki, bo v tovarni delalo samo 150 delavcev Za obratovanje bodo uporabliali naravni plin. katerega proizvodnja v Vojvodini stalno narašča Generalni di-

Vsako leto je v našem podjetju precej mladih ljudi, ki med počitnicami preizkušajo, koliko so se naučili med letom v šoli. Na Kovinskih obratih v Ljubljani smo ujeli dva in o svoji praksi sta povedala takole:
Pika Piškur
PIKICA PIŠKUR:	»Končala
sem tretji letnik upravno-admi-nistrativne šole in že tretjič sem na praksi v Gradisu, Delala sem že na gradbenem vodstvu Ljubljana, na centrali in sedaj v Kovinskih obratih. Gradis mi daje tudi štipendijo.
Na praksi se kar dobro počutim. le malo zgodaj moram vstati. Delo mi je najbolj všeč tukaj v Kovinskih obratih, ker se bom več naučila. Tu je namreč zelo raznoliko. Saj mi gre kar dobro
od rok, samo kadar ostanem sama v pisarni, se težko znajdem, posebno še, kadar moram odgovarjati po telefonu, pa velikokrat ne morem nič povedati, ker ne vem, za kaj gre.«
DARKO PLEVNIK: »Letos sem končal tretji letnik strojne srednje, tehnične šole. Čeprav nisem Gradisov štipendist, sem tu vsako. leto med počitnicami. Tu mi je delo kar všeč, malo rišem, pa kopiram itd, V šoli imamo en mesec obvezne prakse Kam bom šel v službo, pa še ne vem, rad bi dobil štipendijo tu pri Gradisu, pravzaprav pa še ne vem. če se bom že zaposli) po 4. letniku Mogoče me bo prijelo in bom še] študirat.<-
Darko Plevnik
da bi organiziral skupna posvetova- ko na gospodarskem kot samoupravni a, raziskovalno delo in osebne iz- nem področju.
menjave, kar vse bi vodilo k večje- Ob zaključku se je profesor Misu-mu nadaljnjemu poznavanju in so- mi pohvalno izrazil o organizaciji in delovanju in izmenjavi izkušenj ta- tehnologiji v našem podjetju.
Na štajerskem odseku AC asfaltirajo z novim finišerjem, s katerim asfaltirajo celotno vozišče hkrati
rektor beočinske tovarne Žarko Co-sič je izjavil, da bo z dograditvijo te tovarne prenehala potreba po uvozu cementa za tržišče v Vojvodini, Beogradu, Slavoniji in Mačvi Z izgradnjo tega objekta ter z rekonstrukcijo cementarne v Popoviču, Šaru in Kosjeriču pa bi zagotovili oz zadostili porabo cementa do leta 1985.
Cement iz peščenega apnenca iz morja
V Franciji so, tako kot drugod po svetu, začeli razmišljati, kako zagotoviti zadostne količine surovine za izdelavo cementa. Kamnolomi peščenega apnenca v okolici Pariza bodo zadoščali le še za okoli 20 let Rešitev za prihodnost so tamkajšnji strokovnjaki našli v morju, kjer so ugotovili, da so ob vsej Bretagni velike količine peščenega apnenca V globini 30—50 m se nahaja 1 milijarda ton te surovine Povprečna globina plasti pa je 40 m Pomembna pri tem pa je ekonomičnost izkoriščanja oz. pridobivanja iz dna mor-
ja. Najnovejše transportne naprave to sicer olajšujejo, saj bodo s plavajočimi bagri lahko transportirali .dnevno 24.000 ton materiala
Raziskujejo pa tudi možnost, da bi napravili tovarno kar na umetnem plovilu kot pri izkoriščanju nalte Ta projekt pa bo izdelan šele prihodnje leto.
Odobren kredit za .Salonit”
Mednarodna finančna družba v Washingionu (1FC) je odobrila tovarni čemerna »Salonit*- iz Anhovega investicijski kredit v višini 10 milijonov dolarjev za zgradnjo nove cementarne Predračunska vrednost te pomembne investicije ki naj bi doprinesla k izboljšanemu zalaganju našega tržišča s cementom, znaša preko milijarde din Tudi tu finančno sodeluje Ljubljanska banka, ki je tudi garant z investicijskim kreditom 180 milijonov din Predvideva se, da bo nova cementarna začela obratovati konec leta 1976 njena kapaciteta pa bo v končni fazi preko milijon ton cementa”letno'
Obisk učencev iz ČSSR
Tradicionalna vsakoletna izmenjava učencev med podjetjem Bytostav iz ČSSR in našo delovno organizacijo je tudi letos minila v nadvse prijateljskem vzdušju. O bivanju naših učencev v ČSSR bo v tej številki napisanega dovolj, zato naj zapišemo še nekaj vrstic o bivanju naših dragih gostov pri nas.
Med kratkim postankom v Ljubljani ob povratku smo se pogovarjali z njihovim vodjem Františekom Pustkom, ki nam je povedal naslednje: »Letos sem že drugič pri vas in ni mi žal, da sem prišel. Tako kot prvič smo se počutili izredno. To ni samo moje mnenie, temveč tudi vseh učencev. Od prvega srečanja s tov. Lojzetom Cepušem, ki nam je zaželel dobrodošlico v Mariboru, do odhoda domov smo uživali. Ne samo ob kopanju v morju v Ankaranu, ampak tudi ob lepotah, ki ste nam jih razkazovali ob raznih izletih. Poleg ogleda Luke Koper, ki je bilo še posebno doživetje za nas vse, pa do ogleda lepe istrske obale. Tudi Postojnska jama je bila za naše učen-•e enkratno doživetje, pa tudi zame eprav sem že bil v njej « je poudari! František Pustka in nadaljeval: »Se posebno prijetno je bilona izletu v Lipici in Bovcu. Skoda da nismo imeli sreče z vremenom, da bi si ogledali še Trento, Na splošno smo se vsi zelo dobro počutili Zato ni nobenih ovir, da ne bi s takimi srečanji nadaljevali, saj se s tem samo še krepijo že tako dobri odnosi med našima socialističnima republikama.« je zaključil tov. Pustka.
Pred odhodom domov so bili češki učenci gosti Krajevne skupnosti Stari Vodmat v Ljubljani in se z mladino te skupnosti pomerili v nogometu in odbojki. Medtem ko so bili v nogometu precej boljši domačini, saj so zmagali kar z 8:0, so se jim naši dragi gosti oddolžili z zmago v odbojki z.2 : 1.
Po dvodnevnem bivanju v Ljubljani so odpotovali v Maribor, kjer so jim v našem domu na Pohorju pripravili zaključni večer. Tudi to srečanje je, kot vse gostovanje, potekalo v prisrčnem vzdušju, zato ni čudno, da je bila ob slovesu izrečena skupna želja: prihodnje leto nasvidenje.

Naši gostje iz ČSSR: František Pustka — vodja, Richard Hiuchnik, Alfred Vitasck, so si skupaj s tov. Klančarjem ogledali tekmo med učenci
Po tekmi še skupinski posnetek
- " ,,,

V odbojki so bili gostje boljši
Sindikalna organizacija GE Ljubljana je priredila junija izlet v Logarsko dolino za svoje upokojence. O samem izletu je najbolje, da govore tisti, ki so se ga udeležili, zato objavljamo nekatera pisma, ki so prispela po izletu na upravo gradbenega vodstva.
— GIP Gradis je tudi letos tradicionalno povabil svoje bivše člane, sedanje upokojence na tovariško srečanje, združeno z izletom v Savinjsko dolino. Bili smo prijetno presenečeni, kajti poleg izredne malice in odličnega kosila je vsak udeleženec prejel 100.— din žepnine, ki je za nas upokojence kar cela nagrada.
V	imenu vseh udeležencev najlepša hvala, še posebej pa se zahvaljujemo tov- Ivanu Griljcu za spretno, zabavno in prizadevno vodenje. GIP Gradisu pa želimo mnogo poslovnih uspehov.
V	imenu udeležencev
Jože Brglez
— 22. 6. 1974 sem se kot upokojenec udeležil izleta v Logarsko dolino, ki ga je organizirala sindikalna organizacija GE Ljubljana. Bil sem
vesel in srečen, da nas upokojence niste pozabili. Izlet, mi bo ostal še dolgo v najlepšem spominu. Za izkazano pozornost in denar se vam najlepše zahvaljujem in vam želim še veliko uspehov v nadaljnjem delu.
Janez Hribar
— V imenu vseh nas upokojencev, nekdanjih članov kolektiva Gradis TOZD Ljubljana, ki smo se udeležili srečanja dne 22. 8. 1974, se zahvaljujem za prijeten izlet, ki nam ga je nudila osnovna organizacija sindikata v Logarsko dolino.
Že iz zbirališča' pred upravo smo se razpoloženi odpeljali z avtobusom proti Štajerski.
Med vožnjo nas je pozdravil tov. Ivan Grilc v imenu sindikalne podružnice in uprave in na kratko obrazložil potek našega srečanja in obenem opravičil direktorja in pred-
sednika sindikalne podružnice, ker se nista mogla udeležiti našega izleta.
Najprej smo se ustavili in si ogledali naše moderno mesto Veienje. Pot smo nadaljevali do Lubnega ob Savinja. Tam smo bili lepo postreženi in pogoščeni.
Od tod nas je pot vodila naprej v Logarsko dolino. Tukaj smo si ogledali slap »Rinko« Pogumne j ši med nami so se povzpeli celo na planoto, imenovano Okrešali., ki je visoka 1287 m. Tukaj smo ostali do 18.30 ure in si ogledali še druge lepote tega kraja.
Na poti domov smo se še zaustavili v gostilni »Planinski orel« v Stahovici, malo pokramljali in se prav veselo razpoloženi vrnili v Ljubljano, kjer smo se razšli.
Vsi udeleženci tega izleta se organizatorjem prav lepo zahvalju jemo z željo, da se taka srečanja še priredijo. Našemu podjetju želimo mnogo uspehov in sreče pri nadaljnjem delu.
Upokojenec Edo Kragelj

WIR LERNEN DEUTSCH 63 Lektion
Erganzen Sie die fehlenden Pronoinina oder ihre Endungen!
(dopolnite manjkajoče zaimke ali njihove končnice)
Eine Hausfrau hatte bei — (ihr) Arbeit allerlei Ungliicksiaile.
—	Vermogen liahm jahrlich ab, imd sie bate — (kein Mensch), der helfen \vollte. Schliesslich ging sie zn einem Einsiedler, der im Walde lebte, erzahlte — von — Ungliick und bat—, —zu helfen. Der Einsiedler, ein frohlicher Greis, Hess — ein wenig vvarten, ging in eine Nebenkammer — Zeile, und naeh eitter Weile brachte er — ein kieines, versiegeltes Kiistchen mit den Worten: »Nefomen-dies- Kastchen! Dreimal an jed- Tage und jed- Nacht miissen — mit — durch das Hans gehen und — durch Kiiche, Keller und Stali tragen. Bevvahren — — wohl auf, in einem Jahr miissen —
—	zuriick- bringcn.«
Die gute Hausfrau dankte dem Einsiedler, nahm das Kastchen aus — Hand und kehrte in — Haus zuriick. Hier tat sie, vvas jcner
—	gesagt hatte. Als sie am Naclmiittag in den Keller kam, traf sie die Knechte, die — Arbeit verlassen hatten und — heimlicb Bier aus dem Fasse holten. Am Abend kam sie in die Kiiche, da fand sie die Magde, die — heimlicb einen Eierkuchen bereiteten. Sir schalt — und rief — zu: »Wehe, tvenn ich — noch einmal hier
antreffe; gehen — an — Arbeit und lassen---------hier nicht wieder
uberraschen.« Und als sie an demseiben Abend durch die Stalle wandertc, sah sie die Kuhe und Pferde ohnc Futter Die Knechte hatten vergessen, — — zu geben. So hatte sie alle Tage eine« Fehler zu tadeln, heute dies-, morgen —, und langsam wurde es im Hause besser.
Naeh einem Jahr brachte sie dem Einsiedler das Kastchen und sagte zu —: »Ich danke — fiir — Kastchen! Es hat mit soleh — VVunderkraft getvirkt, dass ich — — nur ungern vviederbringe. Kotsnen Sie — — nicht noch ein Jahr lang lassen?« Da laciite der Einsiedler und sprach: »Das Kastchen kr.nn ich — nicht
lassen, aber ich vvill----sagen, was — Inhalt isti« Er offnete —
Nichts war darin ausser einem Blatt Papier, auf — die VVorte standen:
Soli ailes gut im Hause stehn,
So musst du seib — woh! nachsehn!«
Der Einfachheit lialber gebe icb Umen den Kommentar zur obeven (Jbung:
Eine Hausfrau hale bei ihrer Arbeit Ihr Vermogen und sie hatte keinen Menschen , erzahlte ihm von ihrem Ungliick und bat ihn, ihr zu helfen. .Hess sie ein wenig war-ten, Nebenkammer seiner Zeile brachte er Ihr Nehme« Sie dieses Kastchen Dreimal an jedem Tag in jeder Nacht miissen Sie mit ihm und es durch Kiiche Bewahren Sie es vvohl auf	miissen Sie es zuriickbringen.	nahm das Kast-
chen aus seiner Hand und kehrte in ihr Haus zuriick, w»s jener ihr gesagt hatte. Knechte, die ihre Arbeit	und sich
heimlicb.	Magde, die sich heimlich	Sie schalt sie und
rief ihnen zu: »Wehe wenn ich Sie gehen Sie an Ihre Arbeit und lassen Sie sich hier	hatten vergessen, es ihnen zu geben
heute diesen, morgen jenen und sagte zu ihm: »icb danke Ihnen fiir Ihr Kastchen	mit seicher VVunderkraft , dass
ich es Ihnen Konnen Sie cs mir Kann ich Ihnen, aber ich vvill Ihnen sagen, vvas sein Inhalt ist. Er offnete es auf dem die VVorte standen So musst du selber nachsehn.
Nebensatze
Nur komrnen vvir vvieder zu den Nebensatzen, die wir teiV weise schon behandeit haben. VVir merken uns nochmals die bei' den Hauptpunkte:
1.	In allen Nebensatzen steht das Zeitvvort am Ende
2.	Bei den zusammengesetzien Zeitvvortern vvird die Vorsilli® vom Zeitvvort nicht getrennt.
Foilsetzung folgt in der kommetiden Lektion.
Odvisni stavki
Zapomnimo si glavno pravilo:
1	V odvisnih stavkih stoji glagol vedno na koncu
2. Ločljivo sestavljeni glagoli ostanejo neločljivi
V prihodnjih lekcijah bomo obravnavali odvisne stavke.
VVorter — besede

allerlei — raznovrsten allerlei Ungliicksfalle — razne nezgode s Vermogen — premoženje abnehmen — pojemati, zmanjšati se schliesslich — končno r Einsiedler — puščavnik, samotar
r Greis — starec e Zeile — celica, Staniča s Nebenkammer — stranska kamra
naeh einer VVeile — čez nekaj časa
versiegein — zapečatiti s Kastchen — omarica r Keller — klet r Stali — hlev aufbevvahren — spraviti, shranjevati
zuriickbriiigen — prinesti nazaj
r Knecht — hlapec	s.
e Arbeit verlassen — zapustit1 delo
heimlich — na skrivaj s Fass (-e) — sod e Magd (e) — dekla r Eierkuchen — jajčnik bere« ten — pripraviti schalten — okregati, pa tudi schelten VVehe — gorje antreffen — naleteti na koga uberraschen — presenetiti s Futter — krma tadeln — grajati e VVunderkraft — čudodelna
moč
tvirken — učinkovati nachsehen — gledati za koto
Že sedmo leto zapovrstjo je bila v organizaciji centra za izobraževanje izvršena izmenjava najboljših učencev Gradisa in češkega gradbenega podjetja Bytostav iz Ostrave.
Medtem ko so češki učenci domovali v našem domu v Ankaranu, so bili naši gostje njihovega doma v Malencvicah v Beskidih,
40 km od Ostrave oddaljenem rekreacijskem centru.
' Naš stari znanec, šofer koprskega rih inštruktorjev in nekaj gostov. Slavnika Karlo, ki že vrsto let vozi Žal letos zaradi bolezni ni bil z i.aroi baše učence v ČSSR je tudi tokrat pobudnik izmenjav učencev dveh Poskrbel za prijetno in predvsem držav tov Cepuš, čigar odsotnost so Varno vožnjo tridesetih učencev, šti- naši gostitelji iskreno obžalovali.
Po osmih urah na Dunaju
Po osmih urah vožnje smo že na Dunaju kjer vselej najdemo čas za ogled glavnih znamenitosti tega dvo-milijonskega mesta. Po ogledu dvorca- Schoenbrum nas šofei Karlo’ pelje na avtobusni ogled centra mesta mimo dvorca Belvedere do zabavišča v Pratru, kjer prav hitro lahko ostaneš brez šilingov, za kar poskrbe številni kramarji in še več naprav, ki služijo zabave željnim obiskovalcem.
Ob napovedanem času smo prispeli na avstrijsko češkoslovaško mejo pri Mikulovem kjer nas je pričakoval predstavnik podjetja »Bytostav« Franta Koniček, ki je že velikemu številu naših učencev v dobrem spominu kot odličen gostitelj in vodič na potovanjih po ČSSR.
Prva postaja na poti skozi ČSSR je bilo staro mesto Valtice, kjer smo prespali. Seveda se pred tem starejši niso izognili tradiciji in si odrekli prijaznemu vabilu »pana Glončaka« znanega pridelovalca sortnih vin, ki nam je v svoji 10 m globoki kleti dal pokusiti rezultate lanskoletne vinske
Nadaljevanje s 3. strani)
Solidarnostno-varnostni količnik zagotavlja Pravičnejšo in pravilnejšo delitev
Predlog ni linearen popravek de-ve p0 samoupravnem sporazumu. *ako je bil sestavljen in sprejet Predlog po posebni komisiji lani. Rezultate poznamo. Slabši — predvsem jfE so po tem izplačale preveč, bolj-
ši -
predvsem obrati pa bi lahko
Splačali še nekaj 100 mio starih dinarjev. Ta šola in pa družba nonna-‘iv, naj boljši daje relativno več v sklade in relativno manj na OD, je narekovalo, da se predlaga tako imenovani solidarnostno varnostni končnik.
Nagrade organizatorjev Proizvodnje
sti neugotovljivih strojev in ur iz sposojenih delavcev zlasti tako imenovanih 66 podjetij (grupe gradana).
Hkrati ima ta osnova svojo družbeno utemeljitev. Ko smo po reformi leta 1966 uvedli dosedanji sistem, smo ga povzeli po tedanji dr. ekonomski uravnanosti, po kateri je prispeval več tisti, ki je trošil večjo količino živega in predmetnega (strojnega) dela. Obdavčeni so bili torej pogoji dela. Po sprejeti ustavi in resoluciji X. kongresa ZKJ pa se mora zagotoviti uresničitev načela, da tisti, ki ustvari večji dohodek, tudi več prispeva h zadovoljevanju skupnih družbenih potreb. Obdavčeni so torej rezultati dela-
Razumljivo, da takšna sprememba zdaljšuje podpoprečne TOZD in dodatno obremenjuje nadpoprečne TOZD — kar zadeva uspeh Najbolj zaznavne razlike so pri SPO, obeh birojih in obeh KO ter LIO- Zanimivo je. da so razlike pri gradbenih enotah manjše, kot je bilo pričakovano.
Predložena merila za nagrade o g. Proizvodnje so izračunana po že staljenem sistemu, pri katerem se mogoča 25 % nagrade pri izpolnje-ern planiranem uspehu Razlika v ctošhjem letu pa je v naslednjem:
Kot osnovno merilo uspeha povzamemo PČD/ph namesto PČD/h. Poleg pa je stalnica v obrazcu hkrati Maniran OD/ph. To pomeni, da se acne računati nagrada za organiza-^1° Proizvodnje že pri PČD/ph = Ti OD/ph. To je že tedaj, ko so skla-1 enaki nič, To kaže na blagost me-** (za polletje dajo nova merila 19,2 ostotkov). Ža enote v tujini je le->0sri.ii plan zelo blag, ker se pričanje skrčen obseg del in precej manjšan uspeh.
Posebni plani
Plani za izobraževanje, raziskovalno dejavnost in za zaščitna sredstva so bili že razpravljam.
Investicijska popravila
Plan invest. popravil kaže, da imamo v poprečju predvidenih 57 % popravil od vrednosti amortizacije. Izstopa GE Ljubljana navzgor. Navzdol pa odstopa občutno GE Celje in OGP. V tem ko ima OGP zelo visoko pospešeno amortizacijo, pa takega razloga za GE Celje ni.
Hr*spevek skupnim s^užbam po družbenem
Proizvodu
G>j najpomembnejših sprememb v je predlog za spremenjeno mm°V° za Pokrivanje stroškov skup-h služb Že v smernicah za sesta-v ,^N 74 smo v začetku leta napo-yoaali spremembo in sicer s preho-žai^ °d ur na pogojne ure, ki odra-ne-° kvalif. sestavo zaposlenih. Rastoč "*e kilo oc* posebne komisije na-^ en° APS da pripravi še druge bil/tle variante. Pripravljeno jih je čj,° skupaj G Komisija se je odlo-t>rn' predložiti kot osnovo družbeni zac-1?v°d (to je dohodek 4- amorti-la‘ z naslednjo obrazložitvijo:
3u družbeni proizvod je v popreč-pre,n.ai bližji prvotno predloženemu ja ‘°gu: pogojne ure in amortizaci-
pji^ošojne ure so fizična količina :pre,eNjiva z vrednostjo OD, ki 3ast.avlja več kot 4/5 ČD
°rUzacija kot del. osnove . e tudi v prihodnje
kot ,, rednost družbenega proizvoda k° ll„Sn10va že tudi v tem, da je lah-8°tovljlv in ni tolikšne možno-
Delitev dohodka
Kar zadeva samo delitev je po predlogu zagotovljeno skoraj enako delilno razmerje (78,9 :21,1), kot smo ga dosegli lani (78,5 : 21,5). Pri takem razmerju bi se povi.ali OD/h za slabih 26 %, to pa je komaj več kot bo zna.al predvideni porast cen življenjskih potrebščin (25%, ob polletju 21,9 %).
Najnižji osebni dohodki
Letos nam sindikalna lista nalaga, da z GN 74 določimo nivo najnižjih OD Po prvotnem predlogu, ko smo računali še z nižjim naraščanjem življenjskih stroškov, smo računali s 7,70 din, to je za 10% več kot znaša trenutno .najvišja obračunska osnova (tj. 1400 din/mes). Zdaj imamo v Gradisu 210 delavcev z osnovo 7 din/h. Delavcev, ki imajo ob polletju nižje OD/h kot 7 din in nižje OD kot 7,70 din pa je imelo le 12 delavcev.
Zaradi večjega povečanja cen življenjskih stroškov je predlagan in sprejet najnižji osebni dohodek v letošnjem letu na višini 8,25 din/h ali 1500 din na mesec. Trenutno imamo
v Gradisu samo 72 delavcev z nižjimi OD/h kot 8,25 din. Od teh so vsi samo v GE, največ v Ljubljani, 18, NG 17, Celju 14 in Mariboru 11, v ostalih štirih GE pa skupaj le 12 delavcev.
Do konca leta ne sme biti problem izpolniti to plansko določilo, tembolj, če se ga bomo zavedali in če bo si-dikat, ki ga sindikalna lista še posebej zavezuje, redno pozoren na gibanje najnižjih OD.
Delitev ostanka dohodka je odločanje o presežni vrednosti
Prav na koncu nam ostane še plan delitve skladov. Predvideno je, da bo po sprejetih osnovah, ki so priložene GN 74 in katere naj bi DSP danes glede na obravnavo v TOZD sprejel, sestavili planske zneske po TOZD za tiste elemente (posojilo manj razvitim, rezerve, združevanje sredstev), ki jih je moč približno oceniti. Na podlagi tega bi se potem v TOZD odločali o delitvi vseh planiranih razpoložljivih sredstev za posamezne namene.
• Avtocesta bodočnosti
Nek italijanski inženir je izdelal načrte za petnadstropno avtocesto, tako imenovano »avtocesto bodočnosti«. Planiral je, da bi določeni tipi vozil imeli svojo cesto glede na možno hitrost. Tako bi na primer imeli tovornjaki in vozila do 140 km svoje cestišče tisti s hitrejšimi vozili bi imeli višjo etažo itd
Ceste bi bile razvrščene ena nad drugo. Vsaka bi imela 4 pasove in parkirišča. Višina vsake etaže bi znašala 5 m. Na vsakih 10 km pa so predvideni izhodi v obliki stolpov s spiralno zavitim voziščem. Take vrste avtocesta naj bi bila zgrajena na velikanskih nosilcih iz armiranega betona.
• Betonski nosilci — nov izdelek železarne Sisak
Obrat železarne iz Siska je v To-puskem začel izdelovati betonske nosilce. Že v letošnjem letu bodo napravili za gradbena podjetja nad 10.000 m nosilcev.
Člani kolektiva v Topuskem so osvojili že vrsto novih proizvodov za katerimi je bilo večje povpraševanje. Posebno je narastlo povpraševanje po ograjah in armiranih mrežah. Samo v zadnjih dveh letih je podjetje vložilo v modernizacijo več kot 10 milijonov dinarjev.
letine, mi pa smo se mu oddolžili z nekaj vižami v obeh jezikih.
Naslednji dan je minil v vožnji do Malenovic, kjer so prijazni gostitelji pripravili slavnosten sprejem, katerega so se udeležili najvidnejši predstavniki podjetja »Bvtostav« in njihove šole učencev, Po pozdravnih besedah gostiteljev in gostov, ki so predvsem poudarili pomen te vsakoletne izmenjave učencev kot obliko koristnega in prijateljskega sodelovanja dveh podjetij in držav, se je »uradnost« kaj hitro prevesila v ozračje prisrčnih in prijateljskih pogovorov, katere so večkrat prekinjale češke in slovenske narodne pesmi.
Tisti, ki smo odhajali s češkimi učenci v domovino smo se naslednji dan poslovili od naših učencev, in inštruktorjev. Po enodnevnem ogledu Ostrave in njenih novih naselij ter ogledu šole učencev in direkcije podjetja smo se preko Bratislave m Madžarske vrnili domov Naši učenci pa so si po programu, ki so jim ga pripravili, prepotovali dobršen del Češke.
Najprej so si ogledali novo šolo učencev podjetja »Bvtostav« v Za-brehu. predmestju Ostrave, kjer se trenutno šola 800 učencev tega podjetja vseh strok. Odborne učiiišfe kot ga imenujejo, ima vse pripadajoče objekte, tako učilnice za kabinetni pouk, veliko telovadnico, jedilnico, internat za učence itd Sola ima redno zaposlenih 28 predavateljev Lahko smo se prepričali, da je za bodoči kader podjetja zares odlično poskrbljeno. kar pa je nedvomno sila pomembno. kajti tudi v CSSR je po-manikanje gradbenih delavcev zelo pereč problem in kljub ugodnostim, ki jih ponujajo le s težavo dohajajo potrebe po novih kvalificiranih kadrih.
Ogled Ostrave In predmestja
Sledil je ogled Ostrave in njenih satelitskih mest PORUBE, JIŽNTGA
ŽELEZARNE, NHKG) koksarne, valjarne in drugo
Veliko večino stanovanj v teh novih mestih je delo podjetja »Byto-stav« saj so v 20 letih svojega obstoja na področju Ostrave zgradili 80.000 stanovanj. Gradijo izključno montažni sistem Zanimivo je to, da je investitor vselej država, ter da je tudi projektantstvo centralno in podjetje nima lastne projektive, je le izključno izvajalec del po naročilu države katera tudi deli stanovanja prosilcem. Ob pogledu teh novih naselij katero vsako šteje preko 100.000 prebivalcev smo opazili, da je bil stil gradenj v glavnem dvojni, če upoštevamo obdobja v katerih so grajena Medtem ko so objekti grajeni po letu 1955 dokaj sodobnih oblik pa so tisti, grajeni v obdobju 1948—1955. v stilu -socialističnega realizma« kot ga tu imenujejo in močno spominja na »rusko šolo« gradbeništva ki je značilen za vsa ruska mesta z nič kaj privlačnimi fasadami, ki so si podobna kot jajce jajcu.
Močan vtis zaouste moderne avtoceste. ki vod'io v Ostravo oziroma io obkrožajo
V zadnjem času jih ne manjka tudi drugod po CSSR sai mrzlično poizkušalo nadoknaditi zamujeno in gradijo kar nrecej kUometrov sodobnih cestnih novršin. čenrav ’e želez’u»a tnknreknč nrenredla vse ozemlje
CRSR ne ono km prog).
Tri dni v Pragi
Naslednji trije Um vi so bili namenjeni obisku glavnega mesta Prage. »Zlato mesto« je bilo prav gotovo izjemno doživetje za vsakogar. Številni zgodovinski in kulturni spomeniki preteklosti in sedanjosti se v Pragi kar ponujajo. Seveda so si naši učenci v kratkem času lahko ogledali le najbolj pomembne znamenitosti mesta ob Vltavi Posebno so bili navdušeni nad razkošjem muzejskih eksponatov in mogočnostjo arhitekture, ki jo ponuja praški grad na Gradčanvh in ki priča o izredno razgibani zgodovini Češke od ustanovitve države
i -J

MISTA, HA VIROV A, ki so nastale v obdobju 1948—1974 in se še nenehno razvijajo, kajti pritisk prebivalstva v urbane sredine je izredno močan, kar pa je razumljivo, če upoštevamo ogromni gospodarski potencial Ostrave kot središča industrijske aglomeracije Njena osnova so nahajališča črnega premoga, železarstvo, jeklarstvo (VITKOVICKE
v 9. stol. do današnjih dni. Mimogrede naj omenim, da je pri adaptacijah cerkve Sv. Vida, ki je sestavni del gradu, sodeloval naš znani arhitekt mojster Josip Plečnik iz Ljubljane, ki ga tukaj omenjajo kot zelo pomembnega in zaslužnega za ohranitev izvirne podobe tega po arhitekturi edinstvenega obiekta
(nadaljevanje na 10. str.)
.Vodiči v Gottvvaldovu
poti po bratski deželi
(nadaljevanje z 9 str )
„Švejk” i vsaki torbi
Sprehodili smo se preko naj znamenitejšega mostu od enajstih, kolikor povezuje oba dela Prage preko Vltave, preko Karlovega mostu zgrajenega v 14. stol. z enkratnimi baročnimi figurami na obeh ograjah. Obiskovali so tudi znano gostilno »PRI FLECKU« katere stalni gost naj bi bil že legendarni junak Haš-kovega dela Svejk. Da je Švejk priljubljen tudi pri nas priča dejstvo, da je v potovalkah naših učencev, ko so zapuščali Prago, bila obvezno njegova zelena figura, ki jo lahko kupite povsod v raznih velikostih kot osrednji «souvenir« na obisk Prage.
Vedno nasmejani Edo, ki je vodil učence v Prago (sicer je vodja predavateljskega zbora na šoli za učence) ni pozabil na obisk monumental-
Po ogledu rudnika srebra v Pragi
nega spomenika narodnemu heroju, kjer visoki državniki tujih držav, ob obisku v CSSR polagajo žalne vence. Tod je vedno polno obiskovalcev saj razen svojih dimenzij, spomenik privablja mnoge na ogled Prage, ki ga izredna lega hriba na katerem spomenik stoji, omogoča Ni izostal seveda tudi sprehod po znanem Trgu Vaclavske namesty, središču Prage, do Narodnega divadla (gledališča) ter postaje podzemne železnice, katero so pred kratkim izročili prometu in na katero so Pražani upravičeno ponosni, saj so tako vstopili v »klub« velemest, ki se lahko pohvalijo z podobno pridobitvijo
Kar prehitro so minili dnevi namenjeni ogledu Prage, po mnenju mnogih enega najlepših mest na svetu. Po mnenju vseh učencev je bil ogled Prage doživetje, ki se ga bodo še dolgo. dolgo spominjali
Na povratku iz Prage so se \<cnc\ Ustavili v mestu Kut.no bora, kjer so si ogledali opuščen rudnik srebra in
sku Gotvvaldova (prej Zlin) središča usnjarske in obutvene industrije ČSSR. V velikih tovarnah, eno od njih so si učenci tudi ogledali, dela več tisoč delavcev (v večini so ženske) na tekočih trakovih ogromne količine razne obutve. Do leta 1945 so bile te tovarne last znanega industrialca Bate, ki je oskrboval vso Hitlerjevo vojsko z obutvijo in tudi drugače finančno podpiral Nemčijo). Številke letne proizvodnje gredo v milijone parov obutve. Velik del proizvodnje je namenjen Sovjetski zvezi in drugim socialističnim državam. V tovarni imajo zanimiv muzej razvoja obuval od primitivnih kožnih zaplat, rimskih sandalov z mnogimi trakovi, francoskih renesančnih čevljev kjer sta čevlja izdelana tako, da ju lahko brezskrbno zamenjate, ker je levi čevelj istočasno lahko tudi desni in obratno, vse do čevljev visoke mode, ki so v rabi dandanes. Kot posebnost vam pokažejo ženske čevlje št. 52, moške št. 55 in ženske čevlje št. 23 in moške št. 27 za katere trdijo, da so ekstremni primeri številk katere izdelujejo še danes seveda samo po naročilu, za nas anonimnih Čehosiovakov katerih identiteto zajamčeno čuvajo pred javnostjo.
Učence so popeljali tudi na vsakoletno mednarodno razstavo »OSTRAVA 74«. Na razstavi sodelujejo proizvajalci iz držav članic Varšavskega sporazuma. Geslo letošnje razstave je bilo: Človek in njegov prosti čas. Spretno je bilo prikazano kako v teh državah preživljajo ljudje prosti čas. združeno z eksponati za rekreacijo od tistih, ki jih uporabljajo v domačem okolju do velikih možnosti. ki jih nudijo objekti bodisi naravni bodisi namensko zgrajeni
Teh drugih možnosti se Čehi množično poslužujejo, saj lahko ob lepih sobotnih ali nedeljskih jutrih naletite na prave množične »pobege« iz mesi v obliki motoriziranih kolon in ostajajo za njimi mesta kot izumrla.
1? nopmetu zmagali domačini
Prijazni gostitelji niso pozabili tudi na rekreacijo. Peš so popeljali naše učence na priljubljeno izletniško točko v Beskidih na Lisa boru na kateri stoji lep planinski dom s čudovito opremljenimi sobami. Pripravili so tudi športno srečanje V nogometu sta se pomerili enajsterici učencev Bvtostava in Gradisa. Naši učenci niso imeli mnogo možnosti prot; domačinom, ki so bili v prednosti glede izbora igralcev kot domačini. pa se je tekma končala z gladko zmago čeških učencev s 4	1 Po
tekmi so učenci obeh podjetij skupno odšli na dom v Malenovican na skupno kosilo kjer ie bilo kar hitro sklenjenih mnogo novih prijateljstev in izmenjavo prav toliko naslovov.
Naši učenci pred tekmo v nogometu
znamenito cerkev sv Barbare, za-ščitnice tamkajšnjih rudarjev, ki ima glavni oltar oziroma figure iz srebra tamkaj izkopanega in velja za eno najbolj dragocenih spomenikov cerkve v ČSSR.
Db povratku tudi v
Olomucu in Goltwa!davu
V programu je bil tudi ogled Olo-mouca znanega kulturnega središča na Moravskem. Mesto se ponaša z univerzo ustanovljeno leto 1573 (tu so študirali tudi nekateri slovenski kulturniki) in'stolnico zgrajeno v 12. stoletju. En dan je bil namenjen obi-
Hitro, prehitro so minili dnevi preživeti v ČSSR, dnevi polni nepozabnih doživetij, polni odkrivanj novih in novih spoznanj v tuji, a nam vendar tako pri srcu — deželi, 2e je tu poslovilni večer z mnogimi izrečenimi iskrenimi željami po podobnem sodelovanju tudi v bodoče. Slovo od prisrčnih in prizadevnih gostiteljev je bilo zares prisrčno Nashledunou! se je slišalo vsepovprek. Nasvidenje! so odgovarjali naši Simpatična češka šoferja Zdeno in Josef sta izmenoma grabila kilometre ki vodijo v domovino Zal ie bilo pred mejnim prehodom na češko-slovaško-avstrijski meji ugotovljeno, da eden izmed učencev ne more nadaljevati poti skupno z ostalimi. Izgubil je potni list! Zahvaljujoč soli-
darnosti vseh je bilo v trenutku zbranih 100 starih tisočakov za njegov povratek v domovino potem, ko bo uredil vse potrebno na jugoslovanskem konzulatu v Bratislavi, kamor ga je odpeljal naš rojak iz Zagreba, ki se je v tem trenutku znašel na meji. Danes že vemo, da se je »avantura« učenca brez potnega lista končala dokaj hitro in je že naslednji dan prispel domov.
Vsi ostali so že istega dne bili na svojih domovih, polni vtisov, ki jih bodo še dolgo pripovedovali svojim domačim in vrstnikom v podjetju.
Priznanje v obliki potovanja v ČSSR naj jim ostane v spominu tudi kot nagrada za uspešno delo v kolektivu, ki tudi na ta način stimulira najboljše učence v podjetju s tem, da jim zaupa čast zastopati podjetje in državo v tujini.
Tako je za nami že sedma zapovrstna izmenjava učencev dveh gradbenih podjetij, dveh držav, ki je nedvomno ponovno dokazala koristnost predvsem medsebojnih stikov, spoznanj ljudi in njihovih običajev,
Ujutro u pola osam sati krenuii smo iz Maribora prema Cehoslovač-koj, Prvi put smo se zaustavili na gramci prema Aus.triji u Šentilju. Tu smo prijavili fotoaparate i predali putne listove na pregled Po pregledu smo krenuii prema Grazu, Pred samim mestom smo skrenuli na uuto-put za Beč, Tu smo se zaustavili. i razgledali jedan od lepih parkova u Austriji, Po kratkom razgledovanju smo krenuii u Bel veder i Luna -park u Beču, Tu smo razgledovali dva sata. Put smo nastavili prema gramci Nikolov na Čehoslovačkoj strani. Dočekali su nas' dva vodiča sa koji-ma smo krenuii u Valtice’. Valtice, to je mjesto sa restauracijom pred samim ulaz.om. Tu smo se zaustavili i odmah su nas vodže rasporediii po sobama u to j restauraciji. Odmah nakon toga smo otišl; na večeru Tu smo dobili meso pa kromoir i solato bez soli i kisa. Do 21 časova proveli smo u mestu, razgledavajuči ga. Proveli smo ga u razgovoru sa de-vojkama iz tog najesta. Drugi dan smo krenuii u Malenovice pokraj Fridlanda, malo mjesto razštrkanih kuča sa dva hotela »Borovo« i »Bvto-stav« Po smeštaju i ručku krenuii smo v Fridland Ostale sate tog dana smo proveli u razgledovanju oko-line. Drugi dan smo proveli svaki na svoj način. 19 VI t j u sredu smo postetili škr‘ ■ -Bvtostav« u Ostravi, gdje ie sva1-- dobio po dvijesta kru-na Tog prijenodneva ie padala kiša. Zato smo se do ručka prevozili k»oz gradilište »Bvtostava« Posle ručka krenuii smo u sam cpntar Ostrave.
20 VI. smo krenuii na dugi put prema Prahi Med putovanjem smo se zaustavili u Olomucu. Tu smo razgledali kopiio praškog sata, koji pokazuje koliko ie sati. koji dan, mjesec, godina. datum i horoskop. Po razgledovanju krenuii smo u Kutno Horu gdje smo si razgledali crkvu gradženu u baroknom stilu Ogledali smo si i koslilnico u koicj su sagradžene pirade od ljudskih kosti ju trna četiri piramide, o ko-jima se nalazi. u sv a k ni oiramidi po 4n tisoča Uedskih kostiiu s vi h vrsta Navečer smo st igli ’> Prahu. Tu smo se srni jest. tli u sobe i na k on toga večera li u restauraciji , U Prahi smo proveli tri dana. Razgledali smo kulturna najesta sa o-uno zlatnih. dija-mantnih i srebrnih predmeta Tu sc gradževine gradžene u baroknem i gotičnem stilu. Najljepša ie bila Mala strana Prahe sa Karlovim mostom koji stoji nad Vttavom Tu je i velika biblioteka starih knjigi, kojih je n reko 100 tisoča. Poslednji dan smo proveli na podzemnim ž°!e»nici dugi 9 km Navečer smo se vratili sa ptes-mom u Malenovice. Ponedeljek smo proveli Hirajoči nogomet i kupovanjem raznih stvari n Fridlandu Naslednji dan »mo proveli uz šetnju po borovi šum' do vrha Hora Lise U sriiedu smo kremi1'' u Ootvoldovo Med Ootvaldnvim smo se zaustavili u Lukačovicama. Ta mo smo razgledali li lepo ukraš°ri park sa teren’mp za tenis Kad smo stivli u Ootvaldo-vo, smo najpre razgledali mesto : tvornim obore »Svit« Posle ručka u Tnterhotelv Moskva smo krenuii v Malenovice Meri vožniom zaustavili smo se u T.ešnii j raze'edali Lovečke trofeje i 7.00 Sledeči dan do nai-večjot kisi i vrati smo nogomet sa u cenicima iz Rvtnstava Ovn utak-miru smo izgubili Naslednji dan ponovno smo si razgledali Ostravo •" potrošili krone Na ručak smo rdiš'’" u školu Bvtostav Tamo smo se nastali od učenika i krenuii za Malenovice Ovo večer smo proveli svi zaledno' sa : direktorom Bvtostava. našim vodlčirria i drugim predstavnici-

Vižni mirto — predmestje Ostrave
njihovih spomenikov preteklosti in dosežkov današnjih delovnih ljudi.
Pobuda, ki je vznikla pred 7 leti je nedvomno dobila še eno pomembno potrditev v zbliževanju dveh držav; slovanskih, tako zelo sorodnih po svoji pol pretekli zgodovini. Prepričani smo, da so izmenjave kot jih organizira Center za izobraževanje,
koristen prispevek v obojestransko zadovoljstvo.
Vsi, ki smo letos imeli možnost obiskati ČSSR se iskreno zahvaljujemo Centru za izobraževanje in podjetju B.ytostav iz Ostrave za odlično počutje in brezhibno organizacijo.
m h
ma. U subotu u 7.30 časova krenuii smo preko Bratislave i Austrije u Jugoslavija, gdje smo stigli oko 20 časova u Maribor Tamo smo se dru-garski rastali od drugova iz drugih jedinica.
Fric
..Od uvek, željan potovanja i ostalih lj epota svijeta, vrlo srečati satn dočekao vijest da, za nagradu, potujem u Čehoslovačku Republika Bila je to jedna od mojih najdražih nagrada i priznanje za uspješan rad u s vem kolektiVp.
Kao što se zna, naše Gradbeno industrijsko poduzeče Gradis več duže vremena sudjeluje u uspostavljanju i očuvanju bratskih odnosa sa kolektivom Bytostavom iz Ostrave u Čehoslovačkoj.
Posle zaista srdačnog dočeka na granici Čehoslovačka—Austrija od strane članova poduzeča Bytostav iz Ostrave, smo krenuii ka svoj oj prvoj slanici u Čehoslovačkoj, gradiču Valtice
L „epo mjesto, srdačan doček i lju-baznost ljudi nisu me iznenadili, j er sam to video več na prvo m koraku u ČSSR. Iz tog malog mjesta sa lje-
pim uspomenama i sa dovidjenja krenuii smo za Frydland :gdje potiu-zeče BVTOSTAV iz Ostrave ima svoj počitniški dom, vrlo ljep i dobro uredjen, sa bazenom za kupanje,
O	ostalim poj edinost ima, o isteri-skim spomenicima i ljepotama gradova, kroz ko j e smo prošli, nemam rječi. da izkažem pravo vrjednost i ljepolu koju posjeduju,
Jedno ipak znam ■ Lj epota i Iju-baznost je u svakom čovjeku te države, volja za još bolje i prisnije odnose med j u slovanskim i ostalim narodima svijeta
Koju onda nagradu čovjek može poželjeti više kao priznanje za uspješan rad u svom kolektivu Hvala svi-ma. koji. su. prayi.lnr: oejenili i priznali. kao uspješan moj rad s ti meda su me poslali na ovaj zaista divan izlet u ČSSR.
Nastojat ču da sa još više uspjeha radim i ostvarjujem u kolektivu Gradis i da opravdam zadato mi priznanje a raduju me rječi na rastanku u Čehoslovačkoj republici: Neka živi prijateljstvo čehoslovačkog i jugoslo-venskog naroda.
Čido Islamovič
Seznam uslužbencev, ki so odšli v letu 1974
1.	Kerčman Rudolf, gozdni tehnik, Škofja Loka
2.	Rep Jakob, lesni tehnik, Maribor
B	3. Vrtačnik Branka, strojepiska, KO Ljubljana
US	4. Mihelič Aleš, strojni tehnik (JLA), KO Ljubljana
HI 5 Pa vlek Štefka, ekonomski tehnik, OGP Ljubljana jj 6. Jazbec Vili, gradbeni tehnik (JLA), Celje
7. Zupančič Marjan, gradbeni tehnik. Biro Ljubljana g= 8. Havle Filip, gradbeni delovodja, Ravne
9. Ulčar Valentin, gradbeni delovodja, Jesenice =	10 Lenardič Ančka, gradbeni tehnik, Biro Ljubljana
§g 11. Medjimurec Ferdinand, gradbeni delovodja, Jesenice gg	12.	Kobal Francka, fakturist, OGP
R-rč	13	Longo Niko, elektro tehnik, OGP
B	14.	Vogrinčič Jože, skladiščnik, Maribor
IH 15 Pezdirnik Vlado, ekon. tehnik, Jesenice
IG. Jančar Rajko, gradbeni tehnik, NG Maribor |gj 17, Pugelj Peter, gradbeni tehnik, Ljubljana §jgf 18 Lukaček Franc, gradbeni tehnik, Ravne |gi	19.	Salehar Rajko. viš. gr, tehnik, USH
Hj	20.	Strekelj Branko, dipl. gr. ing. (JLA), Ljubljana
|U	21.	Novak Danica, adm. tehnik, sk. službe
EM	22.	Setnikar	Alojz, upr. sam. doma, UDD
=š	23.	Wostner	Edvard, dipl, gr. ing., Jesenice
EU	24.	Kežman	Mihael, dipl, gr. ing., Jesenice
HH 25. Kajfež Anton, socialni delavec, železokrivnica ==	26. Razgoršek Zdenka, adm,- tehnik, NG Maribor
==	27. Dobaj Radovan, gradbeni tehnik, NG Maribor
m 28. Prdun Franjo, hišnik USH
29.	Fuks Slobodan, kurir, Jesenice
30.	Mohorčič Borut administr., Ravne
EE 31. Mesesnel Nevenka, gradbeni tehnik, Ljubljana okolica s 33. Šeško Milan, gradbeni tehnik, Biro Ljubljana WEE 34. Puškodija Ivan, gradbeni delovodja Maribor Hf 35. Vrecelj Jožica, gradbeni tehnik, Biro Ljubljana =1	36. Kambič Bojan, teh, risar, Biro Ljubljana
Med dopustniki v Poreču
Po dolgotrajnem deževju, ki se je zavleklo tja v letošnje poletje, se je končno otoplilo. Sonce je začelo pripekati in nezadovoljni zaradi prepogostega dežja smo začeli tarnati zaradi vročine.
Spontanega prehoda res ni bilo, pa smo se nevajeni sonca trumoma pre.
nosti. Skrbi so torej ostale doma. Vsaj upam, da so, saj drugače dopust
1	J	1 J	ua OV, oct J Vil UgCtVC Vi U j J U o L
‘evili v turistične nomade in se za- ni več dopust. Poslovni pogovori so
čeli zatekati k morju Toda do takšna zaključka je prišlo kar precejšnje število ljudi, kar dokazujejo nepretrgane kolone vozil proti morju, j^ed temi pa so tudi naši delavci, ki nite v naša domova v Ankaran ali Poreču ali pa v kakšno drugo, še bolj oddaljeno letovišče. Ker sem bil tudi sam nekaj dni med našimi dopustniki v Poreču, se naj omejim pred-Vsem na njih. Nisem jih imel na-*nena spraševati po počutju, hrani v d°mu. o količini le-te itd Za vse to vemo, da je dobre poskrbljeno, za kar ima velike zasluge tov. Sinko s svojo ekipo. Tokrat nas je zanimalo. Predvsem to, kaj naši delavci počno med svojim oddihom.
Predvsem smo pri vseh lahko ugo-kovili. da bi se vsi radi odpočili, starejši od napornih službenih odgovornosti, mlajši od šolskih obvez-
tu prijateljski pomenki, službene dolžnosti so zamenjale igre ali kakršnokoli drugo razvedrilo.
Glede na to, da je dom ob morju, je kot razvedrilo na prvem mestu potrebno omeniti plavanje. Če so že ob morju, ko se prepuščajo vročim sončnim žarkom, jim tudi še tako maziljenje ne pomaga toliko kot skok v vodo, Tudi malo krevljanja jim dobro dene. da malo razgibajo otrdele in zasedele sklepe. Po plavanju se radi poslužujejo suhozem-skega razgibavanja z žogo Starejši se ukvarjajo z odbojko, mlajši kot ponavadi igrajo nogomet. Tudi pri kegljanju z visečo kroglo je zanimivo. saj imajo nekateri kar družinske dvoboje. Najpogosteje pa, posebno starejši, sežejo po ploščicah za balinanje. Lahko bi naštevali še in še, saj se vsak poskuša razvedriti na
Otroci vedno najdejo zabavo, pa čeprav v mini bazenu
svoj način. Mlajši se družijo skupaj, odrasli skupaj, otroci pa kot vedno^ najbolj razigrani tekajo sem in tja. Povsod jih je dovolj Zdaj so v vodi, zdaj pod vodo, že brcajo žogo ali ponagajajo starejšim Saj jim še zameriti ne moreš. Naj se veselijo, saj bodo le tako imeli kaj od počitnic. Toda nekateri med njimi so kar preveč beli za celodnevno tekanje sem „ in tja Sonce pač tu ni usmiljeno. Ne do tistih z malo niti do tistih z veliko pigmenta. Pravijo, da le-ta vpliva na to. kakšni gremo domov ali lepo zagoreli ali pa olupljeni kot nov krompir. Na srečo je vrt pred našim domom bogato obdan z drevjem in zelenjem, tako da tudi sence ni težko najti Meni je senca namreč bolj koristila kot PIZ BUIN ali SOLEA.
Tako torej naši dopustniki v Poreču Glede na to. da jim ie bilo vreme naklonjeno, so dobro poskrbeli vsak zase oz, za svoj odmor- Ome-nieno besedilo pa naj potrdilo še slike, ki sem jih napravil med do-pustnikovaniem v Poreču. Prihodnjič pa kaj več o gostih v Ankaranu.
Priljubljena igra na dopustu je tekmovanje s ploščicami
ANEKDOTA
Norice in dopust
mk
Nikoli si še nismo tako želeli na morje kot letos. Saj tudi nismo mogli. Vsako leto je prišlo kaj vmes. Enkrat je bila bolna hči, drugič smo
'hi bolj odgovarja počitek na soncu, drugim pa v senci
Po prijetni ohladitvi v morju se prileže tudi prha
pričakovali prirastek v družini, skratka pravega dopusta za našo mlado družinico še ni bilo. Prav zato smo se odločili, da bo letos povsem drugače. Dopust smo planirali že maja, da se ne bi še letos kaj primerilo.
Organizacija dopusta je bila na višku. Žena je bila zadolžena za garderobo, štiriletna hči za igrače, da se bosta z enoletnim bratcem lahko igrala na morju, sam pa sem prevzel »tehnično« plat organizacije. Imeli smo že vse rezervirano, plačano, skratka vse pripravljeno za uživanje. Enomesečne priprave so že šle h koncu. Že smo začeli odštevati dneve kot pri izstrelitvi rakete na Cape Kenedvju. Raketa, naš mali fičko, je bil tudi že nared, saj mu je celo mehanik pregledal drobovje. Samo še en dan da odrinemo. Namesto dni že štejemo ure. Toda kmalu pozabimo na ure in odštevanje. Že nam gre bolj od rok seštevanje. Pa ne ur temveč rdečih pikic na sinovem obrazu, nogah trupu, skratka povsod Vedno več jih je. Rastejo kot gobe po dežju. Kmalu so na pikicah . drobni vodni mehurčki. Hitro zavijemo sina in brez prtljage seveda, v avto in k zdravniku. Le-temu ni bilo težko ugotoviti, da ima sin norice.
Gospod doktor je na nove recepte, zato smo se pri njem zamudili malo dlje, napisal nekaj zdravil in odšli smo najprej v lekarno nato pa domov in takoj na kopanje. Pa ne na morje. Doma smo morali sinčka namakati v hipermarganu, pudrati pa še to in ono. Skratka tudi letos dooust, in pol.
Tako je najmlajši član družine, ki je komaj shodil, poskrbel, da nam je dopust kar hitro minil. Dopust je za nami, norice tudi Sedaj samo še uoam. da jih bo kmalu dobila še hči, sicer se ji lahke nojavijo ravno drugo leto. ko bomo šli zopet na dopust oz hnlje rexenr ko hnmo izkoristili plačane delovne dni. ki tim V 070 r-r—tel/N fTonecf 155 Z DA nor'V O.
=■---Ani dopustnik
Nezgode nas opozarjajo
" Mesecu maju se je pri delu po ,^°dovalo 32 delavcev, na poti na delo dela pa sta se poškodovala 2 del
kat P°škoduval se je vsak 190-ti delavec, -ie povprečno boloval 21 oni. V b01 času ie izgubljenih 7.022 dni zaradi 6i4g°Vania (poškodbe in boleznine) ali v , Dr°centa od izvršenih delovnih dni em mesecu.
^ Celje (4 nezgode) j^^a*^uvic Mujo, iNK delavec steri Lfll>vam je sestavljal upa že montažnih rji	ie nameščal stranice, se je uda-
^ kladivom po palcu desne roke. tmamovič Mu.io, NK delavec
l^š<v
Ob,
betoniranje stene je imenovani na*
esGn
•Uak za beton, ket je bil lijak
Pr8t sa Je zaneslo in mu pritisnilo
kazalec leve roke ob armaturo, tako, TOZD LJUBLJANA
Pri opažanju stene jo imenovanemu padla na nogo lesena klema in mu poškodovala levo nogo nad členkom.
TOZD KOPER (1 nezgoda)
—	Govedarica Spasoje, PK tesar
Pri izseku zidu mu je spodrsnilo in je padel z odra na tla
TOZD LJUBLJANA (3 nezgode)
—	Tešanovič Dragoslav, PK delavec Pri opaževanju ie potreboval ploh širine
20 cm, ko ga je šel iskat, mu je spodrsnilo, tako, da ie padel na hrbet, tei dobil udarec v rebra
—	D roba c Milan, PK tesar
Pri opažanju stene z vijaki na klin je ob zabijanju klina imenovanemu kladivo zdrsnilo, tako da se je udaril in poškodoval mezinec desne roke
ie poškodoval.
praksi
Sir[)tj Utrditvi, zabijanju lesenih letev na Uqan| *a kningips Plošče se ie s sekiro _ Do sredincu leve roke. prj ,,tlerina Hamdo, NK delavec Ško<j ^montaži cevnega odra si je po-°Val hal ec na levi roki.
^ Jesenice (3 nezgode)
prj ^tlene Jože, Gr. delovodja ka,tie,nad20rU ^radbenih del, je stopil na fl°ga se mu je zvila in si je tako ~~ C °Vfd koleno desne noge, ebela Darinka, KV kuharica *etei iezanJu surovega mesa, ji je spotike r ,2, ,ako da se je urezala v kazalec ^ r°ke
Perovič Hamdjo, pu tesar
okolica (4 nezgode)
—	Rušiti Bilal, NK delavec
Ko je n osi J deske ob izkopanem jarku, se mu je pod nogami podsulo in je padel v jarek. Pri tem se je udaril na hrbtno stran desne roke.
—	Djekič Stanimir, NI< delavec
Ko je podajal na višje ležeči oder oder-ske spojke, mu je v oko padel drobec peska
—	Buljubašič Ismet, NK delavec Imenovanj je delal pri tesarski skupini,
katera j e montirala cevni podporni oder. Pri polaganju plohov je Izgubil ravnotežje in padel z višine ca, 3 m tn si pri tem poškodoval levo stran telesa.
—	Vojkovič Franjo, KV zidar Imenovani je hotel stopiti s plošče v
ca 90 cm nižje ležečo jamo, pri tem se mu je desna noga zapletla v betonsko
železo tako, da je padel na koleno in si ga poškodoval.
TOZD MARIBOR (5 nezgod)
— Fuš Diagolin, PK zidar
Pn metanju betona v < pa?, mu ie nad ca im visokem delovnem udi u spodrsnilo, takt* da je padel na tla Pri tem je potegnil /a seboj samokolnico, katera je pdla nanj in mu poškodovala levo koleno m levi kolk,
—	Lesjak Petei, KV lesar
Pri pospravljanju lesa. po gradbišču je imenovani dvignil desko v kateri je bil žičnik tako, da si Je poškodoval dlan desne roke.
—	Fabič Ivan, KV zidar
Pri prenašanju betonskih elementov je sodelavec pustil element predčasno na tla tako, da je imenovanemu stisnilo prste na levi roki,
—	Skrlec Andrija, NK delavec
Pri nakladanju betonskih cevi za kanalizacijo je imenovanemu stisnilo kazalec na levi roki.
—	Staroveški Franjo, KV zidar
Pri rezanju žice z kotnim brusilnim strojem je imenovanemu odletel v oko delček jekla,
TOZD RAVNE NA KOROŠKEM (1 nezgoda)
—	Kolar Miroslav, PK strojnik
Pri izbijanju osovine iz ležaja se je odkrhnil drobec In zadel imenovanega v levo ličnico
TOZD NIZKE GRADNJE (1 nezgoda)
—	Kečo Alija, NK čuvaj
Imenovani le med delom našel zamenjavo, ter odšel v bližnjo gostilno nekaj
pojesti Pri vračanju iz gostilne ga je povozil avto.
TOZD' KO - LJUBLJANA (1 nezgoda)
—	Kost Ludvik, KV ključavničar
Pri prenašanju žel e/nega podesta v delavnico ie enemu sodelavcu spodletelo, pri tem pa je imenovanemu sl is mio mezinec desne roke ob zid.
TOZD KO - MARIBOR n nezgoda)
—	G Uideš Ivan, KV elektrovar ilec Varil je montažne nosrlce na delovnem
odru v vel. 2*3 m in višine 1 m. Zaradi nenadne omedlevice je padel iz odra in si poškodoval levo roko,
TOZD ŠKOFJA LOKA (4 nezgode)
—	Frelih Slavko, PK žerjavist
Pri razkladanju hlodovine je šofer premaknil tovornjak, imenovani je padel iz njega, ter si poškodoval palec desne roke
—	Benedik Franc, NK delavec
Zaradi mokre hlodovine je imenovanemu spodrsnilo, ko je po njej bodil, pri tem ga je stisnilo v stopalu desne noge,
—	Jeram Anton, voznik viličarja
Ob priliki popravila pri polnojmmemku je mojster monter nehote zadel ob ročico zavore. Imenovani pa je v tem času pridrževal vrtečo se matico tako. da ga je jarem pritisnil ob žleb odvajalnega korita.
—	Štravs Alojz. KV kurjač Imenovani je šel preko žagalmce tn se
spotaknil ter padel tako, da si je zlomil dva rebra.
TOZD OOP — LJUBLJANA (2 nezgodi)
—	Duranovtč Muhamed. PK strojnik Imenovani je čistil mešalec to s kla-
divom odstranjeval grobe dele strnjenega betona, pri čemet mu je odletel drobec kladiva v oko.
—	Krišamkovič SteUm, NK delavec Pri razopaževanju vinogradniškega kola
mu je padel kovinski opaž na prst desne noge.
TOZD SPO — LJUBLJANA
—	Cerpnjak Stefan, voznik tovornega vozila
Pri čiščenju kašo n a kamiona je imenovanemu zaradi mokrega m spolzkega poda kasoria, spodrsnilo. Pri padcu se je hotel ulovili, pri tem pa je z levo roko prijel za vrata kasona, ki so mu stisnila sredinec in prstanec leve roke,
—	Starin Karol, strojnik
pri vstopanju na bager se je odmaknila stopnica katera je pritrjena na kupolo bager ja Pn tem ga je zasukalo na levo stran tako, da se je udaril s prsi ob gosenico.
—	Mcser Ernest, strojnik
Pn zagonu centrifugalne sklopke na vibracijskem valarju je vtrgalo del sklopke kateri je imenovanega zadel v zadnjo stran zapestja na levi roki.
TOZD ZELEZOKRIVNICA (1 nezgoda)
—	Catovič Našid, NK delavec
Prt krivljenju armature ga je udarilo železo
TOZD BIRO ZA PROJEKTIRANJE (1 nezgoda)
—	V reci Jožica, gradbeni tehnik
Pred pisarno je nerodno stopila In sl poškodovala gleženj.
Bojan Bambič
Kot vedno je bilo najbolj razburljivo pri nogometu. Seveda pa tudi od bojkaši in balinarji niso zaostajali, saj so bili v vseh disciplinah ogorčeni boji za zmage uo konca tekmovanja
XX. letne športne igre Gradisa
V organizaciji vseh mariborskih TOZD so bile 5. in 6. julija v Mariboru jubilejne XX. letne športne igre Gradisovih delavcev. Več kot 450 nastopajočih iz vseh naših TOZD je pokazalo, kako na posameznih enotah skrbijo za šport in rekreacijo. Tako kot lansko leto so zmagali Mariborčani, ki so zbrali le dve točki več od drugouvrščene kombinirane ekipe biroja, železokrivnice in skupnih služb.
Kot v širši družbeni skupnosti sta tudi v naši delovni organizaciji dobila šport in rekreacija vse več pristašev. Vedno več je novih ljudi, ki se po končanem delu raje zatekajo v naravo ali na športna igrišča, da se tam razgibajo in razvedrijo. Po ustanovitvi temeljnih telesnokuiturnih skupnosti in po določitvi financiranja vsega športa je le-ta dokončno izboril mesto v naši družbi- Obnavljanje in organiziranje prepotrebne rekreacije vseh delavcev dobiva svojo veljavo. Mnogo je že bilo akcij (TRIM), ki so in dobro uspevajo, saj vsi počasi spoznavajo, da izrek: »zdrav duh v zdravem telesu« lahko uresničimo le z načrtno rekreacijo in športom V to smo se lahko prepričali tudi na naših športnih igrah, saj so na n j ib sodelovali vse vrste delavci od inženirjev, tehnikov, ekonomistov do nekvalificiranih delavcev. Nekoliko skromnejša udeležba kot lansko leto ni odraz poslabšanja Športne dejavnosti v naših TOZD, temveč neprimeren datum organiziranja iger. Seveda pa za to ne smemo kriviti organizatorje, ki so morali sprejeti ponujeni datum in v zelo kratkem času nadvse uspešno organizirali tekmovanje
V tekmovalnem delu je bilo tako kot vedno najbolj napeto pri kegljanju in malem nogometu, saj se je v ten panogah prijavilo tudi največ ekip. V obeh disciplinah so imeli največ uspena domačim m zasiuzrno osvojili prvi mesti. Medtem ko so bili lani najboljši od bojkaši -Jeseničani, so jim tudi v tej disciplini odvzeli naslov domačini, medlem ko so odbojkašice Nizkih gradenj in Biroja ponovno premagale vse svoje tekmice Od večjih presenečenj lahko omenimo le še uvrstitev lanskih zmagovalcev v balinanju ekipe KO in SPO iz Ljubljane ki so bili tokrat šele sedmi. Da imajo v Ravnah trenutno najboljše šahiste, so dokazali z izredno kvalitetnimi igrami in nekaterimi efektnimi zmagami. Pa tudi za mlajši rod se nimajo bati, saj so njihovi nasledniki slavili zmago že na mladinskih igrah. V namiznem tenisu še ni sprememb, torej sta ekipi skupnih služb pri moških in Nizkih gradenj pi i ženskah še naprej na vrhu Med strelci so bdi tokrat najbob zbrani Skofjeločani. ki zasluženo odnašajo iz Maribora oba pokala, to je za moško in žensko ekipo.
Med posamezniki sta le Albin Bernard med kegljači in Matija Krnc med pingpongaši obranila naslove. Vsi ostali so ali zamenjali mesta, ali pa niso branili naslova.
Po končanem tekmovalnem delu je sledila svečana razglasitev rezultatov na dvorišču pred samskim domom. Vsem navzočim je najprej spregovoril zastopnik pokrovitelja ing, Ivan Lah, se zahvalil udeležencem za fair športne borbe, najboljšim pa čestital za dosežene uspehe. Za tem so pozdravili vse športnike še ing. Dra-govan Sever v imenu glavnega direktorja podjetja — predsednik sindikalnega odbora podjetja Janez Rauš! in predsednik organizacijskega odbora Lado Janžekovič. Sledila je proglasitev najboljših ekip, ki so prejele pokale in diplome, najboljši posamezniki pa diplome in praktična darila. Svečanemu delu je po običaju sledila zabava s plesom. Za dobro razpoloženje je poskrbel ansambel Vitek iz Maribora, ki pa je zaradi dežja moral večkrat prekiniti svoje poslanstvo. Vendar tudi kratkotrajne plohe niso mogle preprečiti prijetnega vzdušja, ki je vladalo ob zaključku.
Ob koncu se lahko le še enkrat zahvalimo neumornim organizator lem, ki so v tako kratkem času tako dobro organizirali letošnje jubilejne igre.
Rezultati tekmovanj:
MALI NOGOMET
1,	TOZD GE Maribor in KO Maribor
2,	TOZD KO + S PC Ljubljana
3,	TOZD GE Celje
ODBOJKA
moški
1.	TOZD GE Maribor in KO Maribor
2.	TOZD GE Nizke gradnje 4 Proj. bilo Maribor
3.	TOZD GE Jesenice
ženske
1.	TOZD GE Nizke gradnje + Proj. biro Maribor
2.	TOZD GE Jesenice
3.	Skupne službe + Proj biro Ljubljana 4 Zelezokrivnica
BALINANJE
1	TOZD GE Jesenice
2.	TOZD OOP Ljubljana
3.	TOZD GE Ljubljana okolica
sah
1.	TOZD GE Ravne
2.	TOZD GE Ljubljana
3.	TOZD GE Maribor in KO Maribor
KEGLJANJE moški ekipno
1 TOZD GE Maribor 4 KO Maribor
2.	Skupne siužbe 4 Projektivni biro 4 Zelezokrivnica
3.	TOZD GE Ljubljana
ženske ekipno
1.	Skupne službe + Proj. biro 4 Zelezokrivnica
2.	TOZD GE Jesenice
3.	TOZD GE Nizke gradnje 4- Proj. biro Maribor
NAMIZNI TENIS moški ekipno
1.	Skupne službe + Proj. biro 4 Zelezokrivnica Ljubljana
2.	TOZD GE Maribor * KO Maribor
3.	TOZD GE Nizke gradnje f Proj. biro Maribor
ženske ekipno
1.	TOZD GE Nizke gradnje + Proj. biro Maribor
2.	Skupne službe 4- Proj. biro + Zelezokrivnica Ljubljana
3.	TOZD GE Ravne
STRELJANJE moški ekipno
1.	TOZD GE Škofja Loka
2.	TOZD GE Maribor t KO Maribor 3 Skupne službe 4 Proj. biro r Zelezokrivnica Ljubljana
ženske ekipno
1.	TOZD LIO Škofja Loka
2.	Skupne službe 4 Ptoj. biro 4 Zelezokrivnica LjubUana
3.	TOZD GE Maribor + KO Maribor
KONČNI VRSTNI RED
1 TOZD GE Maribor + KO Maribor
2.	Skupne službe r Proj biro t Zelezokrivnica Ljubljana
3.	TOZD GE Jesenice
REZULTATI POSAMEZNIKOV STRELJANJE
moški
1	Humek Josip — KO Maribor 2, Taušan Ivan — LIO Šk. Loka 3 Kuhalj Ignac — LIO Šk Loka
ženske
1. Zupančič Tončka — Skupne službe
2	Remec Marija — GE Ljubljana
3	Debenc Marija — LIO Šk. Loka
NAMIZNI TENIS mošlti
1 Krnc Matija — Skupne službe 2. Pogačnik Janez — Skupne službe 3 Kohne Ivo — Zelezokrivnica
ženske
1	Rep Anica — Nizke gradnje
2	Žvikart Katica — Nizke gradnje
3	Prosen Alenka — Skupne službe
KEGLJANJE
moški
1.	Bernard Albin — LIO Šk. Loka
2.	Sobočan Marjan — LIO Šk. Loka 3 Tarman Drago — Jesenice
ženske
1.	Kucko Cilka — Jesenice
2.	Tome Ljuba — Proj biro Lj.
3.	Klemenčič Dora — Skupne službe
Naši športniki in tudi gostje so se na letnih športnih igrah dobro počutili in bili so v vsem zadovoljni, prav gotovo pa se morajo za to zahvaliti dobrim organizatorjem. Kako jim je uspelo izpeljati tako prireditev, smo vprašali predsednika organizacijskega odbora Lada Janžekoviča in Ivana Kovačiča, upravnika v samskem domu:
— Tovariš Janžekovič, najbrž ste se krepko oddahnili, ko je bil »športni dan« za vami?
— O, seveda. Rok za priprave je bil izredno kratek in te so zahtevale celega človeka, jaz pa sem moral biti še vedno cel na svojem delovnem mestu v komerciali. Če bi hotel, da bi res bilo pripravljeno vse, kot bi želel, bi moral pustiti vse moje običajno delo ob strani.
Za igre se je prijavilo približno 500 športnikov iz 12 enot Da bi ne bilo v samem športnem delu problemov in zastojev ter tudi kakšen nesporazum, smo angažirali še sodnike in ostale delavce v tekmovanjih res strokovnjake, ki se na svoje delo spoznajo in so dobro organizirali ter vodili borbe v posameznih panogah. Zato kasneje tudi nismo imeli kakšnih pripomb na morebitne nepravilnosti.
Prav nam je prišlo dejstvo, da srno imeli celotno tekmovanje organizirano v Ljudskem vrtu. Tudi ni bilo nobenih zmešnjav: ko je ekipa prispela v Maribor, je dobila svojega vodnika, ki jo je vseskozi spremljal. Vse je potekalo po programu in tekmovanja so se celo končala prej, kot smo pričakovali Moram pa okrcati tiste, ki so se na tekmovanje prijavili, niso pa prišli niti niso odpovedali svoje udeležbe. Pa še nekaj me moti: na športne igre smo povabili vse predstavnike Gradisovih TOZD in družbenopolitičnih or-
ganizacij v njih ter samoupravnih organov, vendai je bil odziv res slab Kot da bi jim bilo vseeno, kako bodo tekmovale njihove ek pe.
Pri vsej organizaciji smo ugotovili, da smo porabili manj denarja, kot pa so ga porabili lani v Ljubljani, razlika je kar za 1,5 starega milijona; moje mnenje pa je, da smo se kljub manjšim stroškom počutili tega dne boljše kot pa lani.
Ko že govorimo o teh igrah, pa bi opozoril, naj ne bodo več v poletnih dveh mesecih, če hočemo, da bodo potekale s polnim športnim zamahom in brez poškodb. V enem dnevu je treba namreč odigrati toliko tekem, da to zmorejo res le tisti z največjo kondicijo Za trening® pa je poleti premalo časa, ker je pa® glavna delovna sezona.
Na splošno so igre res dobro potekale in tudi zaključek je bil dobro pripravljen, za to pa se moramo zahvaliti ljudem iz samskega doma.
— Tovariš Kovačič, slišali smo, da ste imeli že s pripravami ogromn® dela, pa vam je nazadnje še dež nagajal na zaključni prireditvi. Kljub temu se je vse dobro končalo?
Saj sam zaključek ob samskem domu ni bilo težko pripraviti. Takrat smo skuhali 420 večerij in bile s o lepo servirane našim športnikom ih gostom Potem pa se je vlil dež ih vse skupaj smo znosili v našo jedilnico. Kmalu se je vreme toliko popravilo, da smo se lahko preselili nazaj na vrt, vendar le za dve uri, nato pa smo morali zopet bežati. F° drugem dežju je ostalo še približno sto ljudi, ki so zaključili priredit®^ enkrat ob 3, uri zjutraj Če bi imeh lep suh večer, bi prav gotovo ostal® še več ljudi do zgodnjega jutra, saj je bilo jedače in pijače dovolj, Pa tudi muzika je bila dobra in j® vztrajala do konca
Y imenu pokrovitelja je pozdravil vse športnike ing. Ivan Lah, v imenu glavnega direktorja pa ing. Dragovan Sever. Kapetan zmagovalne ekipe Maribora prejema pokal