gasilo delavcev v vzgoji, l2obraževanju in znanosti K Slovenije, Ljubljana,
:■	1. januarja 1987
A "št. 1—letnik XXXVIII
i-
V
r-
7.
Med drugim preberite
•	SLOVENCI NISMO TAKO BOGATI, DA BI Sl LAHKO PRIVOŠČILI POCENI ŠOLO, str. 4
•	ZA NAJMLAJŠE ŠE KAR DOBRO SKRBIMO, str. 5
•	PO DRUŽBENI LESTVICI GOR IN DOL, str. 6
•	BODO PREDLOGI MLADIH UPOŠTEVANI? str. 8
•	BRANJE ZA BRALNO ZNAČKO, str. 9
•	ZVEZNA RESOLUCIJA — KORAK NAZAJ? str. 10
palcem in vsem, ki so v 'ed 1986 soustvarjali Prosvetnega delavca ter mu r !ako ali drugače pomagali, (([skrena hvala in naše najboljše želje za leto 1987!
'0
n’
D
Staro leto ugaša in mlado naj b, ne nu>n prineslo nove upe. Vendai 8« čakamo tudi z dvomi, saj je tc. ,e ^ planet v krizi.
Svetovno prebivalstvo skokovito narašča. Pet in pol milijarc sji 'lav je že. Ob izteku desetletja, k, ji pred nami, nas bo milijarde es! Nihče ne more tega preprečiti yjti številne nerazvite dežele ‘»tajo kar dve tretjini prebivalcev starih manj kot dvajset let. Šl b°do isto pot kot njihovi prednik, j imeli bodo kup otrok, da b, iej ak° vsaj nekdo skrbel zanje nc tiara leta. Kajti neuki težko dobe
offo. '
Skokovito narašča tudi porabe, Jeprrgije. Leta 1980 smo porabil, trikrat več energije kot lete ‘>50. Pritisk na vire energije bc
)f\ 'aradi naraščanja prebivalstva p lelje po višji življenjski ravni v ^čji. Kje najti nove vire? Kal Jb°lje gospodariti z energij jj tanjšati izgube? Za to je p, lrebno znanje.
Surovine nam delajo težav ,,, °°gate rude smo po večini že p, ji Vjjbili. Zdaj kopljenfo revnejš p.°gosto jih je treba vleči iz gh ln- Predelava revnih rud v dob Proizvode pa terja znanje. Velil banja.
Milijarda ljudi na svetu strad “dmanjkuje jim zlasti beljak, V‘n- Ujeti so v prekleti začara
Pg: manj dobre hrane
tanjše možnosti telesnega boja — manjše delovne sposol d los/i — manjše pridelovati rane. Za več hrane rabimo vt ‘]ye'iarja. ■
Svet pestijo bolezni. Rak sešit .0,ezni srca ubijajo. V nerazvit, eielah mučijo zajedalci več k, 'Milijardo ljudi. V razvitih je v: ešje biti star in osamljen. Vt banja rabimo, da bi dodati le, oljenju in življenje letom, okolje nam propada. Sko !sočletja bistre reke so v pol sli f'ia postale smrdljivi, strupe, •j	V morjih izginjajo živa
ii 'e vrste. Zrak nas v megli duši t ij gozdovi umirajo tudi že na južt rani Alp. Znanje in vzgoja < Oagovornost sta nam edino upi "/e.
p Močni rožljajo z orožjem. D bj ga je, da bi stokrat raztreši planet. Pa vendar iščejo no
t i«	n iv
I edstva za uničevanje in zapre, Qlo zanja dobrine. Med "•••
uuuririe. ivitll njll '1 2 'lajvečjo — človekove mi M «a/)e (jpanje sta ie znanje o fj arnosiih in zavest, da se jim n , a,no izogniti.
;.£ SHKOL1 NISMO
meli toliko znanja
hie°?ru8‘ strani pa se znanost še ^k°li nj razvijala hitreje kot >}es. Ponuja nam rešitve.
1^'ajveč za pridelavo in prede-
la ^rane- Pri tej se ne moremo . pasati na iskanje novih rodo-
titv^la^' Krčenje gozdov ruši na-
r. ^ ravnotežje. Upanje je dru-jjZLvtanost že zna posegati v ifjfini£e tokodne kroge, v \08očem jilpzna nadzirati, celo
ALEKSANDRA KORNHAUSER
Učitelju znanje in priznanje
voditi. Zna spodbujati rastline in Živali za samoobrambo, zna vzdrževati rodnost tal. Izbira in 'dopolnjuje, kar je dala narava,
Novi proizvodni postopki, posebej vodeni z naravnimi in umetnimi pospeševalci, odpirajo pot do boljših proizvodov iz slabših surovin in z manj energije. Terjajo pa veliko več znanja pri uvajanju in upravljanju.
Veliki obeti za nove vire energije so še daleč. Vendar znanost omogoča mnogo bolje izrabiti premog, nafto, plin; pridobiti energijo iz odpadkov; ujeti vqč sončne energije; z novimi materiali in z računalniki zmanjšati izgube energije.
Nove plastične mase prenesejo višje temperature, dobro se obnesejo v hudem mrazu, počasneje se starajo, so odlični toplotni in
električni izolatorji. Delajo pa tudi že takšne, ki odlično prevajajo električni tok.
V boju s kužnimi klicami nam pomagajo novi antibiotiki. Več je zdravil za bolezni srca in ožilja. Bolje razumemo obrambne sisteme organizmov. Čeprav zelo počasi, pa vendar se razblinja tema pri nekaterih boleznih duha.
Možnosti za načrtovanje družine brez hujših posledic se povečujejo. Novi hormonski pripravki imajo manj stranskih učinkov. Odkrit je hormon inhibin, bistven za moško kontracepcijo. Teža odgovornosti in tveganja se bo lahko porazdelila med moža in ženo.
Poznani so načini za natančno opazovanje okolja — zemlje,
vode, zraka, tudi stratosfere. Razvila se je tehnologija predelave odpadkov, posebno nevarnih. Manj onesnažujoči postopki so na pragu.
Vse te dosežke omogoča in spremlja nova raziskovalna in razvojna oprema:	računalniki,
super-računalniki, super-minira-čunalniki, številne vrste laserjev. Prodori so v jedrski magnetni resonanci, masni spektrometriji, rentgenski in nevtronski difrakci-ji, elektronski spinski resonanci, infra rdeči spektroskopiji. Nove dosežke podpirata površinska analiza in kromatografija.
ZNANJE
PRENAŠA UČITELJ
Svet razpolaga z ogromno zakladnico znanja. Vendar je zna-
BOHINJ je izjemna fotomonografija vidnega umetniškega fotografa JOCA ŽNIDARŠIČA. To je prva knjiga iz zbirke Slovenija, ki jo je pripravila Državna založba Slovenije in naj bi nas na nov način predstavila svetu. V njej je upodobljeno razkošje krajin, barv in romantične lepote našega Bohinja v vseh letnih časih, kot jih lahko zazna in posname le fotograf — umetnik.
Spremni esej je napisal dr. Janez Milčinski, besedilo k slikam pa Željko Kozinc.
Slike iz monografije, s katerimi smo obogatili novoletno številko, naj bodo pobuda učiteljem, da bodo ob tej in podobnih umetninah uspešneje prebujali in razvijali pri mladih čut za lepoto neokrnjene narave in skrbnost za našo naravno in kulturno dediščino.
nje samo možnost, ki se uresniči, ko ga uporabimo v delu in upravljanju.
Raziskovalec ustvarja znanje. Učitelj pa je tisti, ki ga zajema iz svetovne zakladnice, ga obogati s kulturo svojega naroda, z njenimi etičnimi vrednotami, poveže s potrebami družbe in vsadi v mlade ljudi, v katerih naj znanje zaživi.
Ko se zavedamo kričečih potreb sveta ter velikih možnosti, ki jih nudi znanost, se moramo vprašati, koliko smo učitelju omogočili, da razume znanstvene dosežke in jih prenaša na mlade rodove?
Da bi lahko sledili znanosti, moramo uporabljati njene lastne metode. V izobraževanju to pomeni raziskovalno-izobraževalni prijem, ki najprej razvija temeljito osnovno znanje, znanstveno pismenost, potrebno za prilagajanje novim dosežkom. Enako pomembno pa je tudi podpiranje radovednosti v mladih ljudeh ter usmerjanje le-te z metodološko dognanimi prijemi k iskanju in obdelavi znanstvenih in tehničnih informacij.
To izredno zahtevno nalogo lahko obvlada le tisti učitelj, ki je bil sam vzgajan v raziskovalnem okolju in je v tem razvil potrebne umske razsežnosti.
Težko bi dejali, da smo učiteljem takšno okolje dovolj zagotavljali. Priznati je treba, da imamo še vedno globoko vrzel med raziskovalci in učitelji, čeprav nas zgodovina uči, da je bilo tesno prepletanje raziskovalnega in vzgojno-izobraževalnega dela značilnost vrhunskih šol že od antike.
V premagovanju te vrzeli, celo razkolaj lahko takoj posežemo po več možnostih. Prva je ta, da prihodnjih učiteljev ne ločujemo od drugih študentov, oboji se morajo šolati v raziskovalnem okolju. Raziskovalni projekti, ki vključujejo prenos dosežkov k uporabnikom, so druga obetavna možnost. V njih je treba bolje kot doslej opredeliti vzgojno-izobraže-valne naloge in pritegniti učitelje kot enakopravne sodelavce razi-, skovalcev. Še več pozornosti moramo nameniti mladinskim raziskovalnim nalogam in ob njih vzpostaviti tesne stike med mladimi talenti, učitelji mentorji in raziskovalci. Navsezadnje je treba učiteljem načrtno omogočiti podiplomski študij, doseganje magisterijev in doktoratov. Pa priznati te dosežke, brez popuščanja hudim težnjam po uravnilovki. Če šola ne bo priznala pomena višje izobrazbene ravni, od koga potem to lahko sploh še pričakujemo?
Tesnejše povezovanje raziskovalnega in vzgojno-izobraževalnega dela je nujno tudi za pritegovanje najboljših mladih ljudi v učiteljske vrste. Ne pozabimo: pameten kmet nameni najboljše Žito za novo setev! Kadar pozabimo na to staro resnico, se ne za-
pletamo le v začarani krog, temveč v spiralo, ki vodi navzdol.
UČITELJU '
NAJBOLJŠE METODE
V	prenosu znanja igra ključno vlogo sodobna znanstvena in tehnološka informatika. V visoko razvitih državah je postal računalniško vSdeni prenos znanstvenih in tehničnih informacij velika informacijska industrija s stotinami milijard dolarjev prometa na leto. Gospodarstveniki govore, da vstopamo v informacijsko družbo. Učitelj pa je marsikje, tudi pri nas, odrinjen iz tega toka, čeprav bi moral — kol glavni prenašalec znanja — imeti največjo prednost.
Hitrejši prodor informacijskih metod in tehnik v izobraževanju opažajo zlasti tam, kjer uvajajo reševanje realnih problemov kot normalni del vzgojno-izobraževalnega programa. Ti problemi so zahtevni1 in zato dobra šola — ne le za učence, tudi za učitelje in za sodelovanje strok. Kajti realni problemi niso monodisciplinar-ni, rešiti pa jih ne mor^ tudi nobena tako imenovana integralna, vseobsežna veda. Taki problemi terjajo visoko strokovno znanje vrste ved ter sintezo njihovih prispevkov. V tej je spor pomembnosti posamezne vede končan najbolj naravno: z njenim prispevkom k rešitvi problema: Svet pozna vrsto novih prijemov v tej smeri. Prednjačijo projekti sodelovanja med šolo in proizvodnjo, v katerih so učitelji neposredni in spoštovani sodelavci proizvodnje, saj ne nosijo teže in odgovor-, nosti le za prenos znanja, temveč tudi vrednot.
V	razpravah o odrinjenosti učitelja od glavnih razvojnih tokov ne gre pozabiti tega, da je ta poklic pretežno feminiziran. To je posledica dvojne diskriminacije —- ženske in učitelja. Njima je namenjeno nespoštovano in nizko nagrajevano delo. Grenak okus spremlja učitelja že vrsto let.
In vendar smo danes lahko optimisti! Položaj se bo v naslednjih letih izboljšal. Pa ne zategadelj, ker bi pedagoški eros preplavil odločujoče, ali ker bi koga zapekla vest. V svetu z eksplozijo prebivalstva, v stradajočem svetu, kjer umira od lakote vsako minuto 28 ljudi, med njimi 21 otrok, v svetu z milijardami obolelih, v tem vse bolj umazanem svetu, v katerem zmanjkuje dobrih surovin in energijskih virov — v takem svetu ima človeštvo eno samo možnost: iz manj narediti več.
Za to je potrebno mnogo večje znanje. Ne v svetovni zakladnici, temveč v glavi in rokah vsakega človeka. Le tako postane iz znanja kot možnosti znanje-ustvar-jalna sila. Zato bo učitelj prav kmalu postal ekonomska nuja.
Naj mu novo leto prinese čim bliže čas, ko bo spet zravnal svoja ramena!
FRANCI PIVEC
Med enakostjo in selektivnostjo
PETER WINKLER
Nova šola se ne rodi čez noč
Novo leto ni le prelomnica, ob kateri si zaželimo vse najlepše in si obljubljamo, da bo šlo v prihodnjem letu vse na bolje, ampak tudi priložnost, da se zamislimo nad tem, kaj smo v preteklem letu dosegli in kakšne so naše možnosti za naprej.
Šolstvo je ena izmed tistih dejavnosti, ki je vedno pod kritičnim očesom javnosti, saj nas vse bolj ali manj neposredno prizadeva, zato se na vse, kar se nam zdi v šoli narobe, ostro, včasih tudi nestrpno odzivamo. Žal je takih priložnosti še vse preveč, tako da ob ostri javni kritiki pogosto obledi tudi veliko dobrega, kar smo v zadnjih letih z velikimi napori le dosegli in zboljšali. Zdi se, da se kvantitativni del razvoja vzgoje in izobraževanja počasi zaokroža in da nas čaka v prihodnje mnogo težja naloga — dvigniti kakovost vzgojnoizo-braževalnega dela na vseh stopnjah šolanja. Ta naloga pa je mnogo zahtevnejša in dolgotrajnejša. Vse preradi iščemo zunanje učinke, ki bi čez noč prinesli novo, boljšo šolo, ta pa ne more zrasti sama od sebe iz stališč in sklepov, temveč ko gradijo ljudje, ki vedo kaj hočejo, ki veliko znajo in delajo z veliko osebno zavzetostjo in odgovornostjo. Ob takem spoznanju dobijo prizadevanja za prehod na visokošolsko izobraževanje učiteljev še posebno težo, saj se nam ob tem odpira perspektiva bolj razgledanega in strokovno bolj pripravljenega učitelja, ki naj bi postal nosilec sodobnega vzgojno-izobraževalnega procesa. Seveda pri tem ne kaže pozabiti na množico že zaposlenih učiteljev, zato
ni naključje, da resolucija o razvoju Socialistične republike Slovenije v prihodnjem letu prinaša kot eno temeljnih nalog na področju vzgoje in izobraževanja zahtevo po stalnem strokovnem spopolnjevnaju pedagoških delavcev. Seveda pa spoznanja o potrebnosti znanja niso dovolj. Treba bo pripraviti programe in motivirati učitelje za dodatno usposabljanje; pri tem ne gre le za denarno nagrajevanje in boljše delovne razmere, temveč tudi za moralno spodbudo učitelju, da bo z večjim posluhom za učenca in večjim strokovnim znanjem opravljal svoje delo. V naših dozdajšnjih prizadevanjih smo bili v preteklosti preveč usmerjeni v povprečje, vse premalo pa smo podpirali in spodbujali tiste, ki so želeli doseči več, pa naj je šlo pri tem za učence, ki so se posebej izkazali s svojo sposobnostjo in dejavnostjo ali pa za učiteljske kolektive in posameznike, ki so s svojo zavzetostjo in inovativnostjo dosegali nadpovprečne uspehe. Naša šola se mora čimprej dvigniti iz sivega povprečja, spodbuditi moramo najboljše in jim omogočiti, da bodo dosegli toliko, kotzmorejo.
Le taka šola nas bo potegnila naprej in nam pomagala ustvariti možnosti za boljši jutrišnji dan.
Nosilec take šole je predvsem učitelj, zato naj velja novoletna čestitka še posebej tistim tisočem slovenskih učiteljev, ki odgovorno in ustvarjalno opravljajo svoje delo, ki morajo pogosto stisniti zobe, a se zavedajo odgovornosti do svojega poklica in do samega sebe.
Šolstvo je že od nekdaj ujeto v izrekanje čarobnih besed, kot da bi te same po sebi reševale najhujša nasprotja, in takšen prizvok imata tudi pojma enakost in sel.ekcij.a. Predvidevamo, pa lahko, da bosta prav slednji besedi prihodnje leto pogosteje y rabi od drugih, zato bi bilo prav, da si čimprej ogledamo njune razsežnosti.
V šolskih politikah si obdobja, v katerih poudarjajo enakost (demokratizacijo izobraževanja), in obdobja, v katerih poudarjajo selektivnost (kakovost izobraževanja), sledijo v skoraj pravilnem zaporedju, če pa se poudarki zanesenjaško spreminjajo, nastane podoba preskakovanja iz ene skrajnosti v drugo.
Kriza v osemdesetih letih je veliko družb, ki so bile bogatejše od naše, prisilila k tehtanju močno razvejenega šolskega sistema, ogromnih vpisnih številk in velikih denarnih izdatkov za izobraževanje. V tem času se je v ekonomski menjavi tudi dokončno uveljavila cena znanja, toda le tistega, ki je konkurenčno. Vse to je povzročalo odmik od linearnega obravnavanja izobrazbe in bolj ali manj izrazito opredelitev za selektivna merila. V decentraliziranih šolskih politikah je ta sprememba smeri manj opazna in poteka povečini po prirejenem sistemu financiranja. V deželah s centralističnim odločanjem o šolstvu pa je sprememba opazna, saj se uresniči po poti šolskih ali vsaj ustreznih zakonskih reform. Če v prvem primeru javno mnenje sprememb niti ne sluti, je v drugem primeru neposredno poklicano k odzivanju.
Dogodki v Franciji — ob koncu novembra — so najtesneje povezani prav s temi vprašanji. Študentski pritisk ob koncu šestdesetih let je na široko odprl vsa šolska vrata — to pa ob spodbudni gospodarski rasti v naslednjem desetletju tudi ni pomenilo izdatka, ki ga ne bi bilo mogoče poravnati. Po natančnejši oceni pa tako vlaganje v
izobraževanje ni bilo najbolj gospodarno, in v gospodarski recesiji je nastal račun, po katerem naj bi bile možnosti za šolanje bolj odvisne od pripravljenosti vlaganja denarja zasebnikov v ta namen. Javni skladi naj bi se uporabljali selektivno; pri tem je ostalo odprto le še vprašanje, kdo in po kakšnih merilih bo takšno selekcijo opravljal? Devaquetov recept je seveda vreden francoske tradicije na tem področju, po kateri sta od Napoleona država in univerza (univerzitetni profesor kot državni uradnik) zmeraj'delala z roko v roki. Zakon naj bi profesorjem povrnil izgubljeno ali vsaj močno zmanjšano pristojnost, da izbirajo študente, sistem državne akreditacije univerz oziroma visokih šol glede na izobrazbene dosežke pa bi jih moral spodbujati k zahtevnim merilom. Vse je bilo lepo zamišljeno in bi moralo delovati tako, da bi se izobrazba zboljševala, vendar pa se je nekje izgubil pojem enakosti in na tej točki je Devaquetov zakon padel.
V zadolženem gospodarstvu, kakršno je naše, so denarne omejitve v osemdesetih letih še precej hujše kot drugod, in to je tudi šolstvo privedlo na rob obstoja. Težavno izmotavanje družbenih dejavnosti v Sloveniji iz omejitvene zanke v zadnjih dveh letih samo po sebi spodbuja vprašanje, ali bi težko izbojevani denar lahko uporabili tudi pametneje, kot ga uporabljamo sicer. V tej zvezi so čedalje pogostejša opozorila, da je programska sestava preveč razvejena, šolska mreža preveč razdrobljena, predmetniki pa preobloženi, in da niso upoštevani normativi pri oddelkih ali smereh v visokem šolstvu. Slišati je opozorila na velik osip v srednjem in ogromen osip v visokem šolstvu itn... Seštevek opisanih slabosti namreč pripelje do paradoksa, da sicer razmeroma majhni izdatki za izobraževanje na učenca ali študenta na koncu povzročijo izredno visoko ceno diplomanta (izoblikovanega znanja), ki je
K
JANEZ ZALAZNIK
Pogled skozi poklicno usmerjanje
OSEBNO
Novoletni čas, čas spominov, čas lepih želja, čas dobrih sklepov. Torej čas spominov...
Dobro leto po vojni sem začel hoditi v osnovno šolo. Ne spominjam se, da bi vedel zakaj. Če se prav spominjam pa mi je postajala šola vse bolj všeč. Zaradi znanja, sošolcev in prijaznih učiteljic. Ne vem, ali so bile tečajnice ali čisto prave učiteljice. Za te razlike in za težave prosvetne kadrovske politike po vojni sem zvedel mnogo kasneje. A, če se spomnim, kako so mi priljubile šolo, sem prepričan, da so bile čisto prave učiteljice ne glede na to kakšno izobrazbo so v resnici imele. Mislim namreč, da je bilo v tistih časih, ko se je za nas otroke na obrobju Ljubljane po dvoriščih in travnikih neprestano kaj zanimivega dogajalo, težko priljubiti šolo.
Poklicno usmerjanje se je začelo zame konec četrtega razreda. Učiteljica je staršem omenila, da sem nadarjen in bi bilo prav, da me vpišejo v klasično gimnazijo. Ker takrat še nisem poznal vse zapletenosti usmerjanja, sem učiteljici slepo zaupal. Sploh nisem razmišljal o ustreznosti šolskega sistema in mojem mestu v njem. Resnici na ljubo moram povedati, da šolskega sistema niti nisem poznal. Danes vem, da je bilo za to krivo pomanjkljivo poklicno informiranje. In četudi ne bi bilo pomanjkljivo, takrat še ne bi mogel vedeti, da je klasična gimnazija napaka v sistemu. Tudi to sem zvedel mnogo kasneje. Težko pa danes presodim ali tega morda nisem slutil? Za moj neuspeh v klasični gimnaziji se mi
namreč ponujata dve razlagi. Prva: po prvih stikih s klasično gimnazijo sem zaslutil njeno neperspektivnost. Druga: učiteljice so spoznale mojo nadarjenost, a so premalo storile, da bi to nadarjenost tudi ustrezno zaposlile. Profesorji na klasični pa se samo z nadarjenostjo niso hoteli zadovoljiti in so hoteli imeti znanje. Mojo nadarjenost, ki je tako rada švigala po dvoriščih in travnikih, so hoteli le zase. Nismo se sporazumeli. Vseeno pa sem imel šolo še naprej rad. Mislim, da so za to bile krive učiteljice iz osnovne šole.
kmalu nato podobne sklade še po območjih. Andreju smo preskrbeli štipendijo iz takšnega sklada. Še prej pa sem prepričal starše, da mora Andrej v srednjo šolo. Vpisal se je v elektrotehniško šolo. Danes je uspešen inženir.
DVAJSET LET KASNEJE —
ŠE VEDNO OSEBNO
V poklicni svetovalnici podeželskega mesta. Rad se pogovarjam s svetovanci. Posebno s tistimi, ki želijo pokukati v vse kotičke in zato včasih komaj utegnejo v šolo. Pogovarjam se z Andrejem. Bister fant. Dober osmošolec. Najstarejši med štirimi otroki. Fotoamater, radioamater, kinooperater. To slednje tudi zato, da nekaj prispeva v skromen družinski proračun. Zanima ga elektrotehnika. Morda bi ga vzeli v bližnjem Elektronu, da bi se česa priučil. Seveda bi šel rad v šolo, a ve, da starši denarno tega ne bodo zmogli. Morda, če bi dobil učno mesto in vajensko nagrado.
Takšnih Andrejev in Andrejk takrat ni bilo malo. Pa tudi ne svetovalcev, ki so jim bili taki fantje in dekleta všeč in jih je skrbela njihova prihodnost. Zato so ustanovili republiški štipendijski sklad Milijoni za talente. In
.it...', iti.«-, o 'j. o.t i n ’ c, it . v
ŠE PETNAJST LET KASNEJE —
STATISTIČNO 1986
Pregledujem izsledke analize podatkov o generaciji »usmerjen-cev«, ki sem jo pred kratkim končal...
Generacija je končala osnovno šolo leta 1982. Štela je 26327 učencev. Od tega se jih je 23690 vpisalo v programe srednjega izobraževanja. Neposredno po osnovni šoli ni nadaljevalo šolanja dobrih 10 odstotkov učencev.
Četrtina učencev, ki so bili v srednjem izobraževanju v času, ki ga določa program (smer), ni končala uspešno srednjega izo-
braževanja. Ker jih je dobrih 21 % zapustilo srednje usmerjeno izobraževanje, jih torej še okoli 4 % poskuša uspešno končati srednje šolanje. Ti so v četrtem letniku in bodo zato verjetno uspešno končali srednje izobraževanje. Skupaj s tistimi, ki se po končani osnovni šoli niso vpisali v srednje izobraževanje, bo torej ostalo brez šolske strokovne usposobljenosti približno 30 odstotkov rodu ali 7580 tistih, ki so v letu 1982 končali osnovno šolanje. Od tistih, ki so že uspešno končali srednje izobraževanje, pa si je 4,7 odstotka rodu (ali 1100 učencev) pridobilo strokovnost II. zahtevnostne stopnje, 30,8% (ali 7200učencev) III. oz. IV. zahtevnostne stopnje in 39,4% (ali
9200 učencev) V. zahtevnostne stopnje.
Slabih 40 odstotkov diplomantov na V. zahtevnostni stopnji ne predstavlja niti dobrega izko-
'
»silSl
mnogokje višja od cene diplomanta na znano dragih šolah v tujini. Očitno je problem v eko-nomiziranju, zato tudi ne bo mogoče šolstva v nedogled varovati pred merili produktivnosti, izrabljenosti kapacitet in predvsem selektivnosti. Če šolniki sami ne bomo vpeljali teh pojmov, nam jih bodo vsilili drugi in le malo verjetnosti je, da bodo kaj dosti pripravljeni upoštevati naše posebnosti. (Najbolj občutljiva posebnost našega področja pa je definicija delovne obveznosti, pri kateri že opažamo veliko poenostavitev).
Potemtakem je problem selektivnosti tudi za naše šolstvo ključna razvojna kategorija, pri kateri ne bi smelo biti dvoma, ali jo sprejemamo, temveč kako jo uveljavljamo. Enakost v možnostih za izobraževanje je nesporna družbena vrednota in je selektivna merila ne smejo bistveno ogroziti; to pa lahko zagotovimo le, če merila demokratično sprejemamo, njihovo uresničevanje pa dosledno družbeno nadzira-
II
pri znanosti takšno prepričeva' nje ni bilo uspešno, vse dokler s£ je sklicevala na abstraktno p°' slanstvo, tako tudi usmerjen0 izobraževanje lahko uspe le, se dejavno loti uresničevanja se' lektivnih ciljev dolgoročnega ra-zvoja. To sovpada tudi z njegov0 odgovornostjo do rodov, ki v ve' in likem deležu prestopajo njegOv prag, računajoč;- da jih bo pri' pravilo na poklicne vloge, ki sev slovenskem razvoju res obetaj0. Enake možnosti za izobražev'0' nje, ki jih ne spremlja takšnoz3' gotovilo, se prej ali slej sprevržejo v svoje nasprotje. (Ponekod v Jugoslaviji se je to že zgodilo ) Naše brezkončno razpravljanje0 reformi izobraževanja moramo preobrniti v to smer. Prevzemanj0 odgovornosti pri uresničevanj0 . dolgoročnih razvojnih prednosti pr samo po sebi prinaša v usmet- itii
ie
Vzorecza uvajanje politike selektivnega razvoja v naših razmerah nam ponujajo raziskovalci in po naravi stvari bi moral biti uporabljiv za celotno usmerjeno izobraževanje. Projekcijo dolgoročnega razvoja republike, določno opredeljeno v skupščinskem dokumentu o vlogi inovativnosti v gospodarstvu, je Raziskovalna skupnost Slovenije od-slikala v razvojnem načrtu raziskovalne dejavnosti in izkazalo se je, da je ta eden bistvenih pogojev za doseganje dolgoročnih razvojnih ciljev slovenske družbe. Zaradi dosledne konkretnosti in nedvoumnega prevzemanja soodgovornosti za prihodnji selektivni razvoj ga je za takšnega v posebni obravnavi prepoznala tudi slovenska skupščina in določila izjemne možnosti za neomejeno raziskovalno delo. Tako naj bi znanost v resnici1 postala vlečna sila družbenega razvoja.
Ni dvoma, da bi moralo dobiti takšen položaj tudi usmerjeno izobraževanje. To pa tudi za nas pomeni, da moramo določneje diferencirati naše razvojne namere in jih bolj nesporno dokazati kot edino mogoče izhode iz sedanje razvojne letargije. Kot
jeno izobraževanje merilo selektivnosti. To nujno terja tudi razlikovanje udeležencev izobraževanja po njihovih sposobnost® in nagnjenjih. Načelno to tudi i® navzkriž z merilom enakosti, c° upoštevamo, da ni hujše neenakosti, kot je enako obravnavanj0 G neenakih. Vendar pa v teh razmerah izrazito izstopi vloga učitelja. V njegovem poklicu ni za- . htevnejše naloge od selekcioni' J ranja, in če jo opravi strokovno in objektivno, je to največji prispevek k uresničevanju enakosti' Ce je ne more, ne zna ali noč° tako opraviti, pa tudi nobena formalna enakost ne zaleže in s° sproti sprevrača v socialno krivi-
Odpravo protislovja med enakostjo in selektivnostjo v vzgoji in izobraževanju, protislovja, ki tako hitro dobi vroče političn0 |a razsežnosti, je torej bolj ali manj v rokah prosvetnih delavcev-Toda njihova vloga pri tem nij^. takšna, kakršno je v Franciji predvidel Devaquet — da namreč postanejo državni pooblaščenci za selekcijo — temveč drugačna; zagotoviti jim je treba vs° možnosti, da bi bili lahko v resnici tisto, za kar so poklicani učitelji. S tem spoznanjem se poslavljamo od leta 1986, in to j° program za naslednje (in naslednja) leto. Morda bi to lahko povedali tudi krajše, vendar bi š° naprej kdo mislil, da je probleiU samo v denarju, ne pa tudi v poklicanosti za pedagoško delo.
PREDSEDSTVO IN STROKOVNI SVET POSEBNE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI ZA PEDAGOŠKO USMERITEV
se ob koncu leta 1986 zahvaljujeta vsem, ki so sodelovali pri pripravi novih vzgojno-izobraževalnih programov pedagoške usmeritve in vsem, ki so s svojim delom pripomogli k uspešnemu delovanju skupščine, strokovnega sveta in njunih organov.
Predsedstvo in strokovni svet želita vsem srečno novo leto in veliko uspeha v pedagoškem delu. Posebno zahvalo in najboljše želje tudi pedagoškim delavcem, ki uresničujejo programe pedagoških smeri na srednji, višji in visoki stopnji in vnašajo v delo zavzetost in vrednote, ki so temelj pedagoškega šolstva.
Zahvalo tudi republiškim organom in organizacijam, ki so v tem letu pripomogli k preobrazbi In napredku pedagoškega šolstva, k uresničevanju njegove zahtevne vloge, pomembne za celotno družbo.
h
ristka sposobnostnih potencialov, niti ne zagotavlja potrebnega števila visoko strokovnih kadrov.
Usmerjanje znotraj srednjega izobraževanja je bilo skromno. Navpično se kaže predvsem v zaviranju prehodov na V. zahtevnostno stopnjo. Vodoravno skoraj ni omembe vredno, saj je bilo le šest dvojic programov, v katerih je bilo prehajanje več kot pet odstotno. Petinski osip govori, da ne, zato, ker večje usmerjanje ne bi bilo potrebno.
SPET OSEBNO
Novoletni čas, čas spominov, čas lepih želja, čas dobrih sklepov. Torej čas lepih želja... Učenci naj dobijo, učiteljice
(lahko tudi učitelje), ki jih bodo imele(i) rade(i). Takšne, kakršno sem imel sam. da bodo vzljubili šolo in jo imeli radi. Zaradi znO’ nja, sošolcev, učiteljic. Učiteljic6 naj dobijo mir, ki ga potrebujejo za zbrano delo, za to, da se lahko posvetijo vsakemu učencu. Šolske »oblasti« naj jih vznemirjajo le z novim znanjem, druge pa naj jih sploh ne vznemirjajo. Šolskilo poklicni svetovalci naj bodo v službi učencev, in ne takšne an drugačne politike.
Prepričan sem, da bo tudi statistika lepša, če se bodo te želje uresničile.
Kaj pa čas dobrih sklepov?
Teh imamo dovolj. In dokJC jih ne izpolnimo, ne izgubljafrh0 časa s sprejemanjem%/novih.
QARKO štrajn
Kaj raziskovati v vzgoji in izobraževanju
Ta članek bi povsem lahko bil ^kakšno suhoparno branje o ™blemih znanstveno-razisko-,alnega dela na področju vzgoje /'izobraževanja, kakor se lahko ^žejo nekomu po dveh mesecih ''Pravljanja odgovornega dela v ,akšni ustanovi, kot je Pedagoški '"štitut. In če bi hotel govoriti o aajresnejših problemih na tem Področju, bi moral govoriti P^dvsem o financiranju, o , |'trudljivem in včasih ne ravno °lerantnem »usklajevanju« in-eresov in nezanimanju za razvoj e8a področja, o poplavi »novih rendov«, ki izobraževanju pripišejo možnosti, ki-jih po vseh Pretresih najbrž niti nima, pa "Torba še o slepih ulicah, v katere Zašla pedagogika (kolikor mi "'oja strokovna predpriprava to 0|ttogoča) itn.
Toda neznatno srečanje z Vsakdanjostjo mi je ponudilo "eko drugo iztočnico za ta zapis, ure za vsakdanjost novejšega 'Šuma, za kakršno skrbijo prav šadi »objekti« sistema vzgoje izobraževanja. Marsikje po Mubljani namreč naletimo na Popisane zidove: z znaki, katerih Pomen je mnogim zagoneten, s Šimi (večinoma angleškimi) IJteni, z nekakšnimi gesli itn. špis, ki sem ga prebral iz avto-i Osa na nekem viškem zidu je bil "•P in velik in kričal je: »MA-PrONNA!« Pravzprav nič postnega — vsaj v novejšem času Marsikomu je znano, da je "•adonna ena od najbolj popu-arnih zvezd svetovne mladinske ‘Obkulture, avtorica pesmi, kot npr. Materialno dekle, in drugih, avtorica izjav, ki se Poigravajo s krščanstvom in ftadicionalnimi kulti deviškosti 'n zvestobe, skratka, da je Ma-oonna eden izmed tistih kom-Pmksnih novodobnih medijskih Pojavov, ki vzgojiteljem bodisi majajo grozo, ali pa se redkeje Problematizirajo dozdajšnje zapove vzgoje. Kdo ve, če bi sploh “Pazil ta napis, ki je navsezadnje “eden izmed mnogih, ki znatno POpomorejo k estetiki Ijubljan-šga urbanega prostora, če se ?ebi z njim srečal, ko sem se vra-š z ene izmed tistih sej na pobočju vzgoje in izobraževanja, Ja katerih je beseda o »nalogah, J1 nas čakajo pri posodobitvi in Jrepitvi vloge znanja«. Napis z V|škega zidu pa me je nenadoma "Pozori! na svoje avtorje — na Jste, ki se šolajo (oz. jih šolajo).
so tisti, ki se skrivajo pod na-lvom »kadrov«, ki jih »bomo ^gojili«, ki jim bomo »dali zna-Š«, ki jim bomo naložili izpol-"'tev razvojnih načrtov, ki jih P^jšnji rodovi niso uresničili.
Ob napisu »Madonna« (ki nas sPominja na splošni in niti ne ““nzurirani vzklik, s katerim Nažamo jezo, grozo, začudenost '"podobna emotivna stanja), ob P°menu, ki ga je ta napis v moji šnavi dal vsej »strukturi«, ki ga !e zapisala na steno, _se mi je šlo prikazala določena atavi-Knost zatekanja k razvijanju ?ese| o rešilni vlogi vzgojno-izo-.raževalnega sistema. To izjavo seveda treba pojasniti. Razlog v izjave moramo poiskati v ^Ptašanju, l.aj je nadomeščalo zgojo in izobraževanje (danes a ta dva pojma izenačena s Šmom šole), preden je šola jPmh obstajala. Vsa dolga manj ; znana zgodovina in etn
nam pripovedujeta, da j
d^od praskupnosti v človeši vJ^bi mogoče najti mehanizm JJjijtivanja novih rodov v nači skupnosti. Iniciacijsl . uali »primitivnih« družb, ki ji Cj P° svoje v judovsko-krščansl tak aciji nacla|jeva|a cerke °’ da je nepismene ovčic D aia'a v red podložništva, s ta penili vtirjeno obliko zagc ski, ania. reprodukcije kultur ^ Pnosti. Ker je le-ta bila pove iijp3 2 življenjskimi vprašan nega preživetja, so bili ritua
izredno natančno določeni in zavarovani s tabuji. Skratka: ta mehanizem vzgoje in izobraževanja (ki je pri mnogih etnologih zbujal pravo občudovanje spričo svoje avtentičnoti) je skupnosti nudil gotovost nadaljevanja obstoja skupnosti.
Le kratko obdobje zgodovine pa je oznamovano s šolskim sistemom kot od družine in drugih oblik mikro-skupnosti ločenim uvajanjem mladine v družbeno gospodarsko reprodukcijo. Lahko rečemo, da je ustanovitev šole zamajala gotovost v ponavljajoče se reproduciranje vedno istih vzorcev načina življenja in bolj ko se je šola demokratizirala, bolj ko je postajala množična, bolj se je bližala »epicentru« družbenih nasprotij. Tako kot je buržuazija ustvarila tovarno kot institucijo proizvodnje bogastva in revščine, tako je ob njej ustvarila šolo kot institucijo usposabljanja za delo in kot institucijo podrejenja razrednemu gospostvu. Seveda je skupaj s tem šola pomenila nenadomestljivo zgodovinsko novost, ki si jo je doslej upal destruirati samo en robust-no-socialistični režim.
Kar je v tej zvezi bistveno, pa je to, da šola sploh ne jamči več reprodukcije utirjenega in s tradicijo utrjenega načina življenja. Množična šola 20. stoletja je vir in križišče družbenih spopadov, ki se jih udeležujejo tako tisti, ki sov šoli, kot oni, ki od nje karkoli zahtevajo; največkrat tisto za vekomaj izgubljeno gotovost, kakršno so praskupnostim dajali iniciactjski rituali. O tem nas nazorno prepričuje tudi površen pogled na našo kratko zgodovino (in predzgodovino) usmerjenega izobraževanja. Mar n, m0g0če ugotoviti, da je prav revolt otrok, ki jih je zajelo to reformirano izobraževanje, preobremenjeno s svojo zgolj produktivistično formulo, dopolnjeno z nedodelanimi ideološkimi mašili, bil največji in nepričakovani »uspeh« celotnega projekta. Revolt. ki je navsezadnje botroval tisti »Madonni« na viškem zidu.
Pravzprav naj bi ta članek govoril o problematiki raziskovanja na področju vzgoje in izobraževanja. Ker pa sem že porabil prostor za vsaj okvirni opis včasih že kar nerazumljivih finančnih problemov, ki so gotovo pomembni in za prikaz dilematič-nega razmerja med raziskovalci in naročniki raziskav, naj pač ostanem pri logiki, ki jo poudarja izhodišče tega zapisa. Mladim rodovom, ki jih šolamo, ne da bi natančno vedeli, kaj bo z njimi (a za tem nevedenjem se zarisuje perspektiva obnavljanja obstoječih razmerij med družbenimi sloji), se imamo zahvaliti za opozorilo, da raziskovanje vzgoje in izobraževanja ne more ostati na ravni »na dnevnem redu stoječih zadev«. Potemtakem raziskovanje tega področja ne more vztrajati na nenehnem predpisovanju metod vcepljanja vrednot in spretnosti, namesto na problematiziranju vprašanja enakih možnosti za vse, da razvijejo svoje dispozicije in iskanju možnosti za prenašanje znanja in kulture. Če naj ima tako zainteresirano. raziskovanje kakšen smisel, potem mu je treba pojasniti, da problem vzgajanja in izobraževanja ni toliko na strani tistih, ki naj bi jih vzgojili in izobrazili, temveč bolj na strani tistih, ki naj bi kaj vedeli o načinih vzgoje in izobraževanja. Raziskovanje, ki mu ne bo jasno, da se mora učiti pri učencih, bo v sedanjih razmerah obsojeno na izdelavo vzorcev, ki »v praksi« lahko izzovejo samo upravičen revolt učencev. In končno: če »ustrezne institucije« ne bodo
omogočile razvoja teorije vzgoje prenašanju znanja obsojeno na in izobraževanja, bo znanje o težko popravljivo degeneracijo.
BOGOMIR MIHEVC
0 univerzi ob zimskem solsticiju
Pred leti, septembra, sem se vrnil iz Dubrovnika s tradicionalno nevznemirljivega posvetovanja Univerza danes. Za časnik naše delavske avantgarde sem moral napisati daljši članek, pa sem za konec porabil tisto znano o univerzi — da je ta »velika ladja, ki počasi spreminja smer«. Morda bo zanimivo, če tudi ob tej tradicionalno vznemirljivi priložnosti (ob koncu leta) postrežem bralcem z nekaj prilikami o tej ladji. Na tej univerzitetni ladji plovem že več let, brada bi se mi dvakrat ovila okrog glavnega jambora, če ne bi bolj cenil brk.
Zanimiva je ta ladja našega visokega šolstva. Pravzaprav ima dva trupa, eden plove po Dravi. Ima veliko palub in kajut (kabinetov), vesla, jadra in vsemogoče motorje, za krmilo nisem čisto prepričan, zdi pa se, da je v sicer malem pristanu izpostavljena vetrovom z vseh koncev sveta. Skoraj trideset tisoč se jih gnete v prostorih za potnike v združeno delo, skoraj tri tisoč mož se ukvarja z njimi in z vsemogočim.
Tu so daljnogledi in drobnogledi vsake vrste, mojstri vseh obrti in lepih umetnosti, specialisti za stabilnost in prekucije, ljubitelji toplih gred in utrjevalci žuljev na sivih in drugih mišicah. Bolj ali manj disciplinirano se pojavljajo nove stroke —program za »brunoslovje s štafetologijo« je še v razpravi — stare pa se ne dajo do zadnjega doktoranda. Veliko so jih sirene že zvabile na bolje, drugim se pečatni vosek v ušesih topi, spet tretji se rešujejo v svojih čolničkih, o četrtih se govori...
Od tistega toplega septembra smo preživeli en zakon in več smernic. Nomenklature nimam, o smernicah pa je brez kseroksa težko govoriti. Pripravili smo programe, da so jih sprejeli, da jih uresničujejo, preluknjali vpisne ščite vsaj dveh usmerjenih kohort, preživeli usklajevalne sestanke, posvete in nasvete, zadnji čas je padlo celo nekaj zlatega dežja za uvoz tuje literature in raziskovalne opreme, in plače
skoraj ne zaostajajo več za plačami drugih (prosvetnih) delavcev. Ostale pa so težave z bogovi in drugimi, ki odločajo o (raziskovalnem) delu, neljubi dogodki ob tisočerih izpitih in ob koncu prvega in drugih letnikov, glede notranje (pedagoške?) prenove smo z medvedkom Pujem že tretjič okoli gozda in kaže, da nas je zmeraj več.
Zdi se mi — bralec seveda pozna »sedem Lapajnetovih zapovedi« kot prispevek k etičnemu kodeksu raziskovalcev šolstva — da se zadnji čas nekaj dogaja. Na tej ladji seveda, in ne v Parizu, Frankfurtu, Madridu, Milanu, Beidjingu. Čisto resni možje iz posadke, ki so doslej godrnjali kje ob pivu — ne glede plač, bolj zastran mežnarjevega zelja —zdaj javno trde in zahtevajo, da bi radi imeli več besede glede usmeritve v znanosti in študijskih usmeritev, da naj bi opustili uradniško usmerjanje temeljnih znanstveno-pedago-ških blagovnih proizvajalcev in njihovih svobodnih združenj, naj bi mamica univerza imela več besede v kuhinji in naj se te stvari nanovo zapišejo in predpišejo. Govori se o projektu, ki naj bi pomagal do jasne usmeritve in vlil novih moči v srca apatično starajočih se rodov univerzitetnikov. Vedno bolj se verjame v možnosti, uradni usmerjevalci so kar potihnili in se nekam izgubili. Le redki čakajo dedka Mraza z darili.
Možem zato skoraj ne moremo zameriti, da ne sodelujejo množično v divji naglici pri prenavljanju usmerjenih programov; le-to bojda zahteva »empi-riokritična racionalizatorska evolucija vladajoče srednješolni-ške pameti«. (Da le ne bi ubožica zadremala, pa bi bilo treba krepkega zamaha, naj se konča s »štrbunk« ali »štr-bunk«!)
In želja za konec (leta seveda): Ne nove ladje ne kapetanov ne brezvetrja — le nekaj sreče pri opremi ladjedelnice želim, takšne, plavajoče, kot so jo pred dnevi zgradili na oni strani Adri-je, v Tržiču. Pa vročega srca, hladne glave in mirnih rok!
CIRIL ZLOBEC
Še dve, tri o skupnih programskih jedrih
Zdaj morda še dve, tri besede o programskih jedrih, za katere menim, da so ena najbolj nesrečnih stvari, kar si jih je izmislila naša birokracija. Kot pisatelj in javni delavec ponavljam: odločno sem proti tej ideji v obliki, v kakršni nam je bila ponujena. Ko sem napisal prvi članek proti jedrom in ga v Sloveniji objavil, sem ga napisal na osnovi Tanjugovega poročila, ki je bilo objavljeno v številnih jugoslovanskih časopisih, preden je kdorkoli vedel, kakšna so sploh ta jedra. V poročilu je pisalo nekako takole: » Vsi, ki bodo proti jedrom, so malomeščani, nasprotniki našega samoupravnega sistema; kdor je za revolucijo — bo jedra sprejel kot njen pomemben uspeh.« Vprašujem se: v kakšnem času živimo, da anonimna komisija (takrat ni nihče vedel, kdo so njeni člani) vnaprej določa, kdo med nami je napreden, kdo reakcionaren... Kot državljan te družbe, za katero sem se bojeval celo s puško v roki, torej kot državljan socialistične družbe, nisem mogel prenesti takšne žalitve. Zato sem reagiral. Če je bila predvidena javna razprava o je-
drih, bi takšna razprava res morala biti, vendar ne javna razprava post festum, da bi se potem lahko sklicevali nanjo, spremeniti pa tako ne bi mogla ničesar več, razen kake nepomembne redakcijske formulacije, kot se v takih primerih pogostoma dogaja. Razprava bi morala biti pred sprejetjem sklepa resnična, vsebinska, svobodna in javna. V Sloveniji smo takšno razpravo začeli pisatelji. Potekala pa je Judi na univerzi, na Akademiji znanosti in umetnosti, v Socialistični zvezi, v republiški skupščini. Tudi učitelji so imeli možnost, da povedo svojo besedo. To, se mi zdi, je tista pot, ki jo je treba ubrati, ko teče razprava o stvareh, ki so temeljnega pomena za naše Življenje in naše medsebojne odnose.
S te tribune si upam trditi, daje bila ideja o programskih jedrih nehote, zagotovo nehote, ena najbolj nevarnih za naše bratstvo in enotnost. Geslo »bratstvo in enotnost« poznamo že iz vojne. Ob tej priložnosti se sprašujem: Tovariši, smo se ob njem zamislili? kaj še hočete več od bratstva in
enotnosti? Hočete zdaj še skup-ništvo, prežemanje, kar naj bi bila pri nas lepa ljudska beseda za to, kar v drugih deželah razumejo kot asimilacijo. Asimilacija nam ni potrebna. Mi smo vendar ena redkih držav, ki priznava enakopravnost narodov in narodnosti ne glede na njihovo številčnost. In to je edina možnost, da si res postanemo bratje in enotni, ne pa da objavljamo nekakšne deklaracije, po kakšni poti naj bi ta dežela postala vojaško in ekonomsko močnejša, deklaracije, kako da bomo postali čez dvajset, trideset ali petdeset let ena sama poenotena nacija. S kakšnimi nameni? Da bi bili, po zgledu meščanskih držav, ena sama nacija, ena sama država, en sam — kralj? No, imamo pa predsedstvo z osmimi člani.
Mi vsi vemo, da so pri nas nacionalizmi bili, da se z njimi tudi danes srečujemo in da moramo biti nanje pripravljeni tudi v prihodnje, ker smo pač večnacio-
nalna država. Vendar pa v strahu pred nacionalizmi ne smemo trgati tistega, kar nas povezuje, in je navsezadnje tisto, kar nam omogoča, da se kot ljudje, kot posamezniki, kar najbolj polno izrazimo in tako svobodno živimo v tej skupnosti. Strah, da je nacionalno čustvo nevarno za Jugoslavijo, je čisti nesmisel. Saj ne moremo biti dobri Jugoslovani, ne da bi bili hkrati tudi dobri Makedonci, Slovenci, Srbi, Hrvati itd., pač vsak to, kar v resnici je. Neustrezno razpravljanje na tem področju se nujno dotika tudi iracionalne ravni zavesti, zato se lahko spremeni v nacionalistično deformacijo tudi tam, kjer kaj takšnega ne bi nikoli pričakovali in tudi ne smeli dovoliti, da do česa takega pride. Zato pravim: Izogibajmo se takih idej; ker pa so že med nami, bomo morali o njih odgovorno — in o odgovornosti smo veliko govorili — razpravljati. Sesti neobremenjeno skupaj in se pogovoriti.
Iz knjige SLOVENSKA SAMOBITNOST IN PISATELJ, Tržaški tisk. Trst 1986. Knjiga je bila že ponatisnjena in je postala uspešnica. Odkrito govori o nas in za nas v času, ko nekaterih resnic o slovenski samobitnosti marsikateri ne morejo ali pa tudi nočejo razumeti.
St
Decembra 1986 so (vsaj po nekaterih podatkih) osebni dohodki v slovenskem šolstvu dohiteli osebne dohodke v gospodarstvu. Nekateri imenujejo to dejanje že kar podvig desetletja, dosežek, ob katerem bi morali pedagoški delavci občutiti nekakšno zadoščenje, saj naj bi bili postavljeni na enakovredno raven z drugimi; v zbornicah naj bi spet zavladal dandanes tako pogrešani notranji mir, pogovori naj bi se preusmerili od razglabljanja in očitkov o slabih plačah v strokovnost, odnosi med učitelji pa tudi med učitelji in učenci naj bi se izboljšali. Skratka, obeti so veliki: malodušja bi moralo biti praviloma konec, zamenjala naj bi ga večja volja do dela, s tem pa tudi večja kakovost. Ali bo res tako, bo pokazal čas, da pa je takšna uskladitev že nekaj — vsaj kot izhodišče za nadaljnjo enakopravno obravnavo (če zanemarimo pogled nazaj — poravnavo, za katero ni denarja in za zdaj tudi pogled naprej —višjo ceno pedagoškega dela, ki je dandanes utopija), pa gotovo nihče ne dvomi.
Akcije za uskladitev se je lotila Izobraževalna skupnost Slovenije, po kakšnih korakih se je uresničevala, pa tudi to, ali so kakšna zagotovila, da zdajšnja cena pedagoškega delane bo zastala, smo hoteli zvedeti v pogovoru z NIKOM ŽIBRETOM, predsednikom Skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije.
»Menim, da je uskladitev osebnih dohodkov v šolstvu z osebnimi dohodki v gospodarstvu res podvig desetletja,« je dejal Niko Žibret in takole kronološko opisal, kako je bilo z nagrajevanjem pedagoških delavcev v zadnjih desetletjih: »Po odpravi plačilnih razredov so učiteljevi osebni dohodki nihali, enkrat so bili večji, drugič manjši, ob koncu šestdesetih in v začetku sedemdesetih let so se začeli izboljševati, potem pa je šlo spet navzdol. V zadnjih petih letih so neprenehoma nazadovali — zaradi omejevalne politike in zmanjševanja deleža družbenega proizvoda, namenjenega šolstvu. Ko se je pojavil Stabilizacijski program, obenem pa je bila ugotovljena tudi zadolženost Jugoslavije v tujini, je postalo jasno, da bo treba plačati dolg, kmalu pa se je pokazalo tudi to, da bremena niso bila enakomerno porazdeljena. Družbene dejavno-
sti, in med temi tudi vzgoja in izobraževanje, šobile razglašene za porabo in so tako potegnile krajši konec. Razmišljati je bilo treba v dveh smereh: kako zlomiti to dogmo in med uporabniki in izvajalci ustvariti trden most — utrditi prepričanje, da so te dejavnosti sestavni del družbene reprodukcije, da je znanje tisti pogoj razvoja, ki lahko uveljavi našo deželo v svetu in da prav zato potrebujemo kakovostno • šolo.
Počasi se je vendarle spreminjalo: v letu 1985 se je začelo zaostajanje osebnih dohodkov v šolstvu postopno zmanjševati, ker pa so bila izhodišča v lanskem letu prenizko postavljena, smo veliko zaostajanje prenesli v letošnje leto kot slabo doto. Pomanjkljiva je bila tudi sama metodologija za ugotavljanje zaostajanja (pripravil jo je Republiški komite za delo), zlasti za po-
Poleg usklajevanja ravni osebnih dohodkov, pospešenega gmotnega prevrednotenja zagotovljenega programa in prizadevanj za spopolnitev sistema solidarnosti v osnovnem izobraževanju je bilo v Izobraževalni skupnosti Slovenije v minulem letu doseženo še marsikaj. Podatke o tem nam je povedal vodja Skupnih strokovnih služb pri Izobraževalni skupnosti Slovenije IVAN BITENC.
•	V letu 1986 so bile po dveletnem usklajevanju sprejete enotne osnove standardov in normativov za opravljanje vzgoj-no-izobraževalne dejavnosti, ki naj bi ob dodatnih 800 milijonih din zagotovili boljši položaj izvajalcem glede materialnih stroškov, še posebno pa bolj stvarno opredelili razlike v denarju, potrebnem za poravnavo materialnih stroškov v srednjem šolstvu v korist tako imenovanih »neproizvodnih« usmeritev.
Zaradi povečanega obsega administrativnih in zahtevnosti tehničnih opravil na srednjih šolah so se več kot lOU-odstotno povečali tudi normativi za ta dela na šolah.
S standardi in normativi je bilo urejeno tudi vprašanje nastanitvene dejavnosti v domovih za učence srednjih šol ter vprašanje nizkih materialnih sredstev za vzgojno dejavnost v teh domovih. Z dodatnimi sredstvi v višini približno 400 milijonov dinarjev se je tako z razširitvijo financiranja programa vplivalo na ceno oskrbe v domovih učencev in preprečilo njihovo drastično poviševanje.
•	V letu 1986 seje amortizacij opreme začela obračunavati 100-odstotno (doslej 50-odsfotno), amortizacija nepremičnin pa se je obračunavala 20-odstotno, razlika do 50-odstotne amortizacije pa je namenjena investicijskemu vzdrževanju stavb. Stoodstotni obračun amortizacije opreme je v letu 1986 zahteval dodatnih 950 milijonov dinarjev.
•	Z dodatnimi 625 milijoni dinarjev v okviru globalne bilance sredstev usmerjenega izobraževanja so bila opravljena tudi najnujnejša vzdrževalna dela na stavbah, predvsem srednjega šolstva. V tej akciji so sodelovale tudi občine (ali njihovi izvršni sveti), ki so zagotovile še svoja sredstva, tako da je imela akcija precejšen odmev, bila pa je seveda tudi koristna.
•	V letu 1986 smo imeS prvič po letu 1982 na voljo tudi denar za opremljanje srednjih šol; za to je bilo po posebnem programu razporejenih 375 milijonov dinarjev.
Program opremljanja in izboljševanja gmotne osnove visokega šolstva je potekal tudi v letu 1986 po dogovoru med Izobraževalno in Raziskovalno skupnostjo Slovenije. Zaradi neomejenega globala se je denar v ta namen združeval pri Raziskovalni skupnosti Slovenije.
•	Izobraževalna skupnost Slovenije je v letu 1986 finančno podprla tudi kadrovsko prenovo visokega šolstva, saj je zagotavljala precej več denarja za vzporedne nastavitve osebja na visokih šolah in nastavitve asistentov stažistov na tem področju.
•	V letu 1986 se je program graditve domov za učence in študente po desetih letih končal, začela pa se je obnova zavodov za izobraževanje in usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, v skladu s posebnim programom; za to bo letos namenjenih 2.052 milijonov dinarjev.
PO VEČ DESETLETJIH OSEBNI DOHODKI PEDAGOŠKIH DELAVCEV V GOSPODARSTVU USKLAJENI
Slovenci nismo tako bogati da bi si lahko privoščili poceni šolo
dročje visokega šolstva, po kateri se raven osebnih dohodkov v izobraževanju primerja z osebnimi dohodki v gospodarstvu tako, da se upošteva povprečno izplačane osebne.dohodke in sestavo zaposlenih v posameznih dejavnostih. Izobraževalna skupnost Slovenije se je zavzela za dosledno izhodišče: povprečni osebni dohodek slovenskega učitelja ne bi smel zaostaj ati za pov-
prečnim osebnim dohodkom delavca ustrezne kategorije v gospodarstvu.
Drugačno oporo kot v prejšnjem letu je pomenila tudi resolucija za leto 1986, s katero je bilo določeno, da je treba osebne dohodke pedagoških delavcev do konca decembra dokončno uskladiti s tistimi v gospodarstvu. Marca je Skupščina Izobraže-
valne skupnosti naročila svojima odboroma, naj pripravita predloge za uresničitev predvidene akcije. V Skupščini Izobraževalne skupnosti Slovenije smo se dogovorili, naj občinske izobraževalne skupnosti pripravijo svoje programe uskladitve po navodilih za usklajevanje osebnih dohodkov v družbenih dejavnostih za osebnimi dohodki v gospodarstvu v letu 1986; ta navodila je dal Izvršni svet SRS občinskim izvršnim svetom. Predlog za uskladitev osebnih dohodkov v srednjem izobraževanju pa je temeljil na znanih predvidevanjih: oceni rasti dohodka gospodarstva v naši republiki (do indeksa 2 10, ki naj bi ga dosegli do konca letošnjega leta), oceni rasti sredstev za osebne dohodke v gospodarstvu, in junijskega povprečja osebnih dohodkov v gospodarstvu in enakomerne dinamike rasti do konca leta.
• Kaj obeta prihodnost? Ali zagotavlja letošnji podvig zanesljivejšo, trajnejšo izboljšavo ali pa je le. spet ena od »nihajnih faz«?
— Zaključni računi bodo pokazali, kje smo. Utegne se zgoditi, da bodo pri poračunih za leto 1 986 za osebne dohodke v šolstvu prikazane zelo visoke številke (te bodo posledica letošnje akcije) povzročile različne komentarje, jasno pa je, da bodo nastale zaradi prenizko postavljene poprejšnje osnove — in to je tisto, kar vlečemo za seboj že nekaj let. Ne bojim se, da bi šolstvo po dohodkih prehitelo gospodarstvo, skrbi me le to, da ga ne bo prehitelo, čeprav bi ga po naravi svojega dela in po pomenu, ki ga ima, moralo.
Resnično usklajevanje osebnih dohodkov naj bi prineslo šele leto 1987: če bomo spremljali gibanja ne samo vse leto, temveč nekaj let in če bodo tudi v gospodarstvu zviševali osebne dohodke normalno, potem se bo celoten sistem najbrž umiril. Nevarno pa bi bilo, če bi odpovedal informativni sistem o gibanju osebnih odhodkov, če ne bodo spoštovane pravice in upoštevane dolžnosti delavcev, predpisane z ustavo, in če bo vmes posegel intervencijski zakon.
najbrž v šoli spremenili mat5 P vsega pa vendarle ne...	'
— Gotovo da denar ni £| r pogoj in poroštvo za kakov®' P1 delo, precej pomemben f n' vendarle, saj ustrezna življd1 raven učitelja tako kot pri drugih delavcih, pome1 pripomore k boljšemu delu
• Usklajevanje osebnih hodkov ima torej tudi
pomen. Kako bi ga opred® ni:
— V Izobraževalni skup1 Slovenije si prizadevamo,
ustvarili možnosti za razmet oc
• Kakšne težave so nastajale pri uresničevanju te akcije?
— Težave so se začele najprej v občinah: nalogo usklajevanja so prevzeli izvršni sveti — prav tedaj so se na novo oblikovali in marsikateri člani pa tudi člani delegacij, ki so bili na novo izvoljeni, so se morali šele prav seznanjati s tovrstno problematiko, ocene gibanj osebnih dohodkov v gospodarstvu so bile prenizko postavljene, v občinah pa tudi širše so dohodke različno usklajevali. Osebni dohodki so se bistveno pomaknili navzgor septembra in oktobra, in spet je bilo treba slediti krivulji.
mimo šolo, takšno, v kat^ ... bilo mogoče dobro in usp‘ hc delati. Doseči želimo, da t1 šolstvo kljub hudim časom s1' lizirald, da bi pogovore o os* dohodkih nadomestili pog1 o učno-vzgojnih uspehih, prave- o gmotnem položaj* razglabljanja o kakovosti dc ocenjevanju, reševanju vzg*1 vprašanj, vraščanju šole v> kjer živi ali pa bi vsaj moral* snično zaživeti.
• Katere naloge — od membnejših — čakajo Izobr
valno skupnost v prihod11 SP
letu?
— V osnovnem šolstv*
0 Ali se lahko zgodi, da akcija ne bo povsem izpeljana?
— Lahko! Če bodo ocene gibanj prenizko postavljene in če bo prikazoval podatke vsak po svoje, se bo težko dokopati do resnice. In vendar: če je bila ocena sprotne rasti osebnih dohodkov delavcev v gospodarstvu za letošnje leto pravilna, bi moral biti cilj ob dodatnih 2.365 milijonih din uresničen. Čeprav bodo dohodki statistično usklajeni v povprečju, lahko rečemo, da velja na videz enotno izhodišče samo do vrat šole — od tam pa bo seveda drugače: razlike bodo postajale zaradi različne zasede-mosti delovnih mest, različne obremenitve pri uresničevanju programov, različnih virov prihodka itn.
namenja — poleg neneh1 spremljanja gibanja osebnih hodkov delavcev v osn1' šolah in usklajevanja med nami — pa tudi spremljanja binskih nalog — posebno ph . nost dokončni ureditvi sN solidarnosti. To nam nalag3 solucija za leto 1987 in na t logo Je še posebej opd* Skupščina Izobraževalne s’ nosti Slovenije, 23. dece* 1986.
tu
Ena pomembnejših naloi tudi dodelava sistema nepifd nega izobraževanja učitd zamišljamo si ga tako, da bi1 telji dobili takšne možnostih si lahko neprenehno poglah' in dopolnjevali svoje pedagff znanje, obenem pa se naČ*1 sproti seznanjali z novo* svoje stroke: tako, na novci dobljeno znanje naj bi •— se'1 2a v dobro opremljenih učilnic* laboratorijih tudi sproti p1* šali učencem. Družba pa se i* zavedati, da je takšno zfl* treba ovrednotiti (ob sodel1’ nju Zavoda SRS za šolstvo)11 primerno gmotno nagr*1 Tako bi učitelj dobil tudi ^ ralno podporo in veljavo, merno njegovemu poslan*
Prav bi bilo, da bi ustrezn0 šili — vsebinsko in gmotn* tudi vprašanje podiplornsk študija in vanj zajeli bistven^ vj. mladih strokovnjakov kot de* ...
Slovenija se mora lotiti del*; črtno, podobno kot se je P akcije 2000 raziskovalce'- s" najti primerne možnosti za* sničitev te zamisli, saj je f znanje tako usposobljenih*1 kovnjakov eden temeljnih p15 jev za razvoj naše dežele.
Naslednja pomembna je, poleg opremljanja šol * dobno opremo in učili . prizadevanje za nove učben1 osnovnem, srednjem in vis*J šolstvu. Vsi vemo, da brez n0* učbenikov dobre šole bi* more, dobra šola pa zahtcv3 liko denarja. Zavedati sT. ramo tudi, da Slovenci ^ tako bogati, da bi si lahkop*1; g0
čili poceni šolo.
ot
vk
šo
ge
ot:
Po
Po
oti
na
da
va
■sni
na,
stv
tol
da:
dil
• Če bi pisali novolef.p stitko slovenskim pedagč delavcem — kaj bi jim žej| — Da bi leto 1987 prinef„ šole mir, da bi bili z raz^
urejenimi osebnimi dohodj?; dovoljni učitelji, z zadevaj, zadj
de tcA d0
• Boljši osebni dohodki, takšni kakršni bi morali biti, bi
učitelji pa učenci in obza^ j ^ nih učencih zadovoljni tpd1 ši. To je velika želja, id. J bomo zanjo prizadevali vSl» j u$ prav gotovo uresničila. q.
MARJANA KUNEJ
°TROŠKO VARSTVO V LETU 1986
Za najmlajše še kar dobro skrbimo
^ako v času gospodarske krize skrbimo za najmlajše, kam so usmerjana prizadevanja skupnosti otroškega varstva, kako daleč smo pri Uresničevanju resolucijske zahteve, da morajo biti osebni dohodki tudi v tej dejavnosti usklajeni do konca leta z osebnimi dohodki v gospodarstvu? O teh vprašanjih smo se ob izteku leta pogovarjali z An-'trejo Črnak Meglič, predsednico skupščine Skupnosti otroškega varstva Slovenije; v pogovoru sta sodelovali še Sonja Božič-Pudgar, Predsednica zbora izvajalcev in Terezija Likar, ki vodi tajništvo skupnosti.
Otroško varstvo je v zadnjih letih delilo usodo drugih družbenih dejavnosti. Denarja je bilo v resnici čedalje manj, saj se je njreža vzgojno-varstvenih organizacij ši ri la in se j e večalo število °trok v družbenem varstvu in vzgoji. Naraščajoči stroški so Ujedah zaposlenim v tej dejavnosti del njihovih osebnih dohodkov, ki so čedalje bolj zaosta-inli za osebnimi dohodki v gospodarstvu.
Za razvoj družbenega varstva °trok je pomemben samoupravni sporazum o uresničevanju Socialno varstvenih pravic, sprejet predlanskim in uveljavljen iani. Z njim smo dobili trdnejšo Podlago za enotno izračunavanje Pravic iz socialne varnosti, med drugim tudi denarne pomoči staršem za otroka. Na podlagi določil tega sporazuma so letos s sprotno valorizacijo preprečili ratanjševanje stvarne vrednosti družbene pomoči za otroka.
V skrbi za otroka in mater smo etos dosegli velik uspeh s tem, ko smo s 14. februarjem'1986 Uverjavili pravico do enoletnega Porodniškega dopusta. Da ne bi tale matere zaradi naglega upadanja vrednosti denarja prikrajšane, se mora nadomestilo oseb-^aa dohodka vzporedno povečevati. Skupnost otroškega varstva spremlja to sprotno prevrednotenje nadomestila in bo opozorila družbo na morebitno uPadanje njegove resnične vrednosti.
V predšolski vzgoji •te zaostajamo razvitimi
„ V dejavnosti skupnosti otroškega varstva je v ospredju skrb *a družbeno vzgojo in varstvo °trok. Delež predšolskih otrok, sključenih v organizirano predšolsko vzgojo in varstvo, je dosegel v letu 1986 49 odstotkov otrok. Ker so v nekaterih okoljih Potrebe manjše, imamo v mestih P°nekje že tudi po 60 odstotkov otrok v vrtcih. V nekaterih obči-Jjah so začeli opozarjati na upa-0anje števila otrok v vzgojno-Varstvenih organizacijah. Bali snio se, da bo gospodarska kriza načela tudi obseg otroškega varstva, vendar smo kasneje ugoto-di, da je za zmanjševanje do-°ka v vrtce krivo predvsem upadanje rojstev: leta 1979 se je rondo 30.604 otrok, leta 1984 pa samo še 26.274^ otrok. Tudi v Prihodnjem letu pričakujemo nadaljnje zmanjšanje rojstev — Pa tudi dotoka v vrtce — za kakih 7°0 otrok.
, ^ družbeno organizirani pred-°lski vzgoji smo v naši republiki n°segli precejšen napredek. V nobeni drugi družbeni dejavnosti v zadnjem poldrugem desetletju napredek ni bil tako hiter kot tu.
samoprispevkom smo ustvarili razvejeno mrežo sodobnih s' j^goj no-varstveni h organizacij n s svobodno menjavo dela zagotovili niihovo redno delova-n)e- V družbeni skrbi za predšol-k° Vzgojo Slovenija sodi med najbolj razvite evropske dežele.
dei
^ obsegom vzgojno-varstvene , javnosti smo torej nekako za-4 !0st'li potrebam zaposlenih star-li m P° varstvu in vzgoji najmlaj-J t'n> z malo šolo pa družbeni po-' €by p0 načrtni pripravi vseh ^ Predšolskih otrok na šolo. S tem I aJ bi se tudi socialne razlike v acetnih možnostih za šolanje in QSPeh v življenju zmanjšale, ‘foško varstvo je zato v sred-
njeročni načrt zapisalo, da bo treba obseg male šole postopno še povečati, da bi trajala v povprečju 420 ur (zdaj traja od 180 do 600 ur).
Skupnosti otroškega varstva in vzgojno-varstvene organizacije se ob podpori društev prijateljev mladine zavzemajo, da bi v druge stalne oblike organizirane predšolske, vzgoje vključili čim več otrok, ki niso redno v vrtcih. Letošnja posveta o tem — bila sta v Ljubljani in v Mariboru — sta dala veliko novih pobud za razvijanje takih oblik. Tudi v Zvezi socialistične mladine Slovenije nastajajo nekatere nove zamisli (npr. poskusna igralnica za otroke). Cilj teh iskanj je, da bi staršem ponudili pester program možnosti za najmlajše, kjerkoli so zagotovljene potrebne razmere. Tudi drugje v svetu imajo dobre izkušnje s takimi oblikami, zato ne smemo izgubljati volje, če na začetku ne dosežemo želenih uspehov. Zgodi se namreč, daje odziv staršev slabši kot pričakujejo organizatorji. Novosti se povsod postopno uveljavijo — tako bo tudi tu, saj je med starši otrok, ki niso vključeni v vzgojno-varstvene organizacije, sorazmerno veliko takih z nizko izobrazbo, pa bo treba z njimi več delati.
Kako pa napredujemo v kakovosti predšolske vzgoje?
Za kakovost vzgojno-izobra-ževalnega dela je zelo pomembno, koliko otrok je v oddelku. Vzgojno-varstvene organizacije opozarjajo, da zaradi varčevanja povsod pritiskajo, naj bi napolnili oddelke do zgornje dovoljene meje (do 30 otrok pri starejših od treh let). Tako številni oddelki so kočljivi tako za počutje otrok kot tudi za kakovost vzgojnega dela. Tedaj ko morajo zaradi bolezni vzgojiteljic in varuhinj začasno združiti po dve skupini, je stanje še hujše.
V Skupnostfotroškega varstva Slovenije upajo, da bodo nekatere raziskave pomagale utemeljiti potrebo po znosnih normativih, nekaj pa bo pomagalo tudi upadanje števila rojstev in dotoka otrok v vrtce.
Osebni dohodki bodo dohiteli gospodarstvo
Zahteva slovenske resolucije za leto 1 986, da morajo osebni dohodki v družbenih dejavnostih do konca leta dohiteti gospodarstvo, se postopno uresničuje tudi v vzgojno-varstveni dejavnosti.
Republiška skupnost otroškega varstva ima pri uresničevanju te zahteve vso podporo Izvršnega sveta. Republiške konference SZDL in sindikatov. Ker se o vrednotenju dela in izravnavi osebnih dohodkov odloča v občinskih skupnostih otroškega varstva in občinah, so se skupaj že na aprilskem posvetu na Republiški skupnosti dogovorili, kako postopno odpraviti zaostajanje osebnih dohodkov. Posvet o teh vprašanjih je bil tudi septembra, zadnji pa decembra. V zadnjih mesecih prihaja iz občin vedno več optimističnih novic, zato lahko pričakujemo, da bo resolucijska zahteva povsod uresničena. Nekaj zapletov je še v Mariboru (bolj računsko metodoloških kot denarnih), v Škofji Loki in Ajdovščini — drugje zagotavljajo, da bodo uskladitev osebnih dohodkov končali do konca decembra.
Kar bomo v tem dosegli, ni majhen uspeh, še posebno če upoštevamo, kako so osebni dohodki v nekaterih občinah zaostajali. Upamo, da bomo doseženo raven obdržali tudi v prihodnjem letu. Končno bo delo vzgojiteljic in drugih požrtvovalnih delavk v vrtcih primemo vrednoteno. Končno začenja prevladovati zavest, da je vzgoja mnogo več, kot samo družbena poraba, ki jo lahko omejujemo po želji brez težkih posledic.
In želje za leto 1987?
Da bi denarna pomoč staršem za otroka ohranila stvarno vred-
temelji na zaupanju v posluh delovnih ljudi za vzgojo in varstvo najmlajših, v pripravljenost vseh, da zanje poskrbijo po najboljših močeh. Ta posluh in tako pripravljenost so naši ljudje že doslej večkrat pokazali. Zaupajo tudi v sposobnost in pripravljenost vzgojno-varstvenih organizacij ter njihovih delavcev, da bodo uresničili, kar je v njihovi moči, saj so tudi doslej — kljub skromnim osebnim dohodkom — vestno in pridno delali. Letos bodo končale višjo šolo vzgojiteljice, ki so se prve vključile v nove višješolske izobraževalne programe — ti so se doslej izvajali ob delu; na višji stopnji pa
Sindikati se zavzemajo za boljši položaj izobraževanja_________________
Pogovor urednikov prosvetnih glasil s predsednico sveta ZSJ Marijo Todorovič
nost, prav tako tudi nadomestilo v času porodniškega dopusta! Da bi obdržali raven in obseg vzgojno-varstvene dejavnosti in uspešno širili druge oblike družbenega varstva in vzgoje! Da bi se vzgojno-varstvene organizacije uspešno prebijale skozi gmotne težave in neskladja med stroški in prispevki staršev ter družbeno pomočjo!
V Republiški skupnosti otroškega varstva so tudi v zaostrenih gospodarskih razmerah optimistični. To ni nestvaren, marveč stvaren in zmeren optimizem, ki
imamo letos že tudi prvi rod mladih kandidatk za predšolske pedagoge. Vzgojno delo v vrtcih, ki ga odlikujeta pristnost in toplina, bo tako oplemenitilo boljše znanje s temeljitejšo strokovno usposobljenostjo za vzgojo najmlajših in svetovalno delo z njihovimi starši.
JOŽE VALENTINČIČ
• Na 10. kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije ste poudarili, da je gmotni in samoupravni razvoj družbe čedalje bolj odvisen tudi od družbenih dejavnosti, kakršne so izobraževanje, znanost in zdravstvo. Koliko je izobraževanje resnično v vlogi razvojnega dejavnika?
— Ves razviti svet — tako vzhodne kot zahodne dežele — pojmuje izobraževanje kot proizvajalno silo. Brez njega ne moremo premagovati zahtevnih nalog, kakršne postavlja pred človeštvo sodobna znanstveno-tehnološka resolucija, brez znanja tudi mi ne bi mogli uresničiti nalog, ki izhajajo iz programa gospodarske stabilizacije in tehnološkega razvoja Jugoslavije.
Res pa je, da izobraževanje ni nujno zmeraj in povsod v taki razvojni vlogi. Nekatere panoge ne dobivajo iz šol dovolj kakovostno usposobljenih delavcev, vzgojna vloga šole ni povsod dovolj razvita, osip je še prevelik, zlasti v visokem šolstvu, šole pa včasih izobražujejo za poklice, kjer ni potrebe po novih delavcih in bodo diplomanti še leta čakali na zaposlitev.
^ Zakaj je izobraževanje pri delitvi narodnega dohodka zmeraj prikrajšano? Do kdaj ga bodo obravnavali kot družbeno porabo?
— Zveza sindikatov Jugoslavije je na 10. kongresu poudarila, da izobraževanje ni 'poraba, marveč razvojni dejavnik, naložba v razvoj. Ko smo na zadnji seji sveta ZSJ obravnavali osnutek resolucije za prihodnje leto, smo poudarili, da je treba vrednotiti izobraževanje prav tako
kot znanost; dohodek te dejavnosti ne sme rasti počasneje kot dohodek v gospodarstvu, saj je izobraževanje že zdaj v težkem gmotnem položaju tako glede osebnih dohodkov kot drugih gmotnih sredstev in s samim posodabljanjem pouka.
•	Kako bo z družbenim dogovorom o dohodku? Kdaj bodo delavci v izobraževanju izenačeni z delavci drugih dejavnosti?
— Zvezni odbori sindikatov posameznih dejavnosti sprejeli izhodišča za vrednotenje del in nalog v organizacijah združenega dela. Svet ZSJ bo skupaj z odbori spremljal uresničevanje teh izhodišč. Usklajevanje z družbenim dogovorom o pridobivanju in delitvi dohodka naj bi bilo končano v prvem četrtletju 1987. Seveda pa so izhodišča in družbeni dogovor samo podlaga za opredelitev cene in pridobivanje dohodka ter sami po sebi izobraževanj u ne zagotavljata denarja. Vsekakor pa se sindikati zavzemajo za enak družbenogospodarski položaj delavcev v izobraževanju z delavci drugih dejavnosti. Delež izobraževanja v družbenem proizvodu se zato ne sme več manjšati, temveč naj bi postopno dosegel tisto raven, ki jo je imel pred nastopom znanih gospodarskih težav.
•	Statuti obvezujejo zvezne, republiške in pokrajinske organe sindikata, da skrbijo za obveščanje članstva. Kljub jasnemu stališču pa večina republiških in pokrajinskih sindikalnih organizacij slabo skrbi za prosvetna glasila, katerih ustanovitelji so. Prosvetna glasila so tudi zaradi tega v izjemno težkih gmotnih razmerah. Kdo naj spodbudi sindikalna vodstva, da bodo bolje izpolnjevala svoje statutarne obveznosti? Je kaj upanja, da bi se del sindikalne članarine prosvetnih delavcev namenil sofinanciranju njihovih glasil?
— Prosvetna glasila republik in pokrajin imajo pomembno vlogo ne samo pri obveščanju prosvetnih delavcev o aktualnih družbenopolitičnih in gospodarskih vprašanjih vzgoje in izobraževanja, marveč tudi pri strokovnem spopolnjevanju pedagoških delavcev. Vsebina teh glasil je aktualna za vse prosvetne delavce, zato je naravno, da je sindikat ustanovitelj teh glasil. Zvezni odbor sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja, znanosti in kulture, ki je že obravnaval gmotni položaj prosvetnih glasil, bo predlagal ustanoviteljem, naj preučijo njihov gmotni položaj in poiščejo ustrezne rešitve. Pri tem se moramo zgledovati po tistih republikah, kjer so znali ta vprašanja zadovoljivo urediti. Kot vir sredstev lahko upoštevamo tudi soudeležbo pri delu sindikalne članarine prosvetnih delavcev, ki se namensko zbira za financiranje prosvetnih glasil.
• In vaše želje za novo leto?
— Vsem posameznikom in kolektivom, ki delajo na področju vzgoje in izobraževanja, želim v letu 1987 od srca veliko uspehapri njihovem zahtevnem, plemenitem in človekoljubnem delu! Upokojenim prosvetnim delavcem pa hvala za vse, kar so storili, in najboljše želje za dobro zdravje in dolgo življenj e!
Groteska iz življenja ali križev pot v i
Besedilo Zoran Božič, karikatura Oto Jurgec
(zanosno):
Vi ste naša bodočnost. V teh hudih časih potrebuje ljudstvo predane ljudi, skromne in angažirane v borbi za lepši jutri. Res, morda boste začeli v manjšem kraju, bogu za hrbtom, ampak kaj hočemo, take so potrebe v naši prosveti. Počasi boste napredovali: iz nižjega v višji plačilni razred, nekateri bodo postali ravnatelji, morda kdo celo občinski svetnik. Navsezadnje je tudi Edvard Kardelj začel kot učitelj. Polagam vam na srce: nikoli ne pozabite na pedagoški eros. Bodite zgled tudi takrat, ko vam bo težko, misli na to, da ste vzgojitelji, pedagogi. Narodu, ki ima take učitelje, se ni treba bati prihodnosti!
(zaupno):
Vidiš, to je naša šola. Stara, ampak sloveča! Gretje pozim res ne deluje najbolš, imamo pa zato dva pisalna stroja in radio... Ne skrbi, dobil boš tudi stanovanje! Če boš imel kakšne probleme, kar k meni. Kar k meni! Veš, Janez, kolektiv je zelo složen. Čudovit. Ne ozirej se na nekatere posameznike. Take dobiš povsod... Plače niso slabe — še strokovni izpit, pa boš na konju! Slišali smo, da si politično,aktiven. Veš, od tebe kar dpst pričakujemo!
(odločno):
Mejduš, kolega, dobr si Udrihov na konferenci! Če boš zmeraj tko glasen, boš vidu, boš postou še predstojnik. Ja, ja, eni so prou pokvarjen. Ampak... mi se ne damo! Boš vidu, da ne!... Pa pu-stva. Glavn je, da mamo jutr veselico. Veš, da so naše babe za vsak štos... Sej, prideš, a ne? Jure bo zrihtov srnjaka, Pepca pa vin. Še dobr, da mamo sindikat!
(ogorčeno):
Ne, ne, jest se bom prtožu! ^ mu bom že plačov! Preklet, bi S1 ž tko...! Bo že še vidu!... Moj fotl ~-je na občin, on bo na men sp® ^ daju. Matr vola! Nej se rajš nalit' j razlagat, pizda zajebana, pa prlj nej hod v razred, ne pa da polsl vice poka! Ti ne veš, koko serng1 zasovražu! Bi ga tko...! Babe, se pa sam zarežijo pa noge prekuj J Žajo pa majojret. Moj fotr tega '11 it ne bo prenasou!
(prijateljsko):
Ti, Janez, bi pripravu za & stank nekaj o idejnosti? Men f zdi — to si gotovo tud sam K. opažu — da so v naši zbornici d" čisti klerikalci... Sem dobil goč komiteja eno tako sugestijo, dat' blo treba stvari mal v red špranj Ti bi tako mal teoretično za uvO1 pol za sklepe se bom pa že jest p0", brigou! A je prou? Pa tudi tiste V nase oportuniste, sej veš, kog' mišim, bi blo treba mal zribat. mi boš pomagou, a ne?
/
(napadalno):
Ne, sej bi blo bolš, da bi bla ^ pa ne morem, ne morem! A ti ^ sliš, da ti bom verjela? Jes teb-Otroc pa se ti neč ne smilja. PR1 neč! Pedagoška konferenca!! nism s hruške padla! Tolk caj& Sej niste zvezni izvršni svet! D'1 krišto, enkrat pedagoška, enkt^ partijski, enkrat aktiv pa tko n<>' prej pa tko naprej...! Dio krišto" In jest nej ti verjamem?! Pedagd ška konferenca. ..?! Ja, ena lubd med konferenco, druga pa za glom! Samo bejži stran od meflč
f
Po družbeni lestvici gor in dol
Ali: kaj je tisto, kar učitelju dviga, predvsem pa jemlje ugled?
Ali: Kaj je tisto, kar učitelju dviga, predvsem pa jemlje ugled?
Ob pisanju teh vrstic se zavedam, da se v sestavku ne grem visoke znanosti. Tudi odkritja smodnika ne bo, ker so me že prehiteli. Kar v nadaljevanju navajam, bi se v nekaterih primerih težko opredelila, kaj je vzrok in kaj posledica. Če pa se postavim na stališče, da so navajanja resnična, prav takšna in nič drugačna, me bodo brž razglasili za dogmatika.	s
Naj namesto uvoda slavnega in neštetokrat navajanega Diestenvego-vega izreka o pomenu učitelja, ki ga pozna vsak »šolmaštrček«, postrežem s svežejšo različico, Sestavljalec poročila o preobrazbi vzgoje in izobraževanja (Poročevalec skupščine SRS, 4. 11. 1986): »Učitelj je najpomembnejši dejavnik kvalitetne vzgoje in izobraževanja, zato je njegova ustrezna usposobljenost in motiviranost odločilni vidik za doseganje ciljev preobrazbe. Preokupiranost s pripravo vzgojno-izobra-Ževalnih programov je pri marsikom povzročila napačno prepričanje, da je mogoče že preko drugačnih programov ustvariti tudi drugačno šolo...«
K temu zanimivemu navedku bi se dalo kaj reči, predvsem pa, da so nas polna usta pri podeljevanju praznih poklonov, ob katerih ne gre, da bi se metal ob tla. Življenje se namreč že predolgo ravna prav nič skladno i komplimenti. K drugemu stavku navedka pa za trdno menim, da si PRAKTIKI nikoli nismo razlagali reforme tako naivno. Od vsega začetka smo menili, da novi programi še ne zagotavljajo reformirane šole. Življenje nas sili v večjo realnost in dialektičnost mišljenja kot naše nekatere nadebudne reformatorje.
Tovariš Boštjan Zgonc pa nam je pred kratkim povedal novo Diestenvegovo različico, o pomenu učitelja: na seji predsednikov oisov in pisov nam je zaupal, da šolo spreminja UČITELJ.
Zadnja misel je prav gotovo že mnogokrat potrjena. Še posebno pa velja, da šolo koreniteje spreminja spoštovan, sposoben, v svoje sposobnosti prepričan, ustvarjalen, družbeno dejaven, za novosti sprejemljiv itd. učitelj. Pri naštevanju zaželenih učiteljevih vrlin smo neizčrpni in prilastkov nam zlepa ne zmanjka.
NA KA TEREM KLINU LOJTRCE SEDI SODOBNI UČITELJ?
Pred nekaj leti je nekdo na Slovenskem v dveh časovnih presledkih raziskoval uglednost poklicev. Spomnim se, da so prvo mesto dobili arhitekti. Učitelji smo v drugi raziskavi zasedli v spodnji polovici lestvice mesto pred duhovnikom. V prvi raziskavi smo bili za duhovnikom.
V ranjci stari Jugoslawviji je bil učitelj državni uslužbenec. Tako je bilo tudi še v času etatizma, .potem pa smo zdrknili na raven drugorazrednega občinskega in pisovskega porabnika. Zakaj drugorazrednega? Bog je seveda najprej sam sebi brado ustvaril. Na Japonskem, kjer je šolstvo narodna zadeva, je šolnik še vedno državni uslužbenec, toda dobro plačan državni uslužbenec. In od družbe spoštovan, seveda. (No, bo porekel kdo! Japonci so pač zagledani v tradicijo!)
Po zvezni resoluciji naj bi poraba zaostajala v osebnih dohodkih za 10%. Slovenska in jugoslovanska srenja pa se je potrudila, da izobraževalna poraba zaostaja več, kot predvideva resolucija. V republiki BiH so učiteljevi
osebni dohodki nekaj odstotkov pod povprečnimi osebnimi dohodki v republiki. Seveda ne v primerjavi s sebi enakimi po izobrazbi.
Pokojnine učiteljev so na ravni socialnih podpirancev in nekoliko boljših štipendij. Za polnih 35 let delovne dobe z višjo izobrazbo, ki si jo je kolegica pridobila ob delu, so ji v minulem septembru namerili 69000 din. Kolegica, prav tako o polno delovno dobo, srednjo izobrazbo, ki pa je zaradi težje prometne nesreče opravljala zadnje leto polovični delavni čas, so namerili pol starega milijona nižjo pokojnino. Obe kolegici sta v povojnih letih delali celodnevno, ob večerih pa prosvetljevali vaškega človeka. Ko bosta vsakega L v mesecu odpravili nadležne inkasante, bo morda še kaj ostalo. Potem bo prišla na vrsto moževa pokojnina. Kaj pa tista, ki nima ne moža, ne njegove pokojnine?
Ne spomnim se, kako dolgo je Že od tega, ko so za katerim od televizijskih omizij razpravljali o reformi izobraževanja in vzgoje. Da bi vsaj za okras povabili naši vr[i televizijci katerega od praktikov. Kaže, da se da brez »neposrednega proizvajalca znanja« prav lepo shajati. Po raznih klju-
čih izbrani še pomembnejši ne pridejo na vrsto!
Kje na lestvici smo vseh vrst učitelji in vzgojitelji, lepo ponazarja nastajajoči zakon o pedagoški službi, ki je bil kot osnutek poslan v obravnavo različnim organom in bazi. Osnutek lepo potrjuje in še nadalje uveljavlja hie-rarhičnost vodenja vzgojno-izo-braževalnega področja: skupščina SRS, pod njo Komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo, pod njim Zavod SRS za šolstvo (v nadaljnjem besedilu Zavod), pod njim enote Zavoda, pod temi ravnatelji, pod vsem skupaj pa učitelji in vzgojitelji. Tem sestavljamo standarde, normative, programe, panožne sporazume... Tam spodaj grozimo z 22. členom, da bo poslej inšpektor imel posebna pooblastila. Učiteljskega malomarneža, ignoranta in podobne bo lahko postavil pred vrata. Učiteljska uboga para se bo sicer imela pravico pritožiti na republiški upravni organ (in to ni kar tako), vendar pritožba o začasni prepovedi vzgojno-izobraževalnega dela ne bo zadržala izvršitve ukrepa. V tolažbo pa mu predlagatelji na novo nastajajočega zakona obljubljajo, da mu bo moral republiški upravni organ odgo-
voriti na pritožbo »že« v 8 dn^\ Upajmo, da bodo inšpektofj. vsaj toliko nezmotljivi kot bo!) namestnik na zemlji. Kaj je f rekel o nezmotljivosti papež J°s^
Juraj Strossmaver?	,
Zavod je sicer NAD učitelji st
vzgojitelji, to pa ne pomeni, dol1 med pedagoškimi Olimpijci sebno cenjen! V omenjenem iP' kanskem osnutku je servis za ^ vilne interesne skupnosti (D* RIS, O IS, SO V), s katerimi so n«*, bogato blagoslovili. Maribor^ novinar France Forstnerič pa l poleti v Delu potarnal, da so tovalci komaj tako plačani ravnatelji. Toda svetovalci b°(l. tudi poslej na družbeni lestvi V5! stali in to je tudi nekaj!
KAJ NAS JE POMAGALO SPRA VITI V PARTER?
Marsikaj. Poglejmo najpr^ zunanje dejavnike!	t
Tu je SVOBODNA MV NJA VA DELA, ki se kaže v nt,
prestanem moledovanju izvajal
cev po takih prispevnih stopnA ki nas bodo izravnale v oseb1
ki nas bodo izravnale v
dohodkih z enakimi po izobrtj!
bil i
v gospodarstvu. Drugih ptiv^efn_ j •!
jev (?) ne bi naštevala. Vsa d0.
niii
venska prosveta ne zmore enega samcatega počitniške
dvanajstih slikah
(jezno):
Takim tipom nej mi zaupamo svoje otroke! Sej še za svoje ne znajo prou skrbet... Moja Polonca ma spet popravni, pa sem ji zrihtov dva inštruktorja! Tista od matematike še strokovnega izpita nima, pa že druge uči... Moja hčerka že ni neumna! Bi poslal vse tiste pametnjakoviče k psihologu pa še kam, pol pa nej se kar prtožujejo! Pa tista od angleščine! Se dela pametno, pa Anglije še povohala ni... Jest pa Polonci že vse zrihtam, zdej pa — prekleta baba!!
(strogo):
Ja, tovariš, priprave, priprave...! Saj ura ni bila tako slaba, ampak tovariš, kje je pa dokumentacija? Metoda, oblika, smotri, korelacije, učni pripomočki, operacionalizacija! Ja, tovariš, mi smo vendar učitelji! Pa frontalni pouk! Saj to je že zdavnaj preživeto. Res da ni seminarjev, ampak vse piše, piše, le brati je treba! Zakaj pa toliko govorimo o permanentnem izobraževanju? Zakaj? In učni načrt, tovariš! Saj se ga sploh ne držite! Saj to je za vas vendar zakon! Vi pa lepo po svoje... Še dobro, da ste že skoraj v penziji, sicer... Ampak priprave, priprave...!
(svečano):
Tovariši in tovarišice! Ob tej skromni svečanosti moram naj-prvo poudariti, da smo tudi na polju vzgoje in izobraževanja v svesti hitrega napredka! Na vas, ki ste se silno izčrpali v dolgih letih podučevanja, ki ste duhovni stebri naše družbe, so zasluge za dobrobit našega naroda. Po učinkoviti reakciji izvršnega sveta so se v nekaj mesecih dvakratno odebelili osebni dohodki, saj je bil skrajni čas, da te branža postane tudi na tem področju avantgarda, kajti šolskemu delavcu pritiče ogromno večji ugled! Naš komitet si bo drznil predlagati izboljšanje pokojnin vsaj za vas, zaslužne učitelje, kateri ste ekstravagantno prispevali k širjenju naprednih idej!
(ponosno):
No, tovariš, saj se lahko pogovorimo! Samo mirno, pa vam bo vse jasno! Mi smo vam pokojnino poviševali v skladu z veljavno zakonodajo. Pravica do socialne podpore pa za vas žal ne pride v poštev. Mi smo res naredili vse, kar je bilo v naši moči... Saj verjamem, da od tega ne morete živeti, saj verjamem! Ampak tovariš, to resnično ni naš problem! Vse je v skladu z minulim delom... A štirideset let? Ja tovariš, saj ste sami krivi! Kdo vas je silil, da sprejemate nadure? Sploh pa: polovica dvainštirideseturnega delavnika, tri mesece počitnic, delo lepo na toplem in na stolu, pa si še upata pritoževati?!
(otožno):
Bil si dober kolega. Skromen, predan svojemu poklicu, pošten... Vsi smo te imeli radi... Koliko ur, dni, noči, koliko živcev, energije, samega sebe si žrtvoval — kdo bi to mogel izmeriti! Bil si resnično naš. Dobesedno si izgorel —pa naj se še tako obrabljeno sliši... Danes smo se zbrali kolegi, nekdanji učenci in drugi, ki se te s toplino in bridkostjo, s tistim... tako... nepojmljivim občutkom zvestobe spominjamo v veri, da... tvoje delo ni bilo zaman... Bil si čudovit človek! Ohranili te bomo v srcih..., živel boš v nas kot zgled...Hvala ti!
(blago):
■j 2 Odkod pa vi, gospod? Iz • Evrope? Da, lepe dežele so tam, čudoviti kraji, krasni ljudje...! Od nekdaj sama lepota in bleščava... Ste Švicar, Nemec, Italijan? Anglež? Morda Francoz?
Kaj res, Jugoslovan?! Oh, lepa dežela, najlepša... Ampak tako neenotna ...Še danes tam ni miru. In tako razdeljena: katoliki in pravoslavci in muslimani in...
A vi ste Slovenec?! Oh, to je pa čisto nekaj drugega!... Da, verni ljudje, verni ljudje... A učitelj ste? Da, verni ljudje, verni ljudje. ..!
A učitelj?!... Potem pa ne, žal, ne! Saj ti so vsi komunisti. Povsod marksizem, leninizem, celo pri strojepisu in matematiki! Ne, ne, vi pa ne! Stran, nevernik, stran!!
po družbeni lestvici gor in dol
(Navsezadnje, zakaj bi si !e tam hodili na živce!) Uporab-^ki na proseča in roteča prigo-\arjanja odgovarjajo, da denar aalejo, le da do baze res ne pride-‘°- Ksa samoupravna in interesna ^fnitura nas na Slovenskem lone po izjavi zdajšnjega prometnega ministra toliko kot delo-Vanje 20 srednje velikih šol.
, O položaju učitelja in vzgojite-‘a zakonito priznano odloča s pismeni in nepismeni, kdor : ?e Zaveda pomena vzgoje in izo-ratevanja ali ne. Pri nas nekateri taZumejo posebno družbeno po-^etnbnost vzgoje pač tako, da si wkdo jemlje pravico o njej izre-ati mnenja in ji nakladati nove in ^ve naloge.
Nad učiteljem in vzgojiteljem se nko pritožuje vsak, kdor se D°C(> in komur se ljubi. Kdor je gledal v šolo in vsaj nekaj časa ^.‘l šolske klopi, si jemlje pra-c° iti izvedenca za šolske zade-,e' Celo izobraženi ljudje izre-«1° mnenja o šoli in svoje osebne prošnje posplošujejo na šolstvo. 1 tem večkrat pozabijo, da so "'fs minili že lepi časi. j| ^ Učitelj je sicer še vedno po-' ^tnben prenašalec znanja učen-, c'n> stopnja njegove formalne j v. aJazbe pa je komaj omembe y.na- Že dalj časa velja geslo: Sl dela,
mo enako! Bolj ali manj
šolani. Le zakaj imamo potem šole? Ukinimo jih! Koliko denarja bomo prihranili!
Možnosti za napredovanje v prosveti tako rekoč ni. Nekaj ravnateljskih in pomočniških mest! O častnih nazivih se sem in tja že nekaj desetletij sicer razpravlja, to pa je tudi vse.
Po številu učitelju in vzgojitelju nadrejenih bi pričakovali, da ubogo prosvetno detece razvajajo na vse pretege. (Televizijska novinarska Jasna Tepina jih je naštela okoli 100, jaz pa menim, da jih je več!) Kaže pa, da je toliko botrov potrebnih prav zato, ker je prosvetno detece zares bolehno in krmežljavo. Ali pa je tako postalo prav zato, ker ima toliko botrov!
Zakoni, ki urejajo vzgojno-izobraževalno področje, so v nekaterih členih na široko odprli vrata vsem zainteresiranim, da učitelju nakladajo dela po mili volji. Tu se je zakonodajalcem pokazala kot zelo uporabna beseda »DRUGO« z vsemi mogočimi izpeljankami. Kaj vse in koliko vsega se da učitelju naložiti pod »DR UGO«! In nakladalci se nadvse začudeno sprenevedajo, če izvajalcem kdaj glasno uide pregrešna misel, da bi veljalo nova zahtevana dela tudi plačati. Ob vsaki novi nalogi in zahtevi vseh vrst UPORABNIKI grozeče
vzdihujejo in pretijo: »Saj vas vendar plačamo!« Kot bi vsi proizvajalci delali le za lepe oči! Težko je spreminjati tradicijo, ki je postala uveljavljeno prepričanje, da je učitelju mogoče v okvir 42-urnega delovnega tedna nalagati v nedogled. 42-urni delovni teden je v šolstvu kot bondonjon!
K »ugledu« učiteljev in pedagoške stroke pripomorejo tudi modrovanja predvsem nekaterih učenih glav, ki pravijo, da za vzgojno-izobraževalno delo ni treba obvladati pedagoškega in psihološkega znanja. Dovolj je le stroka. Seveda le stroka, ki jo »topogledniki« obvladujejo. Pedagoško-psihološko znanje je seveda navadno ne krasi. Nekaterim je zato tudi pedagoški inštitut nepotreben, pa eksperimentalne šole prav tako. Prosveta lahko shaja brez svoje znanosti.
Razume se samo po sebi, da mora zadružni traktorist na zadružni njivi orati z zadružnim traktorjem. Tudi rudar ne dela s stroji in orodji, ki jih prinese ali pripelje od doma. Učitelju pa že leta dopovedujemo, da so najboljša tista učna sredstva, ki jih učitelj izdela sam. Če učbenikov ni, dajemo vedeti, da najpriza-devnejši učitelj napiše skripta sam. Tudi programirane sekvence, učne lističe idr.
Tudi taka ali drugačna učiteljeva usposobljenost lahko pripomore k njegovemu ugledu in neugledu. V prvih mesecih pedagoškega dela si bo ustvaril javno mnenje o svoji veljavi. Pa smo res poskrbeli, da se bo lahko pozitivno uveljavil v očeh učencev in staršev? Kako je s pripravništvom v prosveti? Formalno določimo mentorja, ki je po pravilu obremenjen do vrha glave, začetnika pa pošljemo pred učence in naj se znajde kot ve in zna. Kako naj si mlad učitelj vrne izgubljeni ugled, o tem modreci vseh vrst molčijo.
Kmalu po vojni smo začeTi na delo v šole sprejemati ljudi z nedokončano in neustrezno izobrazbo. Še danes je tako predvsem v strokovnih predmetih. Predstavljajmo si, da bi zdravnik operiral brez znanja anatomije in fiziologije! Niti izpit iz obrambe in zaščite mu ne sme manjkati. V šolstvu pa se da shajati kar brez pedagoško-psihološkega in drugega strokovnega znanja. Zadovoljni smo že, če učitelj dobro posnema staromodne zglede svojih učiteljev.
K zavidanja vrednemu »ugledu« učiteljskega stanu je pripomoglo tudi neprestano dopovedovanje najrazličnejših »izvedencev« (največ psihologov in
drugih svetovalcev), da se za pedagoške poklice odločajo manj sposobni. Če so se manj sposobni zbrali predvsem v prosveti, potem smo Slovenci prav gotovo narod genijev!
Tu je še feminizacija poklica. Zanjo vedo sociologi povedati, da je značilna za terciarne dejavnosti in manj ugledne poklice. (Čistilke so po pravilu žčnskega spola.) Ne vem, ali je pripomogla k manjšemu ugledu in gmotnemu vrednotenju učitelja feminizaci-ja, ali je v resnici prav nasprotno.
Najbrž vzroki še niso povsem izčrpani. Zato bo bralec še katerega dodal. Za prosvetne zadeve smo izvedenci vsi, saj je osnovna šola obvezna že več kot 100 let!
ALI SMO TUDI SAMI KAJ PRIPOMOGLI,
DA STOJIMO NA SPODNJIH KLINIH DRUŽBENE LOJTRCE?
Nekoč smo imeli več uglednih pedagoških imen, svoj »po-kret«, pedagoški založbi, eksperimentalne in vzorne šole, aktivna pedagoška društva, glasila. Tudi danes imamo nekaj od omenjenega.
Toda.
Toda pedagoška društva bolj životarijo kot v resnici zavzeto delujejo. Pedagoško društvo
vendar ni predvsem njegovo predsedstvo in vsakoletni dan prosvetnih delavcev.
Ali se v javnosti oglašamo argumentirano in dovolj odločno? Ali se nismo navadili zanašati se na pester pedagoški Olimp?
Ali ne pripomoremo k svojemu razvrednotenju tako, da se strinjamo s tistimi, ki trdijo, da je dosežena stopnja izobrazbe le pogoj za sprejem na delovno mesto, potem pa vsi enako delamo! Ali se dovolj vztrajno trudimo za uveljavitev svoje stroke in pedagoške znanosti ter njene baze?
Ali se dovolj vztrajno prizadevamo za neprestano spopolnje-vanje?
Ali smo vselej dovolj pogumni priznati kolegu, da je uspešnejši, sodobnejši, ustvarjalnejši, inicia-tivneiši itd. pri svojem delu?
Ali se nismo zaprli vase in jadikujemo samim sebi, učencem in javnosti?
Ali se sami med seboj ne razburjamo ob nakladanju novih del, nato pa jih upognjenih hrbtov vseeno opravimo, ne da bi zanje dobili plačilo?
KDO NAJ TOREJ VRNE UGLED UČITELJU, ŠOLI, STROKI?
DRAGOTINA MARKOVIČ
aktualno
Se zdi, da uvedba usmerjenega izobraževanja v naše srednje šolstvo zdaleč ni bila tako hrupna kot zdajšnja prenova srednješolskih programov? Pravzaprav smo o reformi, o novostih govorili takrat, danes pa zadeve le popravljamo in zboljšujemo. Vsi želimo bolj kakovostno šolo, izenačene možnosti za izobraževanje, široko razgledanega človeka, ki ne bo zmeden v poplavi tehničnih dosežkov, ampak jih bo znal koristno uporabljati. Ti cilji so bili vodilo razprav ob sprejemanju Zakona o usmerjenem izobraževanju, cilji prenove programov srednjih šol, ki je na pohodu, pa tudi niso bistveno drugačni.
Kljub lepim željam pa se je marsikje zatikalo, in prav to bi s spreminjanjem naše šole radi odpravili. Zdaj smo vso pozornost namenili prenovi srednješolskih programov — od teh je veliko odvisno, toda to še zdaleč ni vse. Kako pomembno je izobraževanje za razvoj in napredek naroda, vemo; če zsšepa, so še takodobri razvojni načrti brez prihodnosti. Ponavadi se ukvarjamo z njimi, izobraževanje pa je obrobnega pomena. In tudi to je res: mladi nimajo dovolj vpliva in besede pri načrtovanju in spreminjanju izobraževanja in svoje šole. Komaj so vstopili v življenje, veliko skušenj še tudi nimajo, pa vendar imajo za nekatera vprašanja več posluha kot starejši; njihovi predlogi ne le da poživijo razprave, temveč marsikdaj pokažejo celo primernejše poti za reševanje.
To je potrdilo srečanje slovenskih srednješolcev, ki je potekalo 18. in 19. decembra v Slovenj Gradcu. Pripravila sta ga Republiška konferenca zveze socialistične mladine in skupnost srednjih šol Slovenije. Vsako leto se zberejo, in to pot so se zbrali že sedmič. Sprva so bila to le ■ družabna srečanja, lani pa so mladinci zelo kritično ocenili usmerjeno izobraževanje in tako pripomogli, da se je prenova srednješolskih programov pospešila. Več kot tristo petdeset jih je letos razpravljalo o šolskih vprašanjih, na katera so sproti skušali odgovarjati najvišji predstavniki Izobraževalne skupnosti Slovenije, Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo, Zavoda SRS za šol-1 stvo in družbenopolitičnih organizacij. Navedli so pomisleke ob prenovi programov ter se lotili vprašanj znotraj šole, ki nerešena lahko ovržejo še tako popolno pripravljene programe. Spregovorili so o odnosu med učiteljem in učencem, zlasti o tem, ali zmore učenec ocenjevati svojega učitelja. Razpravljali so o ustvarjalnosti in o nadarjenih učencih, kako jih odkriti in jim pomagati, da bi se razvijali, pa o vzgojnih ukrepih, ki niso zmeraj učinkoviti.
Vzgojno-izobraževalni programi morajo odsevati razvoj in spremembe, ki izhajajo iz skupnih družbenih potreb in vrednot, potreb človekovega vsestranskega razvoja, razvoja kulture, znanosti, tehnike in tehnologije ter razvojnih in sprotnih potreb delovnega procesa v združenem delu, je zapisano v izhodiščih za prenovo programov v srednjem izobraževanju. Kljub temu da vemo za slabosti prejšnjih let in jih ne želimo ponavljati, sestavljanje programov ni preprosto, sicer bi jih Strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje že zdavnaj potrdil. Da so zadeve vse prej kot preproste — za to je poleg vsega poskrbela še nesklepčnost na sejah Strokovnega sveta in to prav v času, ko si zavlačevanja ne bi smeli privoščiti, zlasti na najvišji ravni ne, če želimo nove programe uvesti že prihodnje šolsko leto. To gotovo ne bo lahko, saj pisci še vedno predlagajo nekatere spremembe, ki pa se precej razlikujejo od predlogov, ki jih je dal v razpravo Strokovni svet. In ne smemo iti mimo opažanj in predlogov srednješolcev — to, kar je bilo slišati v Slovenj Gradcu, je večinoma zelo upravičeno.
Bolje spati kot pometati
Družboslovcem in naravoslovcem so programi povečini že znani, zato ni presenetljivo, da so bili najglasnejši »tehniki«. Zahtevali so tako prenovo, da jim bo splošno znanje omogočilo nadaljnji študij — uvedbo drugega jezika in izenačitev ur matematike in fizike z naravoslovno-mate-matično usmeritvijo.
Ne vem sicer, kateri so bili ti srednješolci, ki so tako burno razpravljali o potrebnih in nepo-
trebnih spremembah jutrišnje šole, najbrž pa jih večina namerava študirati naprej, manj je bilo tistih, ki se bodo takoj zaposlili (med slovenskimi srednješolci je skoraj polovico slednjih in nekaj več kot polovico tistih, ki nameravajo študij nadaljevati).
Da so preozko usmerjeni, so se pritoževali, da jim več sociologije in psihologije ne bi škodilo. Razmišljali so, zakaj ni potem več splošne šole (stare gimnazije), če vsi želijo več ur iz splošnih , predmetov. Kritično so spregovorili o praktičnem pouku, delovni praksi in proizvodnem delu: praksa ti ne pomaga, če samo gledaš iz dneva v dan isto; bolje je doma spati kot pometati tovarniške prostore, ko si na praksi, in to ves čas.
Gospodarske zbornice naj bi ’ pomagale šolam izbrati najboljše delovne organizacije; v teh naj bi mladi opravljali delovno prakso. Dogaja se, da se pri pouku učijo o strojih in napravah, ko pa pridejo v delovno organizacijo, je tam oprema tako zastarela, da se učenci sploh ne znajdejo. Verjamem, da ni prijetno nenehno poslušati češ, ti usmerjenci, pa res nič ne znajo. Skritizirali so prenatrpane razrede, kjer učitelji skoraj ne morejo izbirati med različnimi metodami dela, pritoževali so se nad pomanjkanjem ih kakovostjo učbenikov, pa tudi financiranje šol po številu oddelkov se jim ne zdi pravilno. Pri šolskih spremembah predlagajo poprejšnji poskus v manjšem obsegu, ker pa to zahteva zelo veliko priprav in naporov, in tudi časa, se bojijo, da ga bo prenova obšla.
Poskrbeti bi morali za boljšo prehodnost iz srednjih ol na višje in visoke, splošni predmeti v srednjih šolah pa naj bodo resnično dopolnjevanje znanja, ki so si ga pridobili v osnovni šoli.
Ocena — kažipot učitelju
Vsakega delavca, tudi učitelja in učenca, moramo ocenjevati le po njegovih dosežkih. Pri ocenjevanju učenca gre za neznanje ali znanje, upošteva pa se še pridnost, doslednost, domiselnost, odnos do predmeta in še. Kako pa se izkazuje uspešnost učiteljevega dela? Izražena je v ocenah, ki naj Bi označevale raven doseženega znanja. Toda ocene niso objektivne, zato jih ni mogoče upoštevati. In kaj bi po mnenju srednješolcev moralo vplivati na oblikovanje ocene o učitelju? Takole so naštevali: najpomembnejši se jim zdi odnos do učencev, učiteljeva razlaga, zavzemanje za pomoč pri reševanju posameznikovih težav, objektivnost ocenjevanja, ali je učitelj sposoben zbuditi zanimanje za snov, razdelitev učne ure, uvajanje novih zamisli in metod in ohranjanje discipline pri pouku.
Mladi mislijo, da so sposobni ocenjevati učitelja, le pri pripravi osnovne metodologije in meril ocenjevanja bi jim morali pomagati strokovnjaki. Tako bi učitelji dobili informacije o svojem
Bodo predlogi mladih upoštevani?
S srečanja srednješolcev v Slovenj Gradcu
delu, seveda bi te bile le zanje. Morda bo jutri prav to izhodišče za ustvarjanje in rast bolj kakovostne šole? Bolj bi se morali potruditi za kakovostne stike in sodelovanje med učitelji, mentorji in učenci, saj je to edina pot k uspešnemu uresničevanju vzgoj-no-izobraževalnih ciljev.
Vedemo se, ko da bi bili dobri vzgojno-izobraževalni programi že zagotovilo za dober pouk. So res temeljni, vendar brez primernega učitelja nič ne pomenijo. Zdajšnja slika ni spodbudna: v najrazvitejših srednješolskih središčih v Sloveniji so z učitelji
zavrgla, trdi tudi Grega Vrhovnik, učenec Srednje šole za elektroniko v Ljubljani: »To se lepo vidi na fakultetah, kjer imajo tudi pedagoške smeri, oddelki pa ostajajo prazni. Glede ocenjevanja učiteljev pa menim, da bi se učenci morali več pogovarjati z učitelji in mentorji, jih opozarjati na napake, ki jih sami pri sebi ne občutijo. Seveda ne moremo preverjati njihove strokovnosti, saj še ne znamo dovolj, zato bi bili pri ocenjevanju kajpada preveč subjektivni. Pred usmerjenim izobraževanjem je bila zakoreninjena miselnost o učitelju
kar zadovoljni, 96 odstotkov pedagoških delavcev je ustrezno strokovno usposobljenih} drugače pa je v manj razvitih'srednješolskih središčih, kjer. primanjkuje kar precej primerno usposobljenih učiteljev.
Ves čas poslušamo, da je treba zvišati raven strokovnih predmetov, ni pa ustreznih strokovnjakov, zato si šole pomagajo s pogodbenimi sodelavci, s študenti.
Slovenski učitelji nimajo povprečno več kot dvajset let delovne dobe, torej je skoraj polovica njihovega učiteljevanja še • pred njimi. Zato moramo nujno zagotoviti gmotno podprt sistem spopolnjevanja pedagoških delavcev. Obetajo se boljši časi — resolucija postavlja zahtevo po neprenehnem izobraževanju pedagoških delavcev. V Slovenj Gradcu so poudarili, da učiteljeve motivacije ne bi smeli gledati le v zvezi z denarjem; učiteljev položaj v družbi bi moral biti uglednejši in njegovo delo bolj cenjeno. Da je družba učitelja
»polbogu«, ki je moral biti idealen. Precej se je spremenilo, ko so pred leti prišli v šole slabi, pomanjkljivo izobraženi učitelji. Mnogi bi ocenjevanje napačno razumeli, bili bi ogorčeni, to pa nikakor ni namen.«
Nadarjen učenec potrebuje sposobnega učitelja
Skupina mladih je spregovorila o ustvarjalnosti v srednji šoli in o nadarjenih učencih. Med visoko ustvarjalnimi ljudmi so visoko inteligentni in nadarjeni. Pri prvih je ustvarjalnost vezana predvsem na spopolnjevanje, preoblikovanje in dopolnjevanje zdajšnjega, pri drugih pa gre za prodiranje v svet neobstoječega, ko nadarjeni spreminjajo neznano v znano. V šoli lahko učite-
lji razločijo med najbolj bistrimi učenci tri vrste otrok: tiste, ki hitro dojemajo snov in učiteljevo razlago, se z lahkoto učijo in učitelju pomagajo; tiste, ki prav tako sledijo učiteljevi razlagi, vendar pogosto mislijo po svoje;
in končno tiste, ki jih pouk ne ža-nima in slabo sledijo razlagi, pogosto postavljajo neprijetna in zahtevna vprašanja, pri delu si domislijo rešitve ali pa so njihovi izdelki posebno kakovostni in drugačni, velikokrat se otepajo z vzgojnimi in učnimi težavami, skratka so »šolski problemi«.
Kje potegniti mejo med nadarjenimi in nenadarjenimi, kako jih odkriti in jim omogočiti napredovanje — so bila vprašanja, na katera so skušali odgovo-. riti. Udeleženci srečanja so vprašanja nadarjenih učencev povezali s težavami, ki jih povzroča pomanjkanje sposobnih učiteljev, od katerih je najbolj odvisen nadaljnji razvoj mladih. Uprli so se povprečnosti v osnovni šoli in se zavzeli za drugačen odnos mladih do izjemnih posameznikov. Merila za ugotavljanje nadarjenosti morajo po njihovem mnenju upoštevati različne sposobnosti in spretnosti. Predložili so tudi ustanovitev posebne raziskovalne šole, ki bi jih lahko obiskovali nadarjeni učenci.
Ko smo Mojco Dougan, učenko Srednje šole za družboslovje in splošno kulturo iz Ljubljane, vprašali ali se ji zdi prav, da bi imeli posebne šole za nadarjene, kar ni mogla jasno odgovoriti: »Ja in ne. V takšnih šolah bi seveda razvijali svoje sposobnosti in resnično izrabili * svoje prednosti, po drugi strani pa bi bili ti učenci z vstopom v takšno posebno šolo vnaprej določeni za genije. Ne vem, ali je tako ločevanje od drugih dobro za nadaljnji razvoj mladega človeka in njegovo vraščanje v okolje. Ni namreč prijetno biti zaznamovan tako ali drugače, pa tudi to ni jasno, kako bomo ločili nadarjene od manj nadarjenih. Ankete med učenci, kjer bi sami napisali, kam spadamo, odpadejo. Mislim, da bi bilo najboljše, da bi objavili razpis (kot za štipendije) ali natečaj, na katerega bi se prijavili učenci s svojimi izdelki, pa bi po njih izbirali posebno nadarjene.«
Primož Koselj, učenec ljubljanske Srednje šole za elektroniko, pa pravi, da bi morali motivirati učitelje, da bi se več ukvarjali z nadarjenimi učenci zunaj šole, v prostočasnih dejavnostih. »Nadarjeni bi morali hoditi k pouku tako kot vsi drugi, če bi se dolgočasili, pa naj bi pomagali učitelju pri njegovem delu. Učitelj bi moral biti toliko sposoben, da bi jih znal primerno zaposliti. Popoldne bi ti učenci delali v manjših skupinah in se pogovarjali z učiteljem, ki bi jih seveda moral znati usmerjati in jim svetovati.«
Enotnejši vzgojni ukrepi
Tudi med mladimi, ki so se za »okroglo mizo« pogovarjali o vzgojnih ukrepih, je bilo živahno. Sola zase zahteva določen vzgojno-izobraževalni režim, od vsakega udeleženca pričakuje, da bo izpolnjeval svoje obveznosti, saj je to pogoj za normalno in kakovostno ter uspešno delo. Ta pravila marsikoga utesnjujejo, zato nastajajo kršitve in zaradi teh najrazličnejši vzgojni ukrepi, ni pa rečeno, da so ti vselej učinkoviti. Neopravičeni izostanki naj ne bodo vzrok za izključitev iz šole, je bila ena od pobud srednješolcev. Zavzeli so se, naj imajo nagrade, priznanja in pohvale veliko moralno in gmotno vrednost. Kolektivne spore med učitelji in učenci naj bi reševal zakon, pri RK ZSMS pa naj bi ustanovili samostojno pedagoško razsodišče, ki bi odločalo ob sporih v šoli, pri Zavodu SRS za šolstvo pa posebno strokovno komisijo za urejanje sporov oziroma zaščito učencev — ta bi po enotnih slovenskih merilih odločala pri izključitvah učencev iz šol. Morda bo novost vpeljana že z novim zakonom o pedagoški službi.
Predlagali so tudi, da bi v tednu, ko bo štefeta mladosti v Sloveniji, pripravili različna tekmovanja v znanju, ustvar-
.j
jalne prispevke mladih pa naP ustrezni pokrovitelji odkupil* uporabili.
Za Vse učence bi morale bi*1, programom določene ekskuf^ in zaključni izleti brezplačni, ''J pa da so izjeme le kadeti JLA1 miličniki.
Tatjana Hentar iz sretW družboslovne šole v Ptuju pr3'1 da učiteljeva vloga ne bi sfl*e: biti samo izobraževalna, temv£_ predvsem vzgojna. Če bi se t slednjo bolj zavzemali, pot^ verjetno tudi vzgojnih ukrep3 (kazni) ne bi bilo toliko. Pravi,^ mladi v njenih letih sicer že iflPf oblikovan svoj pogled na svet, P vendar bi učitelj lahko v pl P' nanj. Ni ji všeč, da nekateri t*3) telji slovenske šolske naloge 1 domače spise slabše ocenijo, njih izraziš svoje mnenje, svef poglede na dogajanje v okolj1 To je krivično, pa še ustvarja nost zavirajo in pokopljejo vSl voljo v mladem človeku.
Lepih želja imajo polna ušesa
Udeleženci sedmega srečal*, slovenskih srednješolcev so b zadovoljni, da so končno lalj' povedali, kaj mislijo tudi tisti*: od katerih je usoda našega “ stva navsezadnje »odvisna«. -nimalo pa jih je, ali bodo njih3' predlogi sploh upoštevani v fi formi reforme in ali se zavetij mo, da je kaj drugega še P membnejše od števila ur pri p sameznih predmetih.
Po svoje imajo prav: pri o prenovi gre le za 260 ur od sktf nega števila 4500. Kar ne fl*1’ remo mimo nezaupanja neka*3 rih in bojazni, da bo v baranta,,i, za ure vsebina le-teh ostala os
romašena.
Poslali so tudi odprto pis1* plenumu CK ZKS o vzgoji11 izobraževanju, ki bo januarji Ljubljani. Zapisali so, da pos** jajo žrtve grobih poskusov, ki* v preteklosti preobrazili ins preobražajo naš vzgojno-izob** ževalni sistem — o tem, ali ** bolje ali na slabše, pričajo *' sledki empirične evalvacije. ^ večina teh eksperimentov teiP Iji na sklepih desetega kongč ZKJ iz leta 1974, slovenski sR" nješolci od najvišjega slove*1 skega partijskega organa zah|( vajo, da se glede na prihodnjitl zvoj naše družbe nekaterim 31 teh ciljev odreče, druge pa >*‘ natančneje izoblikuje. Pišejo,** šola ne more odpraviti neenak3 sti in ugotavljajo, da je zahte*' po hkratnem izobraževanju f delo in za nadaljnji študij praksi neuresničljiva. Z gesk*** »izobraževanje po potreb3* združenega dela« ohranjaj31 zdajšnje stanje tehnolog (nejrazvitosti in obstoječe sta**]1 v produkcijskem procc*1 (upravljavci in upravljani). ,
Od januarskega plenuma č ZKS, ki bo-razpravljal o vzgoj**1 izobraževanju, slovenski sf£3 nješolci pričakujejo, da ^ potem ko bodo sprejete ugoWv' tve, sklepal ne le o strateg1 Zveze komunistov v prihoda)3 temveč tudi o tem, »s kateri1*1, mehanizmi, sredstvi in subjekf bo to strategijo uresničil«. O3 prto pismo so končali z misli)3' da imajo lepih želja že p0^ ušesa.
Mladi so povedali svoje zdaj ne pomeni, da lahko Pre, novo programov zapremo ar3 štiri stene in jo prepustimo str3 kovnjakom, mi pa še naprejz* vimo z romantičnim prep^ njem o popolnosti stare šole-33 pričakovanju, da bi morala š° izvleči voz družbenega razvoja1 krize, saj je šolstvo ključni d3 javnik slovenske družbe, se a>° ramo resnično poglobiti v pren°v vo, saj pomeni le-ta pogled našo prihodnost. Vedeti pa ^ ramo, da je prenova program samo korak k uspešnemu izobf3 ževanju, čeprav bi ji lahko količini popisanega papirja 1 izrečenih besed najbrž prip*s še kaj več,
LUČKA LEŠNIK
0 kiČU: proti in za
Kič je vedno samovšečen in skomercializiran. Porabnike privlači predvsem zato, ker je lahkoten. Na področju, ki ga ne obvladaš, te hitro zapelje. Otrok pa ne obvlada še nobenega umetniškega področja — zato je lahek plen kiča.
Revija OTROK TN KNJIGA
je pripravila posvetovanje iri pogovor za okroglo mizo z naslovom KlC — POSEBEJ V
knjigah za otroke.
Najavljenih je bilo 14 referatov (in toliko jih je tudi prispelo) bolj in manj znanih strokovnjakov na področju mladinske literature iz vse Jugoslavije. (Referati bodo v celoti objavljeni v prihodnji številki OTROK IN KNJIGA).
Tako referati kot popoldanska razprava so z različnih zornih kotov osvetlili kič predvsem v literaturi; marsikje pa je bila razmejitev umetniških zvrsti presežena. Kajti kič je povsod. Industrijska civilizacija hlepi po
sreči, do sreče pa je treba priti za čim manjšo ceno (praviloma tudi denarno) in s čim manj truda. Tako se poraja kič. V naravi ga ni. Tudi v tovarniških dvoranah. Je pa v pisarnah. In tudi v šolah pa v revijah in filmih. Toliko ga je in tolikšen del našega življenja dobesedno olajšuje — da moramo z njim sodelovati (kot je ugotovil dr. Voj a Marjanovič).
Na oblikovano osebnost kič nima izrazitega vpliva, lahko celo sprošča. Kakor hitro zna človek ločiti pravo umetnost od kiča, je ost, ki pomeni nevarnost zasuž-njenja, odbita. A velikokrat tudi razgledane in ozaveščene (kot pravimo) bralce občutek osamljenosti, izgubljenosti in nemoči (ki je posledica polnega samozavedanja) dobesedno peha v prebiranje ali gledanje in poslušanje kiča, ki ima praviloma močne učinke. Človeka zajamejo in preglasijo njegovo notranjost (klinični psiholog Franc Prosnik).
Tudi otroci — predvsem predšolski — potrebujejo in želijo
močne spodbude. V predšolski dobi se ni mogoče ogniti kičasti literaturi, kičasti sliki, ilustracijam, slikanicam. Otrok najde v tekočem, polepšanem besedilu in lepih, jasno narisanih in živo pobarvanih podobah občutek varnosti. (Ljubica Marjanovič). In če priznamo po pravici, se je med odraščanjem večina nas razgledovala po svetu in celo spoznavala z moralnimi odnosi med ljudmi s pomočjo kičastih knjig Karla Maya. (Boris A. Novak)
Zakaj torej takšna gonja proti kiču?
Močvirno področje kiča je treba prebroditi — ne pa ostati v njem. Starši, ki so obtičali v kiču, bodo otrokom kupovali samo kičaste slikanice (in igrače in darila). Kjer je umetnost, je tudi kič. Hudo pa je, če je samo kič.
Eden od referatov je posebej razčlenjeval kič v ilustracijah naših učbenikov. A poročevalki (Mirjam Kopše) ni šlo samo za
Plečnikova razstava
Dva dogodka leta na področju likovne umetnosti se bosta posebej zapisala v letu 1986: razstava slovenskega ekspresionizma in nove stvarnosti v Moderni galeriji in Plečnikova razstava na Gospodarskem razstavišču. Slednja je prispela k nam iz Pariza, iz kulturnega Centra Pompidou. Ne da ne bi imeli pri nas že poprej Plečnikove razstave, toda zdajšnja je še Posebno mikavna, saj celostno prikazuje Plečnikovo ustvarjalnost. Za Plečnikovo razstavo v Parizu in drugod, koder bo sledila po predstavitvi v Ljubljani, ima posebne zasluge tržaški arhi-slovenskega rodu Boris Podreka. Naši poznavalci Plečnikove arhitekture so sicer že doslej pisali, razčlenjevali njegovo delo, toda z zdajšnjo razstavo se nam približa Plečnik kot arhitekt in kot oblikovalec v celoti. V Parizu je neznani slovenski arhitekt doživel kar neverjetno zanimanje in je tako rekoč prvi med slovenskimi arhitekti zablestel kot osebnost, ki ga je zgodovina evropske arhitekture po krivici spregledala, čeprav je znan na Dunaju in v Pragi.
Pot Jožeta Plečnika od šolarja obrtne šole do IVagnerjevega sodelavca in univerzitetnega profe-sroja je nenavadna, izjemna, vendar, ko jo gledamo skozi dosežke Plečnikove arhitekture in njegovega oblikovanja, se nam zdi logično sklenjena, čeprav ni vse tako samoumevno, kot se zdi. Samotarskega Plečnika je vodila Pot prek kriz, dvomov o sebi, do volje za ustvarjanje, imel pa je neverjetno 'energijo in predano je delal. Disciplinirano delo in zvestoba ustvarjanju sta poglavitni e rti Plečnika, ki je v arhitekturi in nasploh oblikovanju videl imet-n°st in možnosti, da se samosvoje izrazi in ponudi domišljen projekt kot životvorno stavbo, predmet, tli opremo knjige.
Poenostavljeno rečeno so na Plečnikovi ustvarjalni poti tri postaje: Dunaj, Praga in Ljubljana. Pes d a spadajo Plečnikovi začetki
v dunajska leta, toda tedaj je tudi dozorel. Povezanost z arhitektom in univerzitetnim profesorjem Wagnerjem ni naključna, je temeljnega pomena, čeprav se je kasneje Plečnik odmaknil od svojega učitelja — kar je umljivo pri vseh samobitnih ' ustvarjalnih osebnostih. Že Zaherlova hiša je Zgovoren dosežek, ki ga je Peter Altenberg, znani književnik, z navdušenim pismom pozdravil, konservativna kritika pa ni prizanašala ne Plečniku ne drugim secesijskim arhitektom. Tudi prestolonaslednik Ferdinand Kono-piški je bil žolčen nasprotnik moderne arhitekture, pa tudi tisti, ki je rekel »ne«, ko je po IVagnerjevi smrti krog arhitektov predlagal Plečnika za univerzitetnega profesorja. Bržčas si je nakopal težave s cerkvijo sv. Duha, s prvo železobetonsko sakralno stavbo, dvor pa je motilo Plečnikovo slovensko poreklo in njegova navezanost na srbofilskega kiparja Ivana Meštroviča.
Praga je gostoljubno odprla možnosti Plečniku, in tam se je razdajal kot predavatelj, ustvarjalec, čeprav mu je pedagoško delo jemalo dosti časa. Ureditev Hrad-čanov in gradnja in cerkev v Kra-lovih vinohradih v Pragi sta zaznamovala Plečnikov čut za že dano in dopolnjeno v duhu danega (Hradčani), v drugem primeru pa gre za izvirno delo. Tedaj se je Plečnik že umaknil iz izrazito secesijskega kroga, saj je videl v njem tudi pridih nacionalizma, zato si je tem bolj prizadeval, da bi zunaj severnajških okvirov našel spoj modernega in klasičnega. Kakor koli se to sliši paradoksalno je vendarlcres, da isi je Plečnik v zrelih letih prizadeval uresničiti klasično jasnost, »kranjsko« izročilo v stavbarstvu ter moderno pojmovanje materiala in oblikovanja. Ves čas pa sta ga spremljali tipično njegova etična zavest in odgovornost pri delu, pa naj gre za veliko javno Zgradbo, zasebno hišo, za spomenik, za stol, kelih ali za knjižno opremo.
Po hudih mukah z nenaklonjenim Beogradom je Ljubljana 1919 dobila slovensko univerzo. Za arhitekturo gre zasluga Ivanu Vurniku, arhitektu, ki je takoj videl možnosti za Fabanija in Plečnika. Kolegi v Pragi so Plečnika pregovarjali, naj ostane med njimi. Že tedaj je bilo jasno ne le poznavalcem arhitektom, temveč tudi drugim, da je naše stvarbar-stvo zaostalo in potrebno modernega duha. Leta 1920 je bil Plečnik imenovan za profesroja arhitekture na ljubljanski univerzi. Tako se je začelo ustvarjalno delo, ki je zavezovalo arhitekta v Ljubljani in drugod v Sloveniji, nič manj pomemben pa ni njegov pedagoški delež. Da Plečnik ni bil le arhitekt, temveč tudi urbanist, nam govori njegovo premišljeno načrtovanje mestnih jeder, z željo, da spoštuje izročilo, a da vnese tam, kjer je to potrebno, novo. Novo po duhu, obliki, materialu. Tako so nastale imenitne stvaritve, od pokrite tržnice v Ljubljani ter Tromostovja, do NUK, pa cerkve na Barju in v Bogojini, zasebne hiše v Kranju in ne nazadnje edinstvene Žale. Veliko povojnih spomenikov ima Plečnikovo ime ali ime njegove šole. Če so petdeseta leta nekako odrinila secesijo, pa so jo, nekako v zadnjih desetih letih na novo ovrednotili. Tako se je znova odprl pogled na Plečnikovo zapuščino ter utrdil spoznanja o njegovem oblikovanju in ustvarjanju na mednarodni ravni. Razstava, ki si jo tokrat lahko ogledamo v Ljubljani, je uspela. Lahko rečemo, da je tako slovenski arhitekt prvič doživel polno mednarodno priznanje in da se je prvič na Slovenskem pokazalo izredno zanimanje za arhitekturo. Želeli bi, da se ne bi zaustavilo pri Plečniku, zares bi bilo škoda, če ne bi spoznali na podoben način tudi Fabianija, Vurnika, Jagra — če se ne bi zaustavili pri zgodovinskem času, ki seže do nas in današnjega časa.
L G.
ilustracije, temveč tudi za tako imenovani ideološki kič, kjer sta cvetje in puška enako tehtni. Učbeniki pogosto ponujajo znanje, ki ga otrok že od malega obvlada — od doma, s ceste — in so tako nekakšni priročniki, ki pomagajo ubijati šolski dolgčas. To je učni kič. Kajti vselej je treba graditi na znanju in spoznanjih, ki jih otroci že imajo.
Razprava je osvetlila še en vidik: Kič v literaturi za mlade je tesno povezan s podcenjevanjem mladega bralca. Tisti, ki pišejo pristno in pošteno iz resničnih spominov in občutkov, navadno pišejo literaturo, ki je zanimiva tudi za odraslega bralca. Iz nje odseva mladost, a tudi spoznanje, da smo odrasli dosmrtni izgnanci iz raja otroštva, da je pisanje zares samo še spominjanje. (Andrej Brvar)
Odrasli se — v odnosu do otrok — vselej postavljamo v vlogo pedagogov. Tudi z literaturo, s celotno paleto umetnosti hočemo vzgajati. Pozabljamo, da prava umetnost že sama vzgaja
—	če imamo vzgojo za povezovalko človekovega zorenja. Ustvarjalna domišljija v delih za otroke (in v šoli) je tisto, kar samo po sebi prerašča kič. Človeku — in otrok je njegov začetek — je prirojen čut za lepoto in pristnost. Čudenje nad vsem, kar nas obdaja in kar je v nas, pa je vir znanja in spoznanja. Čudenje, začudenje je tudi temelj najboljših umetniških del za otroke in mladino.
Razpravljalci so govorili zlasti o tistih, ki se težko učijo branja ter o gluhih in naglušnih. Tem pomeni slikanica temeljni pripomoček za učenje. (Celo najbolj kičasta, za kakršno velja zbirka Marinka, z natančno izrisanimi detajli — npr. potovanja
—	rabi kot učilo, je zatrdila prof. Alenka Glazer.)
Šele proti koncu razprave smo se lotili najhujših zadev: Mnogi, premnogi šolski otroci bežijo od knjige. Pomeni jim dolžnost, ne pa sprostitve in odpiranja razgledov.
Ob prehajanju v puberteto pa veliko fantov sploh preneha brati, dekleta pa se opajajo samo s kičasto literaturo (npr. romani Viktorije Holt in s podobnim). Iztirjenost mladine pa utegne biti bolj ali manj stranska posledica kičaste predstave o življenju. Nevarne so zgodbe, kjer je umor opravljen tako mimogrede in moralno neprizadeto.
Pri tem naša družba povsem odpoveduje. Tudi v tej razpravi se socialne strukturiranosti našega prebivalstva v zvezi s kulturo nismo dotaknili. (Peter Božič je to poudaril kot posebno pomanjkljivost.) Vsako leto izide manj knjig za mladino. Ni denarne podpore (družbene subvencije) niti družbenega priznanja.
Posvetovanja, kakršno je v Mariboru pripravila revija OTROK IN KNJIGA, so lahko kažipot. Toda mi (kot družba in kot posamezniki, kot starši in pedagogi) moramo imeti »prometna sredstva« ali najmanj vso potrebno »popotno opremo« in sposobnost, da se lahko na pot tudi podamo.
NEŽA MAURER
Festival Kurirček — za mlade rodove
Četrt stoletja bo skoraj od ustanovitve FESTIVALA KURIRČEK. (Pobudnica je bila Vida Rudolfova, glavna ustano-v>telja pa letos umrli Milko Štolfa in general Stane Potočar.)
Dejavnost se iz leta v leto spreminja — a ne bistveno: ves uas je namenjena mladim: njim želi prikazati — torej ohraniti v tvesti prihodnjih rodov — vse, ^ar je bilo najboljše, odločilno Za naš narod, za vse narode in narodnosti Jugoslavije med našim pogojem za svobodo. Ustanovitelji, vodje Festivala kot tudi vsi, ki sodelujejo, književniki in glasbeniki se zavedajo, da nobene zgradbe ni brez temelja, nobenega življenja brez prete-
klosti. Čim boljši, trdnejši je temelj. toliko varnejše je in bo naše delo in življenje. V vsakdanjosti zvenijo te besede nekoliko nabuhlo ne pa neresnično. Temelj je. Na njem gradimo sedanjost. Kakšna je. ni odvisno samo od temelja, temveč tudi od našega zdajšnjega dela in prizadevanja.
Letošnji, 24. ' FES1TVAL KURIRČEK se je začel s slavnostnim in občudovanja vrednim koncertom mariborskega Mladinskega pevskega zbora, ki ga vodi Branko Rajšter. Sledil je pogovor ali posvet sodelavcev o domoljubni tematiki v književnosti za otroke in mladino. Bi-
stvena ugotovitev: mladi rod (tudi že srednji) ima popolnoma drugačen odnos do domovine, več poudarka je na lastništvu, na gmotnih dobrinah. Tega ne moremo vsevprek obsojati — vsak čas prinese svoje. Tisti, ki so se bojevali za svobodo, so mislili na življenje in mir. Vendar je pripadnost. izražena z besedami »moja domovina«, sočasno tudi občutek lastništva. Posvet se je dotaknil tudi starosti stalnih sodelavcev — veliko jih sodeluje že od prvih let ustanovitve. Vrste sodelujočih je treba pomladiti — tako zaradi naravnega opisa kot zaradi zdajšnjega časa, ki ima svojevrsten odnos do domoljubne vzgoje.
V glavni del Festivala spadajo obiski književnikov po šolah.
Razlike so velikanske — za nastopajoče in za poslušalce. Kjer so otroci, mladina prej pripravljeni, je učinek pesmi in proze tudi desetkrat boljši. To je pravzaprav sožitje poslušalcev, prosvetnih delavcev in književnikov, ki obrodi lepe sadove. Vse priznanje prosvetnim delavcem, ki pripravijo mlade ljudi za sprejemanje vrednot! Tudi pripovedi še živečih borcev so v takih primerih resnična domovinska in moralna vzgoja. Srečanja so bila v Mariboru, Ptuju. Lenartu, Slovenski Bistrici, v Celju, Ljubljani in Kranju.
Slovenščina v vzgoji in izobraževanju
Ureja Stanko Šimenc
Branje za bralno značko
Čudna so pota življenja: Primož Trubar je dobil zasluženo pi nanje šele štiristo let po smrti. (In še ob tem se nismo zedinili, al je rodil na Raščici ali Rašici.) Ob številnih slovesnostih smop' darjali, da je cilj vseh počastitev spoštovati Trubarjevo dedisč — jezik, knjigo.
In kako ravnamo z jezikom, s knjigo? Različno. Vseskozi pi čutiti,da je boj za knjigo pri malem narodu, kakršni smo Slovei toliko pomembnejši, ker je to hkrati tudi boj za obstanek.
Knjiga zaživi šele tedaj, ko je prebrana. Po statistikah Slov« nismo ravno blesteči bralci, saj velik odstotek ljudi na leto ne \ bere niti ene knjige. V to statistiko pa niso zajeti učenci v osn« šoli. In vendar je prav med njimi že več kot 25 let trajajoče 1 turno gibanje: branje za bralno značko.
Gibanje se je zasnovalo v domovini samorastnika Prežihov Voranca. Pobudnika — profesor Stanko Kotnik in pisatelj L pold Suhodolčan — sta zamisel, naj bi mladi bralci bolje spoz sodobna mladinska dela, znala tako vsiljivo prenašati, da je banje v nekaj letih zajelo vso Slovenijo. To je eno izmed redki! banj, pri katerem tudi državna meja ni ovira in so v bralni zrn združeni mladi slovenski bralci tudi zunaj meje.
Vsako gibanje, ki traja več let, pa lahko izgubi pravi pomen ne bi ves čas mislili tudi na različne oblike dela. Spomnimo se, liko reform je doživljalo šolstvo v zadnjih petindvajsetih leti kako nezanimiv (celo nemogoč) bi bil učitelj, ki bi razlagal u snov po 25 let starem vzorcu! Življenje samo sili v spreminjanj« če pri vzgojno-izobraževalnem delu vedno bolj poudarjamo uč čevo dejavno vlogo, velja to še toliko bolj pri bralni znački. Le t bodo iz pasivnega odjemalca knjig dobili zavzetega bralca.
Gibanje se je razraslo, čimbolj so bili zavzeti mentorji. Le-t bili vezni člen med bralcem in knjigo. Če so znali približati bra je lahko knjiga zaživela. Postopoma pa bi lahko zavzetost zam če mentor ne bo bralcev pritegnil v dejavno vlogo in našel v i svojih sodelavcev, sam pa vse bolj stopal v ozadje in bo le do usmerjevalec.
A ljudje smo različni. Nekateri vseskozi ubirajo nova pota, di se raje držijo ustaljenih stezic. Prav zato se tudi pojavljajo glasi daje bralna značka preživela oblika dela s knjigo. V nižjih razre še nekako lahko navdušiš bralce, saj je čut pripadnosti h koleki precej večji in tudi učiteljevo priporočilo zaleže več, na predmt stopnji pa se število navdušencev zmanjša. Nič pregrešnega i zmanjšanem številu, saj vemo, da se krog interesov z leti v« Hkrati pa lahko šele v manjšem krogu poglobimo kakovost. Tc bomo dosegli le tedaj, kadar bomo znali prisluhniti mlademu bi cu. Izhodišče je prav gotovo v spoznanju, kako beremo knj (miselni vzorec!), kako prodiramo v pisateljev svet, kako izr Ijamo vse možnosti, ki nam jih ponuja nastanek knjige.
Pot do knjige nam obogatijo srečanja z ustvarjalci knjige l satelj, ilustrator, urednik...). Prav tu so doživetja, ki si jih člo zapomni za vse življenje — lahko pa je vse samo formalno. Z naj bo vsak obisk dobro pripravljen — že v začetku leta se dogo rimo, koga bomo povabili medse, z njim lahko navežemo t pisne stike, šolsko glasilo pa je sredstvo, s katerim so lahko vsi s nanjeni z gostom. Pisateljev obisk med branjem za bralno zna pa je lahko pobuda tudi za tiste, ki sicer ne berejo knjig.
Mnogi mentorji se vsega tega že zavedajo, saj v pestrosti ol nastajajo vedno nove značke: ob 25-letnici gibanja se je živeče pisatelju Antonu Ingoliču pridružila s svojo značko pisatelj Branka Jurca, zdaj, ob stoletnici rojstva Josipa Ribičiču, načr jemo Ribičičevo bralno značko. Zmajeva bralna značka pa pon možnost, da se gibanje razširi tudi po Jugoslaviji. Torej je bra za bralno značko še vedno živo.
Pomembno je tudi izmenjavati izkušnje — dobrodošli so obč ski in območni posveti, pa tudi nekaj literature je na knjižnem t: (Kulturno izročilo bralne značke, glasilo DPM, št. 3 — april 19! revija Otrok in knjiga št. 22 — marec 1986). Seveda pa se mora: zavedati, da mentorju ne smemo samo svetovati, kako naj d« pač pa ga je treba tudi nagraditi — moralno in materialno.
Prihodnost bralne značke (le-ta je le simbol gibanja za dol knjigo — zato ni v nasprotju z gibanjem v usmerjenem izobra vanju, ki ga ponekod imenujejo življenje s knjigo, vidimo le v snem sodelovanju med mentorji, knjižnicami in pisateljskim s tom. V drobnjakarstvu še nihče ni uspel, zato združimo moči, di uresničili naš skupni cilj, s katerim naj bi dobra knjiga postala č vekova življenjska potreba.
JOŽE ZUPAN
Upamo, da bo ob jubileju — prihodnje leto — oživel Festival tudi v krajih, kjer je že bil, pa je zamrl: Varaždin, Žagreb, Kiče-vo.
Na natečaju likovnih in literarnih prispevkov je tudi letos sodelovalo izredno veliko otrok iz vse Jugoslavije. To je tudi eden od temeljnih namenov Festivala Kurirček. Mladi sodelavci so prejeli veliko nagrad. Od književnikov pa so prejeli nagrade: za pesem — Stojanka Grozda-nov-Davidovič iz Beograda in Muharem Omerovič iz Doboja, za prozo: Milorad Radulovič iz Kruševca, Dorde Radišič iz Beograda in Dušan Ilič iz Zemuna. Najvišje priznanje za
umetniške dosežke na temati NOB in revolucije — kipeč p; tizanskega kurirja — pa sta lei prejela: za književnost Doi Radišič in za glasbo Pavle N helčič.
Novost letošnjega festivala bil nastop pisateljev za krajai in mladino v štirih mariborsl krajevnih skupnostih. Na zadi — četrti —dan festivala jev m riborski dvorani Union nast pilo enajst izbranih otroških mladinskih pevskih zbor« Izredno umetniško doživetje poslušanju partizanskih pesmi mladih grl je bil izredno sloves sklep Festivala Kurirček.
NEŽA MAURER
dogodki
novosti
Skrb za otroke
Ob 10. konferenci ZPMS
Čim bolj si moramo prizadevati, da gospodarsko ne potonemo, da življenje družin — predvsem mladih — vendarle ostaja v človeku primernih mejah (tako stanovanjsko kot prehrambeno, zdravstveno, kulturno); zato je tudi teni bolj razumljivo, da je delo organizacij, ki skrbijo predvsem za otroke, vse obširnejše in pomembnejše.
Na 1:0. konferenci Zveze prijateljev mladine Slovenije (20. decembra) so zelo resno utemeljeno razpravljali o programskih usmeritvah za prihodnje leto. ZPMS ima vlogo družbenega animatorja pri spodbujanju in usklajevanju dejavnosti posameznih družbenih organizacij (sindikata, SZDL, ZSMS, Zveze združenj borcev NOV, Zveze pionirjev) pri vseh prizadeva-njihvki pomagajo mlademu rodu — pa naj gre za otroška igrišča, za varstvo in pomoč mladim družinam, materam, oživljanje vzgojnih programov v šolah, organizirano dejavnost med počitnicami, pa tudi za zadostno in pravilno prehrano, primerno obleko in obutev in dobro igračo. Kolikor težje je splošno družbeno stanje, toliko bolj potiskamo otroke ob rob. Zato se ZPMS prav v sedanjem času čuti še posebno poklicana, da oživi in razširi svoje dejavnosti. Od krajevnih konferenc SZDL pričakuje; da bodo v vsaki krajevni skupnosti ustanovili Društvo prijateljev mladine. ZPMS bo namenjala ustrezno pozornost ne le otrokom doma, v Sloveniji, temveč tudi otrokom naših delavcev v tujini. Zaveda se, da le-ti od vsega najbolj potrebujejo živo slovensko besedo. Zato se bo povezala z odgovornimi društvi in časniki.
Kar zadeva povezanost ZPMS s šolami, je pravilna ugotovitev, da naj Zveza pomaga šoli (in ne obrnjeno) in ji v resnici tudi že skuša pomagati pri prazničnem sprejemu cicibanov v pionirje, pri kuričkovi pošti, proslavah dneva mladosti, vsakoletnem letovanju otrok. Najpomembnejša zdajšnja naloga pa je prav gotovo organizacija mednarodnega tabora prijateljstva otrok prihodnje leto v Dolenjskih Toplicah. Tega bo mogoče uspešno izpeljati le ob sodelovanju šol, družbenih organizacij samoupravnih interesnih skupnosti in pa tudi Zavoda SRS za šolstvo, pedagoških in znanstvenih ustanov in organizacij.
Razprava na konferenci je pokazala, da so vzgojna prizadevanja učinkovita le, če v njih sode-
lujejo tudi starši. Zato je naloga ZPMS ozaveščanje staršev tako glede sodelovanja otrok v organiziranih dejavnostih pa tudi pri izbiranju (ali izdelovanju) dobrih, vzgojnih igrač ter sposojanja, nakupovanja dobrih knjig. Organizacija želi pritegniti kot mentorje čim več mladih, prav iz vrst ZSMS (saj si Delovna skupina za mirovna gibanja pri RK ZSMS že drugo leto prizadeva za odpravo bojnih igrač). Pod geslom Dajmo otroku možnost zamenjave slabe vojaške igrače za dobre in ustvarjalne. Prav mladinci so znova sprožili zahtevo, da bi morale biti dobre igrače (priznane kot merilo) oproščene prometnega davka. To je zahtevala že pred desetletjem tudi ZPMS, ki tudi sodeluje v akciji Dajmo otroku možnost.
Udeleženci konference so še posebno zavzeto razpravljali o poldnevnih in celodnevnih šolah; to je denarno gledano delitev na revnejše in bogatejše. Bilo bi modro, če bi spoznanja celodnevne šole, kot npr. samostojno učenje, upoštevali pri delu poldnevnih šol.
Popolnoma nov je predlog, naj bi poleg bralnih značk uvedli še druge — npr. za zbiranje gradiva ne samo o medvojnem času pač pa tudi o prvih povojnih letih graditve in brigadirstva; ali pa pot ogleda zgodovinsko znamenitih krajev, morda posebno lepih krajev naše domovine. Lahko bi imeli stalne razstave po posmeznih krajih (morda v šolah ali občinskih poslopjih). Možnosti je veliko, potrebni so samo ljudje, ki bodo zamisli zavzeto uresničevali. Vse našteto ne more biti samo društvena skrb, temveč mora postati tudi družbena skrb. Tak je bil sklep razprave.
Sledile so volitve novega predsednika:	dozdajšnjega Jožeta
Božiča (ki mu je potekel mandat) je zamenjal Dušan Semolič; njegovo dosedanje delo je jamstvo, da bo Zvezo prijateljev mladine Slovenije uspešno vodil. (Iz Celja pa so za člana predsedstva namesto dosedanjega Jureta Jana delegirali Frica Dosedla).
Slovesnost se je stopnjevala ob podelitvi zlatih značk in priznanj. Zlate značke so prejeli: revija Kurirček, Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše, Živa Drole, Zmaga Glogovac, Branko Golobič, Anton Ingolič, Ljubica Marjanovič Umek in Valter Samide, priznanji pa Nada Bulc in Tone Ferenc.
NEŽA MAURER
Štipendije svetovalcem ?
Na skupščini Izobraževalne skupnosti Slovenije (23. decembra) so delegati obeh zborov med drugim sklenili, da bodo poročilo o preobrazbi vzgoje in izobraževanja, ki je zelo skrbno pripravljeno, dopolnili s pripombami in predlogi in o njem še razpravljali. Opozorili so, da v poročilu ni obravnavano šolstvo na dvojezičnem območju, pogrešajo pa tudi natančnejšo definicijo družbenogospodarskega položaja šole v vzgojnoizobraževalnem sistemu. Slišati je bilo, da učni načrti marsikdaj zavirajo učiteljevo ustvarjalnost; vsebina naj ne bo cilj pouka, temveč le sredstvo za uresničevanje učnih in vzgojnih ciljev, programi pa naj zagotavljajo možnost za nadaljnji študij. Zavod SRS za šolstvo naj bolje poskrbi za neprenehno izobraževanje učiteljev, da pa bodo ti motivirani, jih je treba vsaj malo razbremeniti. Menili so. da sta mentorstvo in pripravništvo pre-
slabo organizirana. Pedagoški inštitut naj bi izdelal dolgoročni program raziskovalnega in strokovnega dela v vzgoji in izobraževanju. Naj ne hitimo s prenovo, so poudarili, vpeljimo samo tiste nove programe, ki resnično prinašajo strokovne zboljšave.
Delegati so sprejeli osnutek zakona o pedagoški službi, omenili so, da je v njem preveč poudarjena nadzorna vloga pedagoškega svetovalca, raziskovalna in svetovalna pa premalo. Svetovalec mora imeti vsaj visoko izobrazbo, razmisliti pa je treba tudi o štipendijah za najuspešnejše mlade praktike, ki bi se dodatno izobrazili za svetovalce.
Podprli so tudi akcijo za takojšnjo okrepitev gmotnega položaja podiplomskega študija in pooblastili Izobraževalno skupnost Slovenije za tovrstne akcije in dogovore.
L. L.
Zvezna resolucija — korak nazaj
Zvezni odbor sindikata odklanja predlagane omejitve
Rešitve, ki jih ponuja izobraževanju in kulturi osnutek zvezne resolucije za leto 1987, niso v skladu z ustavo niti s stališči kongresa ZSJ in ZKJ, saj bi se z njihovim uveljavljanjem te dejavnosti spet znašle med družbeno porabo, namesto da bi v skladu z ustavo pridobivale dohodek po svojem prispevku k ustvarjanju skupnega dohodka, k dvigu storilnosti dela in k celotnemu družbenemu napredku. Ne moremo sprejeti predlaganega resolucijskegastališča, da morajo sredstva za vzgojo, izobraževanje in kulturo zaostajati za rastjo dohodka v gospodarstvu. Če bi se tako stališče uveljavilo, bi bila prizadeta temeljna dejavnost, delavci v vzgoji, izobraževanju in kulturi pa bi bili znova v neenakopravnem položaju v primerjavi z delavci v gospodarstvu. Takih rešitev pa Zvezni odbor sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja, znanosti in kulture ne more sprejeti.
»Junijci«
- na Kidričevi 11
Z marljivim in vztrajnim prizadevanjem si je skupina Junij pridobila galerijske prostore v Kidričevi 11. Zaslugo za to ima nedvomno tudi Krajevna skupnost Ajdovščina, ki je pokazala razumevanje za likovno kulturo in za vse, kar se obeta (prireditve in predavanja) v teh prostorih. Kakorkoli Že; takšno sožitje umetnikov in krajanov je lahko le zgled, vreden posnemanja.
Skupina Junij ima od letošnje pomladi tudi istoimensko društvo. Če bi bilo morda sprva videti, da gre za previsoko postavljeno zamisel, saj je z delom in dosežki pokazalo, da je z dobro voljo mogoče uresničiti marsikaj. Glavni cilj pa je bil razstavni prostor, saj shranjuje ta mednarodna skupina 127 ustvarjalcev iz 27 držav več kot 400 eksponatov. To je bil zadosten razlog, da so s prostovoljnim delom in s podporo raznih ustanov dosegli cilj. V razstavnih prostorih v Kidričevi 11 seveda ni prostora za vse eksponate skupine Junij. Zato so ob odprtju prikazali dela osrednjih nosilcev, ustanoviteljev skupine Junij, to so dela Staneta Jagodiča, Enverja Kaljanca, Boštjana Putriha, Toneta Demšarja in Rati-mira Pušelje. Stane Jagodič je bil vsa leta spiritus agens te skupine, Že pred časom pa je prevzel organizacijske in druge zadeve dr. Lev Menaše. Uvodna, nekako panto-mimična prireditev —nastopila je Jasna Knez —je ob utripanju metronoma prikazala vso zgrože-nost današnjega človeka naj gre za nasilje in vojno, ali pa za ekologijo. Angažiranost je tudi sicer ena od značilnih potez skupine Junij. Jagodič je prikazal več tematskih ustvarjalnih fotografij ter assemblage, Pušelja svoje nove
slike, nove fotografije je prispeval Kaljanac, Putrihova reliefna plastika je novejšega datuma, Demšarjeve opečne plastike pa potrjujejo umetnikovo angažiranost. Seveda bi lahko ob vsakem ponovili, kar je sicer že bilo izrečeno na razstavi Junijcev. Razstava, ki je na ogled vsak dan, razen nedelje in ponedeljka, od 10. do 18. ure, ponuja torej na ogled dela tistega jedra skupine Junij, iz katere se je pred šestnajstimi leti razvila mednarodna skupina in pripravila veliko razstavo.
Društvo Junij pa najavlja za leto 1987 več multimedijskih prireditev — ne le posamezne samostojne razstave, npr. Boštjana Putriha, Ratimira Pušeljo, Staneta Jagodiča, Mirka Lovriča, Elizze C. Wong, Adolfa Borna, Kazua Kitajima ali koga drugega; temveč tudi plesno predstavo, večer aforizma, angažirano poezijo, avtorsko video-projekcijo, srečanje med literati in politiki in drugo. Čeprav je že znotraj skupine Junij začrtana široka ustvarjalnost brez sklicevanja na kakšno strujo, pa je vsem Junij-cem skupno zavzeto iskanje v umetnosti in skozi umetnost. Načelo humanizma ne bo geslo za vsakdanjo rabo, temveč pomeni resničen umetnostni prispevek. V delih Junijcev pa je posmehu in kritiki podvrženo tisto, kar uničuje človeka, kar ga hromi in ogroža, namesto da bi ga osvobajalo. Že dosedanje razstave so potrdile, da Junijci v marsičem želijo v svojih delih zrcaliti čas in razmere, ne da bi posnemali videz, temveč s sodobnimi izrazili tudi nasprotovati negativnim pojavom v sodobnem svetu.
L G.
P
iStVjj
, Tak je bil enoten sklep večurne razprave o osnutku zvezne resolucije za leto 1987 na seji Zveznega odbora sindikata, ki jo je vodil njegov predsednik Boris Lipužič.
nje, znanost in kultura že letja dajajo od sebe, kar moiF. 1
— več ne morejo dati. Kak^fa,-gospodarstvo pa bomo imeli.,V'
kšifosi
bo ostalo brez izobraževan),!
iiv3lr
ustvarjalne pameti in kultufv
Take rešitve ne odpirajo poti k razvoju socialističnega samoupravljanja, je rekel B. Buklijašin povedal, da je na Hrvaškem na vidiku povečanje stopnje v družbenem proizvodu za usmerjeno izobraževanje, ki je zdaj v najtežjem gmotnem položaju. Taka prizadevanja bi morale enotno podpreti vse družbenopolitične organizacije.
Osnutek zvezne resolucije nam ponuja rešitve, ki so v nasprotju z ustavo, kongresnimi resolucijami in družbenim dogovorom o dohodku. Družbene dejavnosti niso krive za današnji gospodarski položaj; če bi jih prisilil v zaostajanje, bi se to nujno zrcalilo v nižji kakovosti dela, je rekla L. Nikolič iz Srbije. Nedopustno je kakršno koli pristajanje na zaostajanje teh dejavnosti, je poudaril Franček Drofenik iz Slovenije in protestiral, da se uradno govori o teh dejavnostih kot o potrošnji. To je neodgovorno, pa tudi brezperspektivno! To bi pomenilo, da načrtno ustvarjamo družbo, ki bo v duhovnem in ustvarjalnem pogledu siromašna in bo končala ne na pragu prihodnjega, marveč preteklega stoletja.
Zvezni odbor je ob ra v n a' tudi gmotni položaj prosvel1*! p glasil republik in pokrajin in Pq| f ovil, da delajo v težkih razme^krai zaradi izrednega naraščanja 'na, skarskih stroškov pa tudi zarainje sistemsko neurejenega finafl^jKot ranja. Te razmere prisiljuj6™ prosvetna glasila, da morajo l_el'š()|s za letom prosjačiti za finančnici j, pomoč, pa čeprav imajo za se^odr že po 30 ali 40 let neprekinjeni nega in uspešnega izhajanja. V|M., čina prosvetnih glasil ima tež^ilish s prostori, skromna sredstva fjniq jim onemogočajo tudi boljšo dravsko sestavo, s primern-letj številom novinarjev — ured^-šen kov.	kri,
K
Zvezni odbor je sklenil, da •'■jel podprl prosvetna glasila in pomagal pri njihovem nadihov njem razvoju. Položaj teh gl*Jrija mora biti sistemsko rešen, nso poudaril predsednik odb^itrje Boris Lipužič, da bo prenehd f0r dozdajšnje barantanje okoli d(spc narja. O prosvetnih glasilih fl^jho] razpravlja tudi komisija za i' !ed
Po!
'te
Podobnega mnenja so bili tudi delegati iz drugih republik in pokrajin, ter predstavniki zveznih organov. Vzgoja in izobraževa-
formiranje pri svetu ZSJ, pre" sedstvo sveta in tudi sam sd ZSJ. V reševanje teh pereife vprašanj pa naj se takoj vključil ve| tudi republiški in pokrajins' odbori sindikata prosvetnih df lavcev ter sveti Zveze sindikat6'
B. GROZDANOVIČ
Sprehod med učili
b«
ttic
bil
nir
jPo
!uč
Hm
-4ti
»Demonstracijski center naj postane kraj, kjer bi učitelj dobil nasvete, informacije, nove zamisli in izmenjal izkušnje z drugimi učitelji ter strokovnimi delavci, ki se zavzemajo za zboljšanje pouka; naj bo študijski prostor, hkrati pa naj omogoča nakup najnovejših didaktičnih pripomočkov,« je ob odprtju razstave Didaktični komplet ali bežen sprehod med učili v Demonstracijskem centru v Ljubljani (ogledate si jo lahko do 28. januarja) orisal njegovo vlogo Peter Win-kler, direktor Zavoda SR Slovenije za šolstvo.
Demonstracijski center je bil ustanovljen pri Državni založbi Slovenije — to je edina založba, ki se na Slovenskem načrtno ukvarja z izdajanjem učil. Nastaja vprašanje, ali je to področje tako nezanimivo ali pa so vzroki kje drugje? Gmotni položaj našega šolstva ni zavidljiv, in zato je tako najbrž z vsem, kar spada vanj.
nalnik ni primeren za vse. Tu^Of še didaktične igrače in spodbud1! ki so prav tako lahko del did3'a. ličnega kompleta.
Didaktični komplet lahko Afi'-staja na dva načina. Avtorji benika sami ali skupaj z drugi";.^ strokovnimi sodelavci že pri fj e sanju besedila predvidijo up0! 1 rabo avdovizualnih sredstev, 'p) tem primeru se informacije v b£''Ut sedilih in drugih sredstvih 1,1 fV| podvajajo, temveč se dopolni11,52 jejo. Dogaja se, da nastane 60 vai benik prej in šele potem prid£( f°< na vrsto učila. Tudi v tem p01 ša meru je treba ustrezna sredsPMa premišljeno izbirati. Velikold1 p je odvisno od učne snovi, koli^pb jo lahko ponazorimo. Pri neka*0 j"); rih predmetih je skoraj neiU0!11* goče izdelati vsa učila naenkfMa tako da nastajajo postopoma. !yli naši razstavi si lahko ogledate zlične didaktične kompld0'
takšne, ki so nastali v pretekle: letih, in najnovejše: za spozn®j<o
Minili so časi, ko je učbenik zadostoval za kakovosten pouk. Učenje je vse bolj zapleteno, ne le zato, ker se kopiči znanje, temveč tudi zato, ker je treba vanj uvajati najrazličnejšo izobraževalno tehnologijo: dokler te ne obvladamo, pa prinaša nova tehnologija več težav kot olajšav.
Za zdaj je še zmeraj največ odvisno od motiviranega in strokovno usposobljenega učitelja. Pomagati mu moramo tako, da mu damo na voljo pripomočke in sredstva, s katerimi bo lahko dosegal najboljše dosežke. Evelina Umek. vodja Demonstracijskega centra, je ob razstavljenih didaktičnih kompletih povedala tole: »Ogledate si lahko različne didaktične komplete, s katerimi so hoteli njihovi avtorji zajeti snov za določen razred ali zaokrožen del učne snovi. Učila niso samo naključni spremljevalci učbenika, temveč njihov dobro premišljeni del. Vsaka tema je ustrezno ponazorjena. Stensko sliko uporabljamo v razredu drugače kot film, presojnica nam s svojo slojevitostjo govori drugače kot diapozitiv. Celo raču-
vanje narave in družbe, zgodoviyul no, slovenski jezik s književno*1'1^ jo, zemljepis, biologijo, keffii? rel fiziko, tehnično, estetsko 'j®1' predšolsko vzgojo.«
V priložnostnem pogovoru ustvarjalci didaktičnih kompl° tov, predstavniki Zavoda SRŠ^go] šolstvo in Državne založbe S^itre venije ugotavljali, da bi čimpr‘- ;,n morali določiti minimalne st^^ darde didaktične opremljenoslJjsV( naših šol, torej to — kateri so)° jpr dividualni didaktični komple*1 ^ T; kateri predstavljajo razredov, učila. Spregovorili so o izredrjle,
slabem nagrajevanj uavtorjevT j^
ima sčasoma lahko hujše p°s!e, ha dice — nezanimanje za ustvafj3 ;ja] nje učil in poslabšanje njih°v jvj kakovosti.	js&
Ob kritiki posameznih učil ^(la)
opozorili, da marsikdaj nasW nerazumljivo neskladje med 6 ^i, torjevo zamislijo in končnim|Z,; f delkom. V zdajšnjih, tako rek°J £ »dnevnih spremembah« v uči^ r 1 programih, komaj sledimo 113 j0
stajanju novih učbenikov, f? pomeni, da je z didaktičn' ™ rji
kompleti še slabše. Rešitve zfjV'
iC«' *u
vidimo v načrtnem, in z dolg0. lJr
ročne jšimi cilji opredelje11' delu.	L- ;
Reforma reforme tudi v LR Poljski?
Po
stva sP°razumu o sodelo,vanju na področju kulture, znanosti in šol-,	vladama LR Poljske in SFR Jugoslavije za obdobje
S' škii T~^990, sta Pedagoški raziskovalni inštitut v Varšavi in Pedago-pri Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani nadaljevala ne-Pda' 0 sotlelovanje tudi v letu 1986. Inštituta sta se dogovorila za 'i^J^kupne publikacije, v kateri bi vsak predstavil po pet razisko-(Ijeni ” prisPev'‘ov- Novembra smo vrnili desetdnevni obisk gostite-1 kat *)° Podloženem vsebinskem načrtu, ki je v tem letu zadeval ne-1viL^Pdprta vprašanja reforme.
p
ifP0|efre§a razvoja šolstva v LR n' mog°če opisati na V ■ ^roejiti se nameravamo V*2§'be, ki so privedli do zad-1%. So'ske reforme na Poljskem, ejttijjiiv ntnogih drugih deželah, je |cl%0].htu Povzročil spremembe v čifkj j urazgiban družbeni razvoj, 4,1 nastal z razvojem družbenih 0s°v, znanosti, tehnologije in V'ijM arnega napredka (Huszcz A^ataj M.: Education in Po-
RepL‘bI!c’ wYdaw-
4 ^zKolne i Pedagogiczne, ^lerKS2avva 1979). Tako se je v fen 19Y2—1975 začela pospe-|p.a izdelava modela, ki naj bi hj nesel dokajšnje spremembe 4dfe srednje šole. V ta namen ji)ka 1 Ustanovljen pri Ministrstvu 4ovPr<?SVeto ^i- Komite eksper-^iniar 0 i6 za skupino strokov-j|So ^0v, ki so poskušali, kolikor i o nar	znanstveno ute-
štiri različice predloga re-dtL?)6 šolstva iz družbenih, go-titjiiL, ?rskih in pedagoško ter psi-i('ifej0s^o-teoretičnih vidikov. Do feo,' ie b'ia srednja šola v LR
nekoliko podobna naši
šola (licej, gimnazija) po drugem letniku včlenjen poseben dveletni modul, tako da so se gimnazijci, ki so se iz različnih razlogov odločili, da bodo končali šolanje na drugi stopnji, mogli ustrezno usposobiti za delo in poklic. Podobni modul so vsebovale tudi dveletne poklicne šole, ki so omogočale, da je lahko učenec (če je želel) nadaljeval šolanje v tretjem in četrtem letniku gimnazije oziroma na kakšni drugi štiri — ali petletni tehnični ali ustrezni poklicni šoli. Če k temu dodamo, da je bil v predreformni zasnovi razmeroma dobro izdelan sistem štiriletnih poklicnih in umetniških šol, šol s prilagojenimi programi, višjih šol, ki so povečini vse omogočale razmeroma dobro vodoravno in navpično prehodnost, potem se lahko vprašamo, zakaj je bilo treba ta sistem spreminjati. Šlo je za sistem, v katerem se je vpisal učenec v šolo s sedmim letom; po osemrazrednem osnovnem šolanju je torej lahko izbiral med
ife^danjo šolo je bila značilna raznolikost, ki pa je morda

LVe'ikai
rez
itn, ^Pravega povoda tu in tam '"bil l a- Srednja šola, kakršna je zaatedaj, je odpirala možnosti nadaljnje izobraževanje v p0 °8'h smereh šolanja. Skoraj luv seh svojih poteh omogoča Ucern, da so prišli do poklica, !, 1 s° se za to odločili ob vpisu ali l kasneje, ko so se želeli preu-fei^u. Glede tega je imela celo ' etna splošnoizobraževalna
jevanje prebivalstva, ki ga je nemara zakrivil tedanji šolski sistem. Izmed številnih ciljev reforme, ki so v zasnovi natančno opisani, na tem mestu drugih ne bi posebej navajali. Omenimo naj le večkratno poudarjanje krize, ki jo v LR Poljski povzroča poleg gospodarski h razlogov tudi splet drugih okoliščin.
Temelj nove zasnove je bila desetletna skupna in obvezna šola, ki se začne za učenca s sedmim in se konča z osemnajstim letom starosti. To je. bila ena izmed štirih že prej omenjenih zasnov, ki pa močno spominja na desetletno politehnično šolo v NDR. Po tej zasnovi so učenci, ki so želeli nadaljevati šolanje na visoki šoli, nadaljevali dve leti v splošno izobraževalni šoli, velika večina pa se jih je vpisovala v polletne do dveinpolletne poklicne šole. V tej zasnovi je bil na novo uvedel model izobraževanja ob delu, za katerega je po nekajletnem obdobju težko reči, kako uspešno se je včlenil v tedanji vzgojno-izobraževalni sistem.
Čeprav je bilo težko dobiti iz-črpnejše razčlenitve o tem, kako je v preteklih letih ta nova zasnova v resnici delovala, je bilo pričakovati, da bo pomenila za razmere na Poljskem v začetku pravi »salto mortale«. Da bi lahko ta zasnova brez bistvenih popravkov pripomogla k izboljšanju razmer, bi ji bilo prav gotovo treba dodati tudi denarni izračun, pripravljen bi moral biti nov način usposabljanja učiteljev, in kar je nemara najpomembnejše, morala bi dobiti ustrezno podporo širše javnosti. Manjkale pa so tudi ustrezne strpkovne in znanstvene podlage za izpeljavo zasnove, saj prej še sploh ni bila praktično potrjena v razmerah, značilnih za Poljsko.
Zgodilo se je, kar je bilo mogoče pričakovati: ko je prišel iz
tic^dnarodna šola v Devinu
iČUNi-jGIO DEL mondo
primemo raznolikostjo srednjih •čit 7^1' šoli pred letom I 980/8 I. šol in se vpisal po štirih ali petih .. j- tpH„_:	■	• •	letih na visoko šolo ali pa se je po
dveh, treh, štirih, petih ali šestih letih šolanja zaposlil. Eden izmed glavnih razlogov za spremembo tedanjega šolskega sistema je bilo odpravljanje nasprotij, ki so se pojavljala v odnosu med težnjami in potrebami družbe in posameznika, doseči večjo stopnjo uresničljivosti in učinkovitosti idealno zastavljenega modela ter seveda zaustaviti nezaželeno socialno razslo-
;!0B,$KALI SMO JADRANSKO ŠOLO ZDRUŽENEGA SVETA V DEVINU
Ijealne možnosti na stičišču treh kultur
-------------------------------------------------------
-Se ljudje ne razumejo in ne poznajo, ne more biti miru na svetu.
P1.' ster' B. Pearson
skem devinskem gradu s čudovitim razgledom na Jadransko morje. Grad je obnovil in podaril šoli angleški princ, okoliške zgradbe pa je restavrirala in uredila deželna vlada Furlanije Julijske krajine. V stari ljudski šoli so zdaj laboratoriji in učilnice, v upravnih stavbah je knjižnica, poslovni prostori, stanovanja za učitelje, prostori za srečanja.
Druge stavbe v vasi so namenjene za stanovanja učencev.
Jadranska šola Združenega sveta pripravlja vse učence za mednarodno diplomo, ki obsega šest predmetov: jezik A (ponavadi materinščina) s študijem svetovne literature vred in prevodi z najmanj dveh kontinentov v dveh različnih jezikih; jezik B (moderni tuji jezik ali drugi jezik A); študij človeka na enem od naslednjih področij: zgodovina, ekonomija, filozofija; eksperimentalna znanost: kemija, biologija ali fizika; matematika; po izboru:	latinščina, umetnost,
drugi jezik B — dodatno iz zadnjih tteh področij.
Trije teh šestih predmetov predstavljajo višjo stopnjo, trije pa so pomožni.
reformirane srednje šole prvi rod učencev, se družbeno-politične, znanstvene, strokovne in druge ustanove zadnji dve leti močno ubadajo z vprašanjem, kako šolski sistem, ki je prinesel več slabega kot dobrega, spremeniti, kako ga izboljšati. Saj se je v tem času nabralo veliko zadreg, ki zadevajo izdelavo programov, izboljšavo učbenikov, učil, odnos med splošno in strokovno izobrazbo. financiranje srednjih šol, organiziranje ustreznih servisnih in svetovalnih služb, organsko povezovanje nove srednje šole z drugimi oblikami nadaljnjega šolanja in delovanja poklicnih svetovalnic. Dosežek prizadevanj pri reševanju teh vprašanj je študija, ki jo je skupaj z znanstvenimi ustanovami pripravilo Ministrstvo za šglstvo v LR Pol jski z naslovom Razvoj izobraževanja v letih 1 984— I 986 (report for the International Bureau of Education in Geneva; Develop-ment of Education in years 1984—1986, Warsaw, June I 986, Ministry of Education and Upbringing of the Polish Peo-ple’s Republic). V njej je že predstavljen prenovljen vzgojno-izobraževalni sistem, ki se razlikuje od reformnega po tem, da je vendarle nekoliko bolj naraven. Popravili so ga tako, da lahko zdaj učenci po osmih razredih osnoven šole izbirajo med štirimi glavnimi vrstami srednjih šol: vsestransko splošno izobraževalno (v angleškem prevodu besedila se uporablja celo izraz »comprehensive«, čeprav se v mnogih pogledih ta šola razlikuje od po imenu podobne šole v angleškem sistemu), štiri — ali petletno tehniško srednjo šolo, štiriletno poklicno šolo in razvejenim podsistemom triletnih poklicnih šol. Poseben podsistem predstavljajo po tej shemi tudi posebne poklicne šole.
JOŽE REŽONJA
|1GV0'"0 DELL‘ADRIATICO s feJ0* Zamislijo in namenom )fen'U*evati narode sveta z utrje-*	identitete lastnega na-
'ji gar 'n kulture«, navduši vsako-kav' kakšno koli širšo pred-!jlknj1,eV in kritični vpogled v šo-v ibia v njej je seveda en sam Ifh; ’ ki je bil namenjen sezna-.ojtotl Au s to dejavnostjo, premalo, 3linaJe Podatek, da deluje med-4lizu t3 v slovenski vasi ■jjrafl krsta, zbuja zanimanje in Iti pr'nednost'
|':eni Prave Jadranske šole Zdru-3'j<0 SVet segajo že v leto 1970, felj.6!6 deželna vlada Furlanije " feni krajlne povezala z giba-feea Združenega sveta, kate-jljgcgj P°budnik je bil Nobelov na-ifi. p60 leta 1957 za mir Lester fet,earSon; ta meni, da miru na feu ne more biti, če se ljudje ne
V D^0 'n 56 ne poznajo, .polo tVln j® zel° primeren kraj za ii jtreh if Vrste> saj leži v stičišču ’'lin 8p ^tnr: latinske, slovenske
ti4najrmanske; j® tudi Prvi kraj ,>etaJ , .angleško govorečega
nfedaio »j® šoIa’ ki j£ raz-Tait*3 mrežo okrog sveta. - Ksne šole
so še: atlantska-
i kta i L?ritaniji> ustanovljena l^pur^j^hodnoazijska v Sin-
r M (1 oni?72)’ paclflska v Ka-, jandi, / južnoafriška v Swazi-Nife 81) in Ameriška v New šedmaUv 1J 981). Prav zdaj nastaja 0 'fe vp”° 3 V Venezueli, ki bo da-a | VHeC Znanja iz kmetijstva. ’kjakr,eV‘nski šoIi j® 200 do 205 / ;VPišeio v ^eč kot 50 dežel. Vsi se cfetoJ v t0 sol° med 16. in 19. ^ Se hi „ .po ^biri v svoji deželi.
' fekeo6 lzrazili v jeziku našega Sestat Slstema, bi lahko rekli, j jije j0,0 Zadnja dva letnika šred-jjlij, Soe' Ko dijaki končajo štu-'šiniver,Priprav,jeni za vstop na ^je v nVSVojid®želi- Šola de-
, i Prenovljenem zgodovin-
Jadranska šola namenja veliko pozornosti socialnemu delu. Že v programih je predvideno določeno število tedenskih ur za to delo. Vsi učenci sodelujejo pri delu s telesno in duševno prizadetimi, socialno prikrajšanimi učenci, obenem pa so povezani s krajevnimi organizacijami, posamezniki in družinami, pomagajo pa tudi k varstvu okolja.
Zunajšolske dejavnosti obsegajo vse od znanstvenega delovanja do organiziranja izletov. Tudi za športne in kulturne dejavnosti imajo na voljo določeno število ur: imajo možnosti za kulturno vzgojo in fizično rekreacijo; v majhnih skupinah obisku-
jejo umetnostna središča (Benetke, Rim, Rimini, Ravena, San
Marino...); udeležujejo se tečajev plezanja, potapljanja, smučanja, tenisa, nogometa, košarke, rokometa in po izbiri lokalne instrukcije in lokalne možnosti.
Učitelji so zbrani po mednarodnem načelu iz Avstrije, Velike Britanije, Čila, Egipta, Nemčije, Indije, Irske, Italije, Nove Zelandije, Južne Afrike, Švice, Ugande in Jugoslavije, in prav tako izbirajo tudi učence. Število udeležencev posameznega naroda je predpisano. Vsako leto sprejmejo dva Slovenca.
Za vse diplomante je obvezno, da sledijo interdisciplinarnemu tečaju, teorija znanosti; predložijo razširjeno delo na enem od šestih predmetnih področij; ustvarjalno interpretirajo socialno ali umetnostno dejavnost.
Učni jezik je angleščina, toda vsi dijaki morajo zaradi vključevanja v lokalno skupnost znati italijansko. Vsi imajo tutorje za materinščino, tako da dobijo za materinščino osnovni pouk. Mnogi izdelujejo na tem področju samostojne projekte.
Mednarodni odbor, ki je se-stavljeh iz predstavnikov vlad udeleženk, je posvetovalni organ s sedežem v Ženevi in sodeluje z Unescom. Financira se s šolninami, z izpitnimi pristojbinami in državnimi dotacijami.
Stalna konferenca ministrov predstavljajo organ, ki preverja in usmerja šole. Dajejo tudi soglasje za pristop posameznih dežel. Zdaj jih je že 45, med njimi je tudi Jugoslavija.
Ta način šolanja daje veliko možnosti za socialne in športne dejavnosti. Vse delo je zasnovano tako, da pospešuje mednarodno razumevanje, medsebojno strpnost. Ta ni prepuščena naključju.
Mladina se zbira ne glede na socialno poreklo, denarne mož-
nosti, rasno politično ali versko pripadnost. Italijansko ministrstvo za tujce štipendira 20 dijakov iz dežel v razvoju. Druge štipendije podeljujejo italijanske deželne oblasti, narodni komite šole in Evropska skupnost.
Srečali smo se z vodjem šole in nekaterimi učitelji. Predstavili so nam, kakšna je ta dejavnost v praksi. Zelo je poudarjena pobuda učencev. Izkušnje pa kažejo, da so uspešnejši tisti učenci, ki so sprejeli programske cilje šole, in so osebnostno zelo motivirani in delavni. Pokazalo pa se je, da so bolj delavni tisti, katerih starši prispevajo večji odstotek šolnine.
Učitelji se zelo veliko ukvarjajo z učenci, dostikrat jim morajo nadomeščati starše. Vsako leto se dogovorijo, kakšne vrnitvene informacije bodo dali učencem. Zdaj so se dogovorili za petstopenjsko ocenjevalno lestvico (A, B, C, Č, D). Te ocene so splošne in vsebujejo poleg ocene uspehov tudi odnos do dela. Delo posameznika na vseh področjih spremlja ravnatelj, ki tesno sodeluje z razrednikom. Če se učenec ne more vključiti v tak način dela, ga pošljejo domov.
Srečali smo se tudi z učiteljem iz Slovenije, prof. Rikom Jermanom, ki je prišel v to šolo prek Zavoda za mednarodno znan-stveno-tehnično in kulturno sodelovanje, in to iz Srednje naravoslovne šole Ljubljana. Njegov mandat je dve leti. Poučuje fizi-ko. Meni, da izobraževanje, kar zadeva nivo znanja ni višje od naše naravoslovne šole, je pa bistveno drugačen način dela, zelo dobre so možnosti za zunajšolske dejavnosti. Učitelji pa se morajo s primerjavi s tistimi, ki poučujejo na naših šolah, mnogo več ukvarjati z učenci.
MARJETA CERAR
doma
drugje
ZANIMIVA IZKUŠNJA IZ SRBIJE
Tudi šole
nagrajujejo po delu
Uvajanje dohodkovnega načela ter nagrajevanje po delu v družbenih dejavnostih je že pred dvema desetletjema dalo pobudo, naj bi po delu ocenjevali in nagrajevali ne le učitelj, temveč tudi šole. Kakšne izkušnje so si pri tem pridobili v Srbiji, še posebno v Kruševcu?
Izobraževalna skupnost v Kruševcu je bila med prvimi, ki so začele poskusno uvajati novo vrednotenje dela osnovnih šol. Pri tem ji je pomagal Zavod za prosvetno-pedagoško službo, ki se je opiral na zamisli republiškega zavoda, jih dopolnil in prilagodil tako, da je lahko celostno spremljal in vrednotil vzgojno-izobraževalno delo šol. Dvajset let poskusnega uvajanja takšnega vrednotenja dela je dalo veliko zanimivih spoznanj.
Delo celotne šole lahko začnemo vrednotiti šele po vsestranskih strokovnih in družbeno-po-litičnih pripravah. V naprej moramo natančno opredeliti, kaj hočemo in v čem je bistvo takega vrednotenja dela. Priprava celotnega sistema vrednotenja kolektivnega dela je namreč izjemno zahtevno strokovno delo, ki ima tudi širši družbeni pomen. Izobraževanje je zahtevna družbena dejavnost, ki jo moramo spremljati in ocenjevati tako s pedagoškega kot družbenega vidika, sam način vrednotenja pa moramo preverjati v praksi in ga smiselno prilagajati določenemu okolju.
Celoten način vrednotenja dela šole mora biti vnaprej domišljen, prožen in demokratično zasnovan; pri njegovem uresni-
čevanju morajo sodelovati vsi, ki so vanj vključeni. Če se pokaže, da je treba spremeniti prvotno zasnovo, to tudi storimo, sicer ne bo pravega napredka.
Končna ocena novega načina vrednotenja osnovnih šol na kru-ševskem območju je zelo ugodna. Takšno spremljanje in vrednotenje sta pripomogla, da so osnovne šole v marsičem hitreje napredovale. Šole in učitelji skrbneje načrtujejo in pripravljajo vzgojno-izobraževalno dejavnost, v šolskem delu in zunajšolskih dejavnostih je več pestrosti, hitreje se uvajajo novejše oblike, metode in učni pripomočki (tudi to namreč vpliva na ocenjevanje in nagrajevanje), učni uspehi so boljši, šole same pa bolj temeljito spremljajo in ocenjujejo svoje delo. Pokazalo se je, da tako vrednotenje spodbuja vse učitelje in druge delavce v šoli.
O delu šole in njeni uspešnosti veliko več govore tudi v njenem družbenem okolju, ki s svojimi predstavniki sodeluje pri njenem ocenjevanju. To okolje je pripravljeno tudi več storiti za napredek svoje šole.
Spremljanje, vrednotenje in nagrajevanje po delu šol, in ne samo posameznikov, je uspešno prestalo preskušnjo ter povezalo v skupnih prizadevanjih šole in samoupravne interesne skupnosti. Nadaljnje spopolnjevanje takšnega načina vrednotenja pa zahteva poglobljeno preučitev, ki jo lahko opravijo le ustrezni republiški organi.
LJUBFVOJE BAJIČ
Lep spomin na minulo leto
Čeprav so poletne počitnice že daleč za nami, so nam ostale v prijetnem spominu, in sicer zato, ker smo združili prijetno s koristnim. Naučili smo se marsikaj in veliko novega so se naučili zlasti otroci, ki so prihajali na oddih v domovino iz ZRN — povsem drugačnega znanja — postali so mladi gasilci, obiskovali so šolo protipožarne varnosti, se družili z drugimi člani gasilskega društva — skratka, vsi smo čutili, da smo v domovini dobrodošli.
Gostoljubje nam je ponudila Gasilska zveza občine Škofja Loka. Res so se potrudili, da je bilo mladim — prihodnjim gasilcem lepo. Tudi otrokom naših delavcev na začasnem delu v tujini iz Nagolda, Sindelfinga in Calvva so dali čutiti, kako dobrodošli so med njimi. Pomagali so jim pri opravljanju zahtevnejših nalog, jih učili o osnovah protipožarne varnosti, se družili z njimi, ter jim pomagali povsod, kjer se je zataknilo. Otroci so bili zelo navdušeni, doma so se pohvalili, kaj vse že znajo in česa so se naučili v domovini, kamor se bodo vrnili.
Tako je tudi prispevek Gasilske zveze zapisan med številna prizadevanja naše družbe in posameznikov, da bi približali našim otrokom domovino, da bi jih pripeljali nazaj ali vsaj povečali njihovo zavest o domovinski pripadnosti. Kajti vsako vedenje o tem, kdo smo in kam spadamo, pomeni v odtujenem, po gmotnih dobrinah hlastajočem svetu več, kot si lahko predstavljamo. To, da nekomu pomagamo, da smo koristni, potrebni in uporabno včlenjeni v naš jugoslovanski družbeni sistem, pa morda pomeni zlasti za otroke
delavcev na začasnem delu v tujini več, kot si lahko mislimo.
In končno: otroci, ki so prišli iz sveta, kjer se naša beseda sliši le tu in tam, kjer sedijo le enkrat na teden v slovenski dopolnilni šoli, kjer so starši zelo zaposleni in potekajo otrokove interesne dejavnosti predvsem v nemških šolah, so ha počitnicah v Fažani pri Pulju govorili slovensko. Poslušali so predavanja v slovenščini, pogovarjali so se s svojimi novimi slovenskimi prijatelji, peli slovenske pesmi in doživeli del našega, preprostega, a polnega vsakdanjika. Tudi vzgojitelji, , člani gasilskega društva, so se potrudili, da bi bili čim boljši vodniki in prijatelji.
Ko smo se na koncu razhajali, smo si obljubili, da se drugo leto še srečamo in utrdimo znanje, ki smo si ga pridobili na seminarju, hkrati pa zvemo še kaj o gasilstvu pri nas.
Toliko o tem, kar je bilo. Morda pa ne bi bilo slabo razmišljati tudi o počitniških letovanjih, takšnih, na katerih bi namenili več pozornosti slovenskemu jeziku, kjer bi se otroci v času, namenjenem za interesne dejavnosti ah usposabljanje ah kakor koli že to imenujemo, ukvarjali s slovenskim jezikom: poslušali pravljice, se pogovarjali o naši literaturi, z igricami prodirali v skrivnost slovenske slovnice, ob organiziranih čajankah govorili slovensko, gledali naše filme in spoznavah bogati svet jugoslovanske umetnosti in kulture. Tudi takšna kolonija bi bila dobrodošla in primerna zlasti za naše nadobudneže, ki jim že v rani mladosti tujina reže svoj beli, a v resnici tako tanki kruh. NANA POŽUN
SVETOVALNI CENTER ZA OTROKE, MLADOSTNIKE IN STARŠE,
Gotska 18, 61000 Ljubljana, telefon: 572-457, 573-511, 574-691, prireja v času od 26. do 28. januarja 1987, tridnevni seminar na teme:
— DELO Z VEDENJSKO PROBLEMATIČNIMI UČENCI NA OSNOVNI ŠOLI Seminar, ki je namenjen predvsem učiteljem in svetovalnim delavcem osnovnih šol, bo vodil magister psihologije Janez Bečaj. Delo bo potekalo v obliki predavanj in z delom v skupinah.
Število udeležencev je omejeno.
Prijave pošljite čimprej na Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše, Gotska 18, 61000 Ljubljana.
Telefon: 572-457, 573-511, 574-691.
Iz starih listov
Izbira Tatjana Hojan
KDO NAJ POSTANE UČITELJ?
Na to vprašanje odgovarja nemški pedagog G. Kerschen-steiner sledeče: Samo oni, ki čuti vzhičenost v delovanju za duševno rast svojega bližnjega, ki nosi toliko čiste mladosti v sebi, da ne more zasipati žuborečega vrelca niti breme let in vsa zrelost Življenja, ki more živeti v trdnem prepričanju o vzvišenosti in zmagovanju brezčasnih vrednot človeštva, ki je na sebi spoznal, da s poučevanjem zmore skupino mladih duhov ne le s stvarnostjo svojega pouka, temveč tudi s svojim celim bitjem v eni uri skupnega duševnega življenja prikleniti in strniti.
P opornik 1926, str. 130
PAŠNIK
Nekaj o šolskem spraševanji. Da bi bile šolske spraševanja ugodne in pri učencih in poslu-šavcih veljavne, naj učitelj
1. nikoli svojih učencev za spraševanje umetno ne pripravlja, da bi namreč učencem pravil, kaj jih bo vprašal, ali da bi jim celo vprašanja in odgovore mehanično v glavo zabijal, ali pa, da bi kakega učenca nalašč bolj der-vil, drugemu pa nepotrebno prizanašal i. t. d.
2. Učitelj naj pri spraševanji sprašuje, t. j. naj bo pravi spraše-valec (examinator), ne pa jezičnik (docent), ki se povsod s svojo učeno zalogo baha. To, da učenci znajo, ga naj bolj časti. Vse, kar govori, naj bo kratko in dosledno. Vpraša naj veliko učencev po versti in sim ter tje. Pri nobenem naj se dolgo ne mudi, nobenega naj ne izpusti. Urno naj se obrača. Kar kdo ne zna, naj odgovori drugi, ki je zraven. Kar se prav ne odgovori, naj ne popravlja učitelj, ampak učenec.
Učiteljski tovarš 1863, str. 233
UČITELJ IN STAROST
Pri raznih stanovih, zlasti pri uradništvu in vojaštvu starost ne le spoštujejo, ampak tudi odlikujejo, vsaj za svetnike in generale imenujejo le starejše može. Pri učiteljstvu je pa drugače: staro ubogo paro potisnjeno v kot in če ni drugače jo nadomesti tudi kak — dacar.
Učiteljski tovariš 1906, str. 55
REJNA VZGLEDIH
Neki učitelj je bil navajen dveh izrekov, ki ju je vselej pravil staršem, ko so mu pripeljali kakega otroka v šolo. Pervič je rekel: »Sam ne morem peljati, vi mi morate pomagati!« Drugič: »In če mi pomagate, pa ne smete nazaj vleči, kadar jaz naprej vlečem.« Učiteljski tovarš 1863, str. 211
OSNOVNA ŠOLA JOSIP BROZ TITO TRBOVLJE
razpisuje prosta dela in naloge
1.	POMOČNIKA RAVNATELJA
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, predpisanih z Zakonom o združenim delom in Družbenim dogovorom o oblikovanju kadrovske politike v občini Trbovlje, izpolnjevati še pogoje, ki jih določa 143. člen Statuta osnovne šole, in imeti:
—	vsaj 3 leta delovnih izkušenj pri vzgojno-izobraževalnem delu
—	strokovne, organizacijske in delovne sposobnosti za opravljanje nalog pomočnika ravnatelja
—	biti družbenopolitično dejavni.
Pomočnik ravnatelja je imenovan za 4 leta.
Kandidati naj pošljejo prijave z ustreznimi dokazili v 15 dneh na naslov: Osnovna šola Josip Broz Tito, Trbovlje, Leninov trg 6 — za razpisno komisijo.
2.	PSIHOLOGA
za nedoločen čas, začetek dela takoj.
Pogoj: visoka izobrazba, I do 2 leti prakse.
3.	UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE
za določen čas — nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu.
Začetek dela: začetek 2. polletja.
Pogoj: predmetni učitelj tehnične vzgoje.
Prijave za dela in naloge pod točko 2. in 3. sprejema komisija za delovna razmerja v 15 dneh po objavi na naslov: Osnovna šola Josip Broz Tito, Trbovlje, Leninov trg 6.
Šola nima stanovanj.
Komisija za kadrovske zadeve
TOZD OSNOVNA ŠOLA SLAVKO ŠLANDER CELJE, Ljubljanska cesta 46
razpisuje prosta dela in naloge
—	UČITELJA RAZREDNEGA POUKA
za poučevanje v 1. razredu, višja izobrazba, za nedoločen čas; začetek dela 2. februarja 1987
—	UČITELJA RAZREDNEGA POUKA,
višja izobrazba — za poučevanje v 5. razredu, za določen čas (od 2. februarja do 30. junija 1987)
Kandidati naj pošljejo prijave v 8 dneh po objavi razpisa na naslov šole.

VSEM SODELAVCEM IN UPORABNIKOM STORITEV ŽELI V LETU 1987 VELIKO USPEHOV IN SE JIM ZAHVALJUJE ZA ZAUPANJE IN SODELOVANJE FRANC JELOVŠEK,
ELEKTROMEHANIKA DRENOV GRIČ,
61360 VRHNIKA, telefon (061) 752-782.
UNIVERZA EDVARDA KARDEUA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA AKADEMIJA Ljubljana, Kardeljeva ploščad 16
RAZPISUJE v študijskem letu 1986/87 po 179. členu Zakona o usmerjenem izobraževanju
SEMINAR ZA PRIDOBITEV PEDAGOŠKO-ANDRAGOŠKE IZOBRAZBE
Seminar je namenjen delavcem z višjo izobrazbo, ki želij0 opravljati vzgojno-izobraževalno delo v srednjem usmerjenen1 izobraževanju in nimajo pedagoško-andragoške izobrazbe. Kandidati naj pošljejo na Pedagoško akademijo v Ljubljani' Kardeljeva ploščad 16 naslednjo dokumentacijo:
1.	pisno prijavo z osnovnimi podatki
2.	sodno overjeno fotokopijo diplome
3.	izjavo o plačilu kotizacije
Višina kotizacije bo določena kasneje in bo odvisna od števila prijavljenih kandidatov.
Vse podrobnejše informacije lahko dobite na akademiji.
Prijave pošljite do 31. 1. 1987.
Svet SREDNJE ŠOLE BORISA KIDRIČA CELJE
Šoler vrtci!
Ob novem letu je čas, da pregledamo seznam naročnikov na Prosvetnega delavca in ga dopolnimo z imeni novih kolegov, ki nanj še niso naročeni.
razpisuje dela in naloge:
1.	POMOČNIKA RAVNATELJA
pogoj: VIS stopnja izobrazbe pedagoške smeri
2.	VODJE USMERITEV
—	za kovinsko predelovalno usmeritev pogoj: VIS stopnja izobrazbe — strojništva ali pedagoške smeri
—	za kovinsko predelovalno usmeritev
pogoj: VIS stopnja izobrazbe — strojništva ali pedago* smeri
—	za tekstilno-tehnološko usmeritev
pogoj: VIS stopnja izobrazbe —tekstilne tehnologije ali pd’ goške smeri
—	usmeritev za osebne storitve
pogoj: VIS stopnja izobrazbe pedagoške smeri Kandidati morajo poleg drugih pogojev izpolnjevati še pogoje l*'
151. ter 175. oziroma 226. člena ZUI, določila Družbenega dogoV o kadrovski politiki SO Celje, imeti morajo 5 let delovnih izkušen vzgojno-izobraževalnem delu. K vlogi morajo kandidati še prild zasnovo in osebne poglede na opravljanje razpisanih del in nal1' Razpisane delovne naloge ne predstavljajo polne delovne obvezno/
Čedalje več je šol, ki naročajo Prosvetnega delavca za ves učiteljski zbor, naročnino pa plačajo — v celoti ali ^ielno — s sredstvi za strokovno spopol-njevanje. Zakaj bi se jim ne pridružili tudi na vaši šoli, v vašem vrtcu?
Prosvetni delavec je glasilo vseh delavcev v vzgoji in izobraževanju, je naš edini časopis za aktualna vprašanja vzgoje in izobraževanja. Ne moremo biti sodobni, če ne sledimo novostim in spremembam na tem področju. Prosvetni delavec pa vam poleg obveščenosti omogoča tudi, da o vseh aktualnih vprašanjih javno poveste svoje mnenje in vplivate na njihovo reševanje.
zato morajo kandidati svoje delo dopolnjevati z opravljanjem vzg1
i
noizobraževalnega ali drugega dela na šoli.
Kandidati za razpisana dela in naloge bodo izbrani za 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v 1 5 dff po objavi razpisa svetu Srednje šole Borisa Kidriča Celje, Ljubljani 17 z oznako »za razpisno komisijo«.
Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v 8 dneh po izbiri.
' Svet
OSNOVNE ŠOLE XV. SNOUB — BELOKRANJSKA V METLIKI
ponovno razpisuje po 134. in 135. členu Statuta šole ter 13; Pravilnika in Zakona o delovnih razmerjih prosta dela in nalog£
POJASNILO K PROGRAMU VZGOJITELJ-DEFEKTOLOG ZA MVO
V zadnjih objavah Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev (PD, št. 19,86) je zaradi postopne priprave programskega gradiva, predmetnik vzgojitelja za MVO objavljen tako v pregledu vseh predmetnikov defektologije kot tudi pri podrobnem predlogu programa Vzgojitelj-defektolog za MVO. Ker je ta predlog končen, velja seveda drugi predmetnik. Na ta program se nanaša, kot je iz vsebine vidno, tudi pojasnilo dr. Vinka Skalarja.
Presek 2
—	RAVNATELJA ŠOLE (individualnega poslovodnega organa)' za 4 leta
—	POMOČNIKA RAVNATELJA — za 4 leta
—	UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE IN MATEMATIKE
določen čas (1 leto)
Pogoji: Kandidati za dela in naloge ravnatelja in pomočnika ravna1 Ija morajo izpolnjevati splošne pogoje po 51 I. in drugih členih A kona o združenem delu, 137. člena Zakona o osnovni šoli ozirom^; členu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šj (Uradni list SRS, št. 29/1986) in Družbenega dogovora o kadrovj politiki v občini Metlika. Imeti morajo strokovne in organizacij5 sposobnosti za opravljanje del in opravljen strokovni izpit iz sv1 stroke.
Kandidati za dela in naloge učitelja tehnične vzgoje in matemaC; morajo izpolnjevati pogoje za učitelje — lahko so tudi pripravni* Delo je za določen čas (približno 1 leto — nadomeščanje delavke' To na porodniškem dopustu) s polnim delovnim časom.
Drugo številko Preseka krasi naslovnica s sončnim zahodom za Šmarno goro, povezana pa je s člankom profesorja Janeza Strnada Sonce zgodaj doli gre. V njem pripoveduje pisec o zahajanju Sonca in nas mimogrede pouči, kaj je pravi sončni čas, srednji sončni čas, meščanski in srednjeevropski čas.
Tudi astronomi pišejo v tem Preseku o času in njegovem merjenju. Članek ima naslov Nastanek in'razvoj koledarja.
Matematiki so prispevali več sestavkov, in sicer: o uporabi Jensenove neenakosti, o povezavi Pitagorovega izreka z zlatim rezom, zanimivosti v zvezi s Pascalovim trikotnikm ter članka Dragoljuba M. Miloševiča: Razred S-trikotnikov in Dirichletov princip. Skoraj povsod najdemo tudi naloge.
Za člane matmatičnih krožkov objavljamo več rešenih nalog; tokrat iz šolskega tekmovanja osnovnošolcev v Slovenskih Konjicah, drugega šolskega in 12.
izbirnega tekmovanja srednješolcev in 27. zveznega tekmovanja srednješolcev. Za popestritev pa so objavljene še druge naloge, ene bolj za šalo, druge resnejše.
Računalnikarji nas v tem Preseku seznanijo z računanjem vrednosti nekaterih matematičnih funkcij (kvadratna in trigonometrične) in časovno zahtevnostjo algoritmov, to je s časom, ki ga potrebuje algoritem za rešitev problema pri dani velikosti problema. V uredništvo Preseka je prispela še ena kaseta računalniških programov. Poslala sta jo Maja in Aleksander Manohin iz Ljubljane. Na njej izstopata programa Utrjevanje fizike — gibanje in Utrjevanje fizike — snov 7. razred.
V tej številki je poskrbljeno tudi za razvedrilo. Poleg številske križanke in kratkočasnih vžigalic, ki jih bralci že poznajo, je tu še šegava zgodba Na pragu tragedije.
DUŠICA BOBEN
Prijave z življenjepisom in dokazili (fotokopije) o izpolnjevanju ( gojev pošljite do 20. januarja 1987.
OSNOVNA ŠOLA JANKA PREMRLA VOJKA ČRNI VRH NAD IDRIJO
razpisuje prosta dela in naloge
— LOGOPEDA — ŠSD
za določen čas s polno delovno obveznostjo, nadomeščanje1' lavke do vrnitve s porodniškega dopusta.
Začetek dela 1. 2. 1987.
Prijave sprejemamo 15 dni, izbira med prijavljenimi kandidati^ opravljena v 15 dneh po izteku prijavnega roka.
VIO ŠMARJE PRI JELŠAH
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE EDVARDA KARDELJA ROGATEC
razpisuje dela in naloge:
— UČITELJA RAZREDNEGA POUKA
za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delav^ ki bo na porodniškem dopustu) na podružnični šoli Dobovce Začetek dela: 12. februar 1987.
Stanovanja ni, pač pa so dobre avtobusne zveze v smeri Do^ vec—Celje.
Kandidati naj pošljejo prijave o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh( objavi razpisa na zgoraj navedeni naslov. O izbiri bodo pisno obvC' čeni v 15 dneh po razpisnem roku.
// S /
Ustanovitelja: Republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti ter izobraževalna skupnost Slovenije — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom.
Izdajateljski svet ČZP Prosvetni delavec: predsednik Aleš Golja, Bogdan Čepič, Tea Dominko, Leopold
Kejžar, Marjana Kunej; Jože Miklavc, Vida Nered, Albin Puclin, Alenka Pučko, Marija Skalar, Janez Sušnik, Jože Valentinčič, Viktor Žorž
Direktor: Jože Valentinčič
Uredniški odbor: Geza Čahuk, Tea Dominko, Jure Gartner, Marjana Kunej, Rudi Lešnik, Bariča Marentič-Požarnik, Veljko Troha, Jože Valentinčič, Marija Velikonja, Majda Vujovič
Uredništvo: Jože Valentinčič, glavni urednik, Marjana Kunej, odgovorna urednica, Tea Dominko, tehnična urednica.-Naslov uredništva in uprave: Poljanski nasip 28, tel.: 315-585, poštni predal 21, Ljubljana 61104
Rokopisov in fotografij ne vračamo.
Naročnina za leto 1987' znaša 2600 din za posameznike in 4200 din za organizacije. Za upokojene prosvetne delavce in študente pedagoških smeri znaša naročnina 2000 din na leto.
Posamezna številka stane
Tiska ČTP Ljudska pravica. ISSN 0033-1643
Po mnenju Republiškega ko1'1.', -|6f
teja za vzgojo in izobraževan)1 časnik »Prosvetni d®!3 prost temeljnega prometni, davka od prometa proizv0^ ruscimezMčt sieviiftci ^tuiie (9)®j 7. tOČkO 1. Odstavka J 150 din, pri povečanem obsegu člena zakona o obdavčev^ pa 200 din. Številka tekočega proizvodov in storitev v pr°^ računa: 50101-603-46509.	^ * tu).