Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ul. Martiri della Liberta. (Ul. Commerciale) 5/1. Tel.28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred..(cas8lla post.) Trst 431.Poštnič.r.: Trst, 11/646:
Poštnina plačana v gotovini
HOVI LIST
Posamezna št. lir 30.-
NAROČNINA:
tromesečna lir 350 - polletna lir 650 - letna lir 1250; — za inozemstvo: tromesečna lir 6C0- polletna lir 1100 - letna lir 2200. Oglasi po dog o v o r u
Spedizione in abb. postale I. gr.
ST. 215
TRST, ČETRTEK 7. AVGUSTA 1958, GORICA
LET. VII.
PO 3. ZASEDANJU MEŠANEGA ODBORA V RIMU
Koliko let bomo še čakali na naše pravice?
Učne moči naj se, če treba, uvedejo iz inozemstva -- Italijanski nacionalisti proti lastni narodni manjšini
S številnih strani smo bili pozvani, naj bralcem pojasnimo, kaj je z delom italijan-sko-jiigoslovanskega mešanega odbora, ustanovljenega I. 1954 za zaščito narodnih manjšin na Tržaškem, ki je zaključil pred kratkim svoje 3. zasedanje y Rimu.
V, Novem lislu smo že na kratko povedali, o čem so odposlanci sosednih držav v Rimu razpravljali: najprej so reševali nekatere pritožbe zasebnikov, zatem obravnavali vprašanje manjšinskega šolstva in končno dvojezičnost v uradih ter javnem življenju.
Ker so seje odbora tajne, nam seve ni zna no, kaj so y podrobnosti sklenili. Vemo le to, da se glede dvojezičnosti, razume se, da predvsem na našem področju, niso mogli zediniti in zato preložili zadevo na prihodnje jesensko zasedanje. Ravno tako je prišlo' v javnost, da so v vprašanju manjšinskih šol sprejeli nekatere sklepe ter jih v obliki soglasnih priporočil dostavili Beogradu in Rimu. Vedeti je namreč treba, da slednja odločitev pripada obema vladama, zakaj mešani odbor' ima le posvetovalen glas.
»PRIVILEGIJI« SLOVENSKIH ŠOLNIKOV
Kakšne so zahteve Slovencev glede šolstva, je splošno znano. Prvo, kar naša manjšina ter ja, je, da morajo naše šole biti stalne in v vsakem pogledu enakopravne italijanskim. Enako kot šole mora biti stalno in enakopravno tudi slovensko učno osebje.
Še d anes je namreč ogromna večina slovenskih učiteljev in profesorjev le začasno nameščenih. Vsako leto morajo iznova prositi za sprejem v službo, vsak čas jih oblastvo lahko odpusti, ne da bi se jiin priznala niti odpravnina niti pokojnina. Socialno so po obstoječih predpisih slabše zaščiteni kot hišne pomočnice.
Ko smo spričo vsega tega oni dan brali v Piecolu, da slovenski učitelji in profesorji uživajo pod Italijo prav posebne pravice ali »privilegije«, nam je od ogorčenja šinila kri v glavo.
Ker smo prepričani, da imajo odgovorni možje v Rimu več čuta za socialno pravičnost kol naši domači nacionalistični strupe-njaki, upamo, da bo vSaj ta krivica v doglednem času odpravljena.
To- se mora zgoditi z novim zakonom za slovenske šole. Tak zakon bi bil moral seve ze davno iziti. Izdati bi ga 'bili morali še Amerikanci in Angleži, ki so eno desetletje imeli vso oblast na Tržaškem. Da Slovencev niso izenačili v pravicah z Italijani, jim ne moremo pozabiti. Velik del odgovornosti, da nismo že pod njimi dobili pravičnega šolskega zakona, nosijo seveda tudi tisti slovenski
možje, ki so bili v zadevah našega šolstva svetovalci in sodelavci zaveznikov. Bili so pač brezbrižni ali pa nesposobni.
PALAMARA KRŠI POGODBO
Kar so imenovani možje zanemarili, je skušal popraviti londonski sporazum jeseni I. 1954. V njem je slovensko šolstvo na bivšem Svobodnem trž. ozemlju pravno zaščiteno.
Toda kaj pomaga najlepša pogodba, če je oblastniki sami ne spoštujejo? V londonskem dogovoru je, postavimo, določeno, naj bodo učitelji in profesorji istega materinega jezika kot učenci. Načelo je edino pravilno. Slovence pri nas naj poučujejo šolniki, ki so slovenskega rodu, italijanske dijake v bivši coni B pa italijanskega pokolenja.
Skoro istočasno, ko so bili zbrani v Rimu predstavniki Italij.e in Jugoslavije, da zagotovijo spoštovanje londonskega, sporazuma, je pa izšla v Trstu odredba, po kateri na slovenskih šolali lahko poučujejo italijanščino namesto dosedanjih slovenskih učnih moči — Italijani. Človek se sprašuje zakaj bi slovenski šolniki, ki znajo italijanščino, ne smeli več predavati tega predmeta slovenskim dijakom. Saj je vendar v londonski pogodbi črno na belem zapisano, naj bodo učitelji in profesorji istega rodu kot dijaki!
Nova odredba, za katero nosi polno odgovornost generalni komisar Palamara, je potemtakem v kričečem nasprotju z londonskim sporazumom. Medtem ko je italijansko-jugoslovanski mešani odbor zasedal v Rimu,
da la sporazum ščiti, ga je dr. Palamara v Trstu rušil. Kakšna je ta politika?
Isto pravico kot mi zahtevajo seve zase Italijani v bivši coni B. Tudi oni žele in terjajo, naj njihove otroke poučujejo in vzgajajo učitelji in profesorji laške narodnosti. Imajo popolnoma prav in mi se z njimi stri-
njamo
UČNO OSEBJE IZ TUJINE
Ondotnega italijanskega prebivalstva ne zadene namreč nobena krivda, da ga je svoj čas domače italijansko učiteljstvo pustilo na cedilu ter množično zbežalo čez mejo. Zapuščeno ljudstvo ima kljub temu pravico, da poučujejo njegove otroke učitelji in profesorji italijanskega rodu, kot predpisuje londonski sporazum.
Kako to izpeljati, če primanjkuje učnega osebja? V Rimu je mešani odbor našel naslednji izhod: na Reki naj se obnovi nekdanje italijansko učiteljišče, dokler pa iz tega ne izide dovolj naraščaja, naj se italijansko učno osebje uvede v Istro iz Italije. Nič za |lo, ee nima jugoslovanskega državljanstva. Naj le poučujejo otroke inozemci. Nobena nesreča! Pravica otrok do pravilnega pouka mora stati nad vsem drugim.
Tudi v tej zahtevi celoma soglašamo z Italijani v Istri. Samo po sebi se pa razume, da velja isto načelo- tudi za Slovence naših krajev. Pri nas bi bilo-, mimogrede rečeno, zlasti krvavo potrebno, da se nameste v Beneški Sloveniji duhovniki, zmožni jezika vernikov, pa čeprav ne bi imeli italijanskega državljanstva.
Kaj je z dvojezičnostjo?
To je najhujša zadeva. In sicer zastran tega, ker naletava rimska vlada pri izvajanju tega dela londonskega sporazuma na besen, skoro patološki odpor tukajšnjih italijanskih nacionalistov.
Kar sc dogaja pri nas, je pravcata sramota za italijansko in evropsko kulturo: kadar si slovenski zastopnik drzne spregovoriti v lastnem jeziku na seji tržaškega ali goriškega mestnega sveta ali v pokrajinskem zboru, se redno usuje nanj divjaški krik in vik. vmes seže s psovkami občinstvo z galerij, italijanski tovariši ropočejo z nogami ter prisilijo Slovenca k molku.
Višek je pa bil dosežen pred nekaj meseci, ko so vojaška oblastva klicala pod orožje slovenske tržaške meščane z dvojezičnim lepakom. Tedaj se je z,godilo nekaj, česar Slovenci ne bodo mogli nikdar pozabiti: tržaške zbornice odvetnikov, zdravnikov, trgovcev. slavna Lega Nazionale in’ razne politič-
j ne stranke so dvignile krik', kot da bi njiho-I ve voditelje kdo klal z mesarskim nožem. Da se v mestu, kjer živimo nad tisoč let, uporablja v javnosti poleg italijanščine na drugem mestu slovenščina, so razglasili za te,žko žalitev in izzivanje italijanskega naroda. V tej gnusni gonji zoper Slovence so stali povsod na vodilnem mestu demokristjani. Kmalu zatem smo kljub temu doživeli, da so se našli med nami ljudje, ki so za parlamentarne kandidate ravno te skupine brez sramu med Slovenci — agitirali!
PROTI LASTNEMU NARODU
Proti dvojezičnosti so italijanski nacionalisti seve ravno tako danes, kot so bili pred volitvami. Njihovo glasilo Messaggero Vene-to je skušalo oni dan to protislovensko stališče celo- teoretično- upravičiti. Slovenci teh krajev, je dejal, razumejo od nekdaj poleg
(Nadaljevanje na 3. strani)
NOVICE Z VSEGA SVETA
FANFANI SE JE VRNIL
Amintore Fanfani se je s svojega kratkega obiska y TVashingtonu, Londonu in Bonnu
TAKO REKOČ SPLOŠNO PRIZNAN
Novo republiko Irak je priznala tudi Velika Britanija. Isto so storile Italija, Avstri-
vrnil zadovoljen v Rim. O svojem potu je ja. Japonska in Turčija. Voditelj krvavega
poročal predsedniku Gronchiju in zunanjepolitičnemu odboru parlamenta.
Na zapadu je tolmačil nazore rimske vlade, ikako naj bi se uredili odnosi z Arabci. Če si bočej« zahodnjaki pridobiti njihovo prijateljstvo ter preprečiti, da padejo pod vpliv Kremlja, jih morajo širokosrčno pod
prevrata polkovnik Kerini Kasem je torej tako rekoč že od vseh priznan kot zakoniti načelnik vlade.
NENAVADNA NESREČA
Blizu Padove se je v nedeljo pripetila čud-
pirati. Ustanovi naj se poseben mednarodni <1,a nesreča. V velikem avtobusu se je iz Ro-sklad za razvoj in napredek gospodarstva | viga vozilo ponoči 50 izletnikov, ki so že vsi
OBVESTILO
Ker bo sredi avgusta vse naše osebje na enotedenskem dopustu, bo prihodnja številka Novega lista izšla v četrtek, 21. avgusta 1958.
Uredništvo
arabskih dežela. Italija sicer nima sredstev, da bi tu odločala, a je pripravljena s svojimi skromnimi močmi pomagati. Za svojo idejo je Fanfani našel na zapadu precej razumevanja.
Še važnejše pa je, da se je Fanfani vneto zavzemal za enotno politiko zahodnjakov v odnosih do komunističnega vzhoda. V ta namen je nujno potrebno, dia se zavezniki iz Atlantške zveze stalno med seboj posvetujejo, ne pa da nekatere velesile odločajo na lastno pest ter se ne brigajo za mnenje zaveznikov, kot je n. pr. Italija.
V	tem pogledu je imel, ikot se zdi, Fanfani resničen uspeh: odslej bodo zapadnjaki tesneje sodelovali v politiki in gospodarstvu.
SPREMEMBA V LIBANONU
Libanonski parlament je izvolil novega predsednika republike. Državni poglavar je postal namesto dr. šamuna general Šaheb, s katerim so tudi uporniki zadovoljni. Zanj je glasovalo 48 od 56 prisotnih poslancev.
Zanimivo je, da je bila zbornica med volitvami zastražena kot prava trdnjava. Poslopje je bilo obdano z bodečo žico, na strehah sosednih hiš so bili nameščeni policisti, vse stranske ulice so bile polne oklopnih vozov, pred vhodom v parlament so pa štrlele številne strojne puške.
Po izvolitvi je voditelj vstajnikov Saeh Salem stopil v stik z novim predsednikom ter se z njim. domenil, da je treba takoj ustaviti boje. Zato se je pa general Šaiheb obvezal zahtevati od Amerikancev, naj povlečejo svoje čete iz dežele.
Libanon se polagoma pomirjuje. Njegov dosedanji predsednik Šamun ho odpotoval v Ameriko.
UMESTEN UKREP
Minister za javna dela je izdal na vse prefekte oster ukaz, naj zlasti ob nedeljah in praznikih pojačajo nadzorstvo na cestah. Da ne bo toliko nesreč, bo ob prazničnih dneh tovorni promet sploh prepovedan. Povečane so obenem kazni za nemarne vozače.
Posebna navodila bodo izdala, kot čujemo, tudi cerkvena oblastva: kdor zastran prenagle vožnje resno oškoduje bližnjega, jemlje na dušo smrtni greh!
dremali, ko jih prehudi močan sunek in se znajdejo sredi neke gostilne. Stene so se za-1 čele rušiti, razbite steklenice frčati naokrog, vmes se je čulo vpitje ranjencev.
Kaj se je bilo zgodilo? Utrujeni vozač je za nekaj trenutkov zaspal pri krmilu in treščil z vozilom skozi stene gostilne. Iz razbitin so ga povlekli mrtvega, 7 oseb je pa bilo
težko ranjenih.. Stanovalci v zgornjih prostorih so se na čudežen način rešili.
STRELA UBILA BENEŠKO SLOVENKO
V	nedeljo je vso Beneško Slovenijo zajel močan vihar. Čeprav je treskalo, da se je zemlja tresla, so verniki vseeno hiteli k sv. maši. Nedeljsko dolžnost je hotela opraviti tudi skupina žena iz vasi Matajur, ki se nahaja 1000 metrov nad morjem. Ko so skoraj dospele do cerkvenega praga, je mednje nenadno udarila strela. Vse so popadale na tla. Sosedje so jim takoj prihiteli na pomoč in so jih odnesli v najbližjo hišo. Počasi so jih spravili k zavesti, eno izmed žensk, 40-letno Marijo Gošnjak, je pa strela tako hudo oplazila, da je nekaj ur kasneje izdihnila.
V AMERIKI
Silno mnogo dela imajo v 'Nevv Yorku posebne detektivske pisarne, katerih glavni posel je odkriti osebe, ki so brez sledu zginile. Letos se je v teh pisarnah oglasilo 70.000 poročenih žensk z naročilom, naj tajni policisti iščejo njihove izginule može. Zakonskih mož,1 ki bi s pomočjo detektivov radi našli uhegle »boljše polovice«, je pa bilo samo 15.
NAJMANJŠI OTROK
Angleži se lahko' ponašajo z novim prvenstvom. Zakoncema Bundy v Lambridgu se je rodil sinček, ki je najmanjši novorojenček, kar jih pozna medicinska veda. Tehta komaj pol kilograma. Čeprav je prišel na svet štiri mesece prezgodaj, je popolnoma čil in zdrav.
Rusija odbila vrhunski sestanek
Prav v trenutku, ko je svet pričakoval, da bo Hruščev v imenu Rusije pristal na sklicanje sestanka na j višjih predstavnikov za-padnih velesil in Sovjetske zveze, kakor sta ga hotela imeti Amerika in Anglija, je udarila v javnost novica, ki je vse presenetila: Hruščev se je premislil ter sestanek z zapadnjaki odklonil.
Namesto tega je v imenu svoje vlade zahteval, naj se takoj skliče izredna glavna skupščina Organizacije združenih narodov, da bi se na njej obravnaval »Vpad ameriških čet v Libanonu« in angleška vojaška zasedba sosedne Jordanije.
Namen Nikite Hruščeva je očiten: Arne-rikance in Angleže je treba prikazati svetu kot napadalce in glavna skupščina naj j ib pozove, da brez odlašanja umaknejo svoje čete iz obeli dežel Srednjega vzhoda. Namesto za pogajanja in mirno poravnavo se je torej Hruščev odločil za javen politični hoj z zapadnjaki.
Pod vplivom Kitajcev
Dogodek je vzbudil presenečenje, ker je bil doslej ravno Hruščev tisti, ki je najodločneje zahteval pogajanja na najvišji ravni.
Ljudje se zato upravičeno sprašujejo, zakaj je Rusija čez noč spremenila svoje stališče.
Stvar bomo laže razumeli, če upoštevamo, da je imel medtem Hruščev dolg zaupen sestanek z Mao Tse Tungom. Ne da bi kdo v Moskvi kaj opazil, je sedel na letalo ter od-frlel y Peking, kjer je imel 3 dni trajajoče razsrovore z voditelji komunistične Kitajske.
Kaj Mao Tse Tung hoče, je znano. On je bil že spočetka nasproten, da se spor med
Kremljem in zapadom reši v okviru Združenih narodov, to pa že zavoljo tega, ker zastopa tam Kitajce še vedno' Čang Kaj Šek, za katerim stoji le otok Formoza in ne Kitajska. Vse dotlej, dokler se uradno ne prizna komunistična vlada, si Mao želi le to, da bi se spor med Kremljem in zapadom čim bolj poglabljal in širil.
Zdi se, da se je Hruščev v Pekingu vdal kitajskemu pritisku. Od tod nenadni pre-okret v politiki Kremlja.
Amerika se brani
Ko je Hruščev preklical, kar je prej sam zahteval, ter namesto' vrhunskega sestanka predlagal sklicanje glavne skupščine Združenih narodov, je Eisenhower brez oklevanja sovjetski predlog sprejel.
To je storil, čeprav trenutni diplomatski položaj Anglo-Amerikaneev ni najboljši. .
Vse azijsko-afrikanske države so jim namreč danes nasprotne in tudi dežele talko imenovane Latinske Amerike niso navdušene za Washington. Vrh vsega se Anglo-Amerikan-ci tudi na Francijo generala De Gaulla ne morejo v vsem zanesti. Da bo glavna skupščina izglasovala Anglo-Amerikancem zaupnico, je zato poslalo zelo negotovo.
Eisenhower je,kljub temu brez oklevanja privolil v glavno skupščino, ker hoče vsemu svetu dokazati, da ima Amerika popolnoma čiste roke ter se ji ni treba bati nobene javne razprave. Če »o se njene čete izkrcale v Libanonu, se je to zgodilo na izrecno želin in prošnjo zakonite libanonske vlade! V ostalem so pa v Washinglonu že pred tednom izjavili, da bodo svoje vojaštvo umaknili v trenutku, ko bodo zakoniti predstavniki Libanoncev sami to želeli.
NOV I C E
ŽIČNICA NA KRVAVEC
V soboto so' pri Cerkljah na Gorenjskem slovesno predali obratovanju novo žičnico na Krvavec, ki je dolga 2550 in. Višinska razlika znaša 800 m in jc največja v državi, /gornja postaja se nahaja 1472 m nad morjem, kamor dospoš y 17 minutah. Na Gorenjskem nameravajo zgraditi še štiri velike ter več manjših smučarskih žičnic.
NEURJE NA KOROŠKEM
V zahodnem delu Koroške je prejšnji.petek divjalo strahovito neurje, ki je povzročilo več milijonov šilingov škode ter zahtevalo' 16 smrtnih žrtev* Voda je vdrla v mnoga stanovanjska poslopja ter tako razrila ceste, da je 'bil promet več dni prekinjen. V bližini Milstattskega jezera, kjer taborijo tujci, je vihar odnesel več kot 10 avtomobilov v jezero ter povsem razdejal taborišče.
ZAKAJ JE DESNA TA PRAVA?
V večini držav je promet urejen tako, da vozijo vsa vozila po desni strani ceste. Baje je to vpeljal Napoleon. Prej je bila leva stran predpisana v vseh deželah, ker je bilo za vojake prikladneje, da so oh srečanju s sovražnikom bili na njegovi desni. Napoleon pa je hotel sovražnika presenetiti. Zato je s
svojo vojsko korakal vedno po desni strani. Obenem pa je ukazal tudi civilistom', naj hodijo po desni strani ceste. Zavoljo lega je tudi v vseh deželah, ki jih je Napoleon zavojeval, desna s'ran vpeljana v promet; v večini teh dežel pa, ki mu niso podlegle, se morajo ljudje še vedno držali leve strani ceste.
STOLETNICA
Dne 19. julija je minilo slo let, odkar se je rodil v Gorici po vsem svetu znani ljubitelj in opisovalec planin dr. Julij Kugy. Pozneje je živel v Trstu. Bil je obvladovalec gora z duhom in telesom. Iz njegovih knjig: Pel stoletij Triglava, Julijske Alpe v slikah, zlasti pa »Delo — glasba — gore« se razbere njegovo sveto češčenje prelepe božje narave. Trenta in Ovčja ves sla postali Kuigjrjev drugi dom; lu je s slovenskimi planinci vodniki navezal prijateljske stike. Najbolj pa s »Trentarjem«, planinskim župnikom, in planincem Abramom, s katerim sta pri plezanju iskala ne višin gora, marveč njih — du-šo. Obema ohranimo svetal spomin!
KOLERA
Že dolgo let ni kolera v Aziji tako divjala kol letos. Kosila je posebno v Indiji, Pakistanu, Burmi in Siamu. V teh deželah so že do konca julija zaznamovali 21.000 smrtnih slučajev. Bolnih pa je nad sto tisoč oseb.
VtEJA SREDI GOSTILNE
Na meji med republikama Mis-souri in Kansas' v Združenih državah Amerike je gostilna Pri 'Jj® zadnjem beliču. Meja teče prav i skozi večjo soho gostilne. Do polnoči imata obe polovici gostilne približno enako število gostov, opolnoči pa se začno gostje, ki so doma iz republike Missouri, selili v drugi del gostilne. Tako ravnajo, ker je po polnoči v njihovi državi prepovedano točenje alkoholnih pijač, medtem ko v Kansasu tega predpisa ni.
MISIJONAR V MOSKVI
Ta leden so se v Moskvi zbrali k mednarodnemu zborovanju geofizikov znanstveniki z vsega sveta. Med povabljenci je prvič tudi 'katoliški misijonar, in sicer pater Janez Ko-ster. Seveda ga sovjetska vlada ni povabila v Moskvo misijonarit, a nehote je morala priznati, da se tudi med ponižnimi oznanjevalci božje besede skrivajo znameniti učenjaki. Pater Koster živi v črnski državi Gliana, kjer je postavil posebne vrste- opazovalnico za radioastronomijo. V tej stroki je menda edini učenjak na svetu. V Moskvi bo misijonar učenjak predaval o izžarevanju radiozvezd m o magnetnih motnjah na ekvatorju ali ravniku.
JE PRECEJ NESLO
V	Genovi je policija izsledila družbo starejših gospodov, izvečinc Židov, ki so ponarejali zelo redke znamke tujih držav ter jih za drag denar prodajali filatelistom, da jih denejo v svoje zbirke. Goljufi so pri tem zn-služili na stotine milijonov lir.
fi... I * - • ■
Naši najmlajši plavalci
Po svetu
Japonsko — Japonci so dobili žival, ki vzbuja v javnosti veliko začudenje: psa in mačko v eni podobi. Štirimesečni mladič ima mačjo glavo in pasji trup. Najzanimivejše pa
je, da žival laja in mijavka.
* * *
Pred kratkim so na Japonskem otvorili najdaljši podmorski predor na svetu. Dolg je 4307 m, leži 53 m pod morsko gladino in povezuje otoka Hondo in Kiušiu pri ožini Šimonoseki.
Nemčija — V Hamburgu nosijo cariniki odslej na uniformah ploščate priprave, ki so drobceni rbnlgenski aparati, s katerimi posvetijo potnikom skozi obleke in kovčke, kjer odkrijejo sleherno tihotapsko blago. Odkar so uvedli novi način pregledovanja, ni mogoče pred cariniki ničesar več skrili.
Velika Britanija — Na Angleškem tiskajo sorazmerno največ knjig na svetu, mnogo več kot v Združenih državah, ki štejejo trikrat več prebivaldev kot Velika Britanije. Samo založba Pinguins proda letno okoli 10 milijonov najrazličnejših knjig. Tudi Slovenci spadajo med narode, ki zelo mnogo čila jo, kar pa na žalost ne velja več za Slovence pod Italijo. Tega je v prvi vrsti kriv fašizem, ki
je neusmiljeno zatiral slovenski tisk.
*	* *
Tovarna avtomobilov Perless je izdelala prvi avto z ohišjem iz plastične snovi. Vozi-
lo	porabi 6 litrov goriva na 100 km in pelje štiri osebe.
Nizozemska — Mnoge trgovine na Holandskem imajo posebne priprave — vibratorje — ki se jih poslužujejo zlasti utrujene gospodinje. Te stopijo na podstavek, podoben tehtnici, spustijo kovanec v avtomat in priprava začne kar skozi čevlje električno drgniti stopala, kar baje pomirjevalno vpliva na človeka.
Francija — Najdražji parfum na svetu izdeluje po naročilu podjetje Jean Patous. Dišava je mešanica najčistejšega jasminovega olja, sokov iz posebnih vtrtnic, rastočih v Damasku. in olja iz kakih sto drugih plemenitih cvetlic. En liter dišave stane nad milijon lir. Radovedni smo, kdo jih kupuje.
Koliko let bomo še čakali na naše pravice?
(Nadaljevanje s 1. strani)	tlanes	dvojezično	ljudstvo!
Po logiki nacionalističnih tepcev bi jim zategadelj ne šla pravica, da se poslužujejo na sodnijah in sploh pred’ oblastvi ter v javnem življenju italijanskega jezika. Povsod bi morali govoriti samo slovenski ali brvatski! To hi pomenilo konec vseli njihovih narodnih pravic.
Toda laški nacionalisti ne mislijo tako. Načelo, naj se manjšina poslužuje povsod jezika vladajočega naroda, velja po njihovem le za Slovence naših krajev, ne pa za Italijane v Istri.
V teni se pa gospodje temeljito varajo. Oni še vedno' mislijo, da smo manjvredno ljudstvo-. in pozabljajo, da so ti časi že davno minili ter se nikdar več ne bodo povrnili! Pozabljajo. da bosta enake narodne pravice uživali obe manjšini ali pa nobena. Politika, ki jo uganjajo, je torej uperjena proti življenjskim koristim lastnega naroda!
svojega jezika tudi zelo dobro italijanščino.
O	njih lahko rečemo, da so dvojezičen narod.
V	svojih trgovinah, gostilnah, pekarnah in obrtnih podjetjih govore z odjemalci prav gladko italijanski; ravno tako govore v italijanščini s svojimi predstojniki v tovarnah in uradih. Zakaj naj bi se ne posluževali italijanščine tudi pred sodnijami in ostalimi oblastvi, je naravnost nepojmljivo.
Tako dokazovanje je za površnega človeka na prvi mah prepričevalno, a je v resnici silno butasto in oslovsko. Uperjeno je proti pravicam lastnega italijanskega nnroda v Istri.
Mnogi ondotni Italijani so že prej znali brvatski in slovenski, s časom se bodo pa naučili vse bolje in bolje jezika naroda, med katerim živijo. Postali bodo torej ali so že
SPREJEM PRI Dr. CAIDASSIJU
Prejšnji leden je predsednik tržaške Zbornice za trgovino, industrijo in kmetijstvo dr. Caidassi sprejel predstavnika Kmečke zveze ing. Pečenka in pokrajinskega svetovalca g. Marija Grbca. Ta sta dr. Caidassiju obrazložila nekaj važnih vprašanj, ki pobliže zadevajo kmetovalce na Tržaškem, in obenem protestirala, ker v odboru zbornice ni nobenega zastopnika slovenskih kmetov.
Čeprav se pri nas s kmetijstvom bavijo skoraj samo Slovenci, so oblastva imenovala v odbor 7;l>ornice nekega Italijana, kar vsekakor ni niti pravično niti v skladu z določili londonskega sporazuma. Ta namreč izrecno določa, da morajo biti Slovenci primerno zastopani v vseh državnih in poldr-žavnih ustanovah. Če pa sedaj nočejo nobenega Slovenca niti v Zbornici za kmetijstvo, kako naj upamo, da bodo' koga namestili v ostalih javnih ustanovah?
Predsednik Caidassi je odvrnil, da so se oblastva pri imenovanju odbora zbornice strogo držala zakona! Ne da bi se spuščali v podrobnosti, pripominjamo, da je bil g. Ru-stia-Traine res zakonito izvoljen, a pri najboljši volji ne moremo priznati, da ta gospod dejansko zastopa tudi naše kmetovalce. On predstavlja Zvezo neposrednih obdelovalcev zemlje, ki nikakor ne združuje večine tržaških kmetov, temveč le manjšino!
Dr. Caidassi je hotel menda Slovence le potolažiti, ko jim je izjavil, da bo v komisijo za kmetijstvo, ki jo bodo najbrž v kratkem ustanovili, vključil tudi predstavnike slovenskih kmečkih organizacij.
Na sestanku so nato razpravlali zlasti o letošnji suši, ki je uničila skoraj ves pridelek sena, tako da so kmetje zaskrbljeni, kako naj prekrmijo živino do spomladi. Zbornica za kmetijstvo bi morala zastran lega pomagati živinorejcem pri nakupu krme ter nekaj učinkovitega ukreniti, da bodo lahko kmetje obdržali sedanje število živine.
Predsednik Caidassi je priznal, da se na kmetijstvo bolj malo spozna, in je zato naprosil slovenska predstavnika, naj mu vsa vprašanja, ki zadevajo kmetijstvo, obrazlo-že v posebnem pismu.
DELAVCE ODPUŠČAJO!
Kot strela z vedrega neba je med tržaške delavce v torek udarila vest, da je ravnateljstvo Jadranskih ladjedelnic odpustilo z dela 27 uslužbencev. Delavstvo je tembolj vznemirjeno, ker je zvedelo, da namerava pod-jetje postopno odpustiti skupno tisoč delavcev. Enak ukrep so sprejeli v tržiških ladje-delnicah, kjer je bilo v torek odslovljenih kar 47 uslužbencev.
Gre za delavce in uradnike, stare nad 60 let, ki bi jih pa po obstoječih zakonih morali držati v službi do 65. leta starosti. Ravnateljstvo ladjedelnic je svoj ukrep utemeljilo1, češ da namerava s lem »pomladiti« delavske kadre. Ni pa seveda hotelo priznati, da so vzroki nenadnih in na žalost množičnih odpustov globlje narave. Kajti kar se danes dogaja v naših ladjedelnicah, je delno naravna posledica krize, v katero je zadnje čase zašla pomorska industrija v zapadnem svetu, velik del odgovornosti za današnje stanje pa imajo tudi oblastva, ki, kot se zdi, niso
sposobna poskrbeti tukajšnjim ladjedelnicam dovolj naročil.
Proti ukrepu vodstva ladjedelnic sta takoj protestirali obe sindikalni organizaciji ter zahtevali, naj sc odpusti prekličejo in prekinejo. Obenem sla sklicali širši sestanek delavcev, ki naj sami odločijo, kaj je treba ukreniti, da se namera ravnateljstva ladjedelnic prepreči.
KOLONIJA NABREŽINSKE OBČINE
V torek je okrog 100 dečkov iz nabrežin-ske občine zapustilo poletno počitniško kolonijo v Rigolalu (Karnija) ter se vrnilo domov. Istega dne pa je odšlo na letovanje v isto karnijsko vas okrog 100 deklic, ki bodo ostale y gorah do 3. septembra. Vsi dečki so bili zadovoljni tako s brano kot s stanovanjem. Veseli so bili zlasti zato, ker se je občina letos končno odločila zapustiti Forni di Sopra, kamor so naši otroci zahajali že štiri leta, in preseliti kolonijo v Rigolalo, ki se nahaja v slikovitejši in manj vlažni kar-njjski dolini.
Dečki so bili povečini zdravi, vendar se je prav zadnji dan pripetila neljuba nezgoda. Mali Stojan Gruden iz Šempolaja si je po nesrečnem naključju zlomil roko. Po prvi zdravniški pomoči se je skupno s tovariši pripeljal domov, od koder ga je občinski avto nemudoma odpeljal v tržaško bolnico.
ŠE O NAMESTITVAH V ŠTIVANU
V zadnji številki smo med drugim pisali, da so mnogi delavci iz devinsko-nabrežinske občine silno razočarani, ker je uprava tovarne papirja v štivanu doslej sprejela v službo v ogromni večini osebe, ki niso domačini. Omenili smo tudi, da je nabrežinski župan zahteval, naj podjetje zaposli predvsem domačo delovno silo, kot- je bilo županstvu svoj čas svečano obljubljeno.
Ko je bil list že v stroju, smo zvedeli, da je župan Furlan prejel pismo, v katerem mu vodstvo družbe, ki je lastnik tovarne, sporoča, da bo z gotovostjo zaposlilo tisto domačo delovno silo, ki je strokovno uspsobljeno za delo y papirnici.
Ta odgovor nas ne more nikakor zadovoljiti, kajti vsakdo ve, da je takih delavcev, ki •im podjetje danes obljublja službo, v občini prav malo. Pravično hi bilo, da bi tovarna tuje strokovnjake sprejela na delo le za toliko časa. dokler se domačini ne izuče. Tako namreč ravnajo povsod tam, kjer začno obratovali nove tovarne in ni izučenega delavskega kadra. Zakaj ne bi v Štivanu ravnali enako?
SMRT SLOVENSKE PROFESORICE
Dne 31. julija je v bolnici na Jesenicah izdihnila svojo mlado dušo prof. Sonja Budal, hčerka znanega kulturnega delavca dr. Andreja Budala iz Trsta. Bilo ji je komaj 32 let.
Hudo prizadetim staršem, bratu!., sesiri in ostalim sorodnikom izrekamo globoko občuteno sožalje, kateremu se iz srca pridružuje tudi uredništvo Novega lista.
SALE2
V	nedeljo je v tržaški bolnici po daljši bolezni umrl 66-letni domačin Anton Milič. Če-
prav se je v mladih letih izučil za kovača, se je zlasti po drugi svetovni vojni povsem I posvetil kmetijstvu, zlasti živinoreji in vi-; nogradmištvu. Na tem področju je bil pravi !strokovnjak, saj so njegove nasvete upoštevali tako pri Kmetijskem nadzorništvu kot pri kmečkih stanovskih organizacijah. Na prvih volitvah po drugi vojni, je bil na komunistični listi izvoljen v zgonišiki občinski svet ter poslal podžupan.
Naj mirno počiva v domači zemlji ter naj mu ho Bog prizanesljiv sodnik. Iludo užaloščeni družini in sorodnkom izrekamo globoko sožalje.
PRI BENCINSKI ČRPALKI V SESLJANU
Zadnje čase morajo na žalost tudi tržaški dnevniki posvečali mnogo stolpcev cestnim' prometnim nesrečam. Človeku poslane nekam tesno pri srcu, ko vzame v roke časnik, saj se venomer boji, da ho med ponesrečenci našel ime sorodnika, znanca ali prijatelja, in če pomislimo, koliko oseb, ki smo jih poznali, je samo v tem letu zgubilo življenje na cestah, ie naš strah upravičen.
Prav le dni so uradno ugotovili, da italijanske ceste zahtevajo vsako uro po eno -mrtno žrtev. Minister za promet je zato izdal okrožnico, s katero je pozval vozače avtomobilov, tovornikov in motornih koles, naj se strgo drže prometnih predpisov, obenem pa naročil prometnim in ostalim stražnikom, naj strogo pazijo, da sc bodo odslej predpisi natančno spoštovali.
Vsak trezen šofer ho priznal, da je okrožnica popolnoma umestna, saj že iz lastne izkušnje ve, kako se cestne nesreče dogajajo predvsem zaradi vse češčega kršenja najosnovnejših pravil o prometu.
Pr; tem pa sc moramo vprašali, zakaj se vozniki tako pogostoma požvižgajo na cestno' disciplino ter sebe in bližnjika spravljajo v smrtno nevarnost. Tzvečine se to dogodi, kadar je šofer pregloboko pogledal v kozarec. Ko to pišemo, se spominjamo na dogodek, ki smo ga pred dnevi doživeli v Seslja-nu.
Pred bencinsko črpalpo sta na vespi privozila mlada fanta, ki nista imela še 18 let. Tz njunega obnašanja in njunih izbuljenih oči si brž spoznal, da sta močno viti jena. Ko smo se ozrli na njih vozilo,, smo videli, da ie spredaj precej potolčeno, iz česar smo sklepali, da sta se fanta že bila prekucnila. Uslužbenec pri črpalki jti je vprašal, iknm nameravata v takem stanju, n frkolina sta mu jecljajo odgovorila, nai sc briga zase. Z veliko težavo sta vžgala motor, nekaj časa lovila ravnotežje in se nato z vso silo zagnala na pol ter s'e končno uvrstila med dolgo vrsto avtomobilov, ki so tedaj vozili no cest'. Naslednji dan smo zvedeli, da ležita ranjena v bolnici. Mislimo, da nismo bili škodoželjni. če smo že v Sesljanu neodgovornima fantalinoma privoščili nekaj dni bolniee.
Ali bi ne bilo bolje, če bi ju bili prometni stražniki prijeli že pri črpalki ter dali pod ključ vse dotlej, dokler se ne »trezneta.
NECIMERNOST JE KAKOR PETELIN, KI .1E MISLIL, DA JE SONCE VZŠLO ZATO, DA Dl GA SLIŠALO PETI.	(Eltfot)
is
IZ PEVME
Novo prosvetno društvo v Pevini je že pri-prvem nastopu pokazalo življenjsko moč. Prireditev Veseli popoldan je bila kar posrečena.
Ob uvodu je g. predsednik Košič na kratko orisal namen društva Jože Abram, katero hoče delovati po smernicah, katerih se je držal že pokojni Abram sam. Zato smo pri vseih, ki so pri prireditvi sodelovali, opazili neki nov duh skupnosti, kar je zelo razveseljivo. Pa še nekaj: poleg domačih fantov in deklet so sodelovala tudi izšolana dekleta — učiteljice.
Spored je ibil posrečeno izbran. Mladinski zbor pod "vodstvom vedno živahnejšega Valentinčiča se dobro uveljavlja. Pri Mavovi Moja d omovina je že bil kar pogumen. Mešani zhor ie odpel štiri zahtevne skladbe, med temi Zdravljico, ki jo je uglasbil znani domačin pianist Gabrijel Devetak. Vse točke je spretno povezovala napovedovalka učiteljica Dornikova.
V drugem delu je Nušiceva Oblast nudila res čudovit humor, ki ga je znala zlasti Mica (Lepuščekova) dobro podčrtati. Tudi ministrov tast (Lavrenčič) in nekateri drugi so pokazali igralske darove. Vmes je še veseli trio zaigral znane Avsenikove pesmi. Mala Šavletova jih je šegavo odpela kol zrela pevka. Ta najlažji del je številnim udeležencem kajpak najbolj ugajal. Uverjeni pa smo, da bosta društveni mentor in odbor tudi globoko zaorala za tako kulturno rast, kot je klila v razdobju Kreka in Abrama tja do leta 1927!
IZ RUPE
Poslopje nove papirnice oh Vipavi je zgrajeno. V' novi tovarni že nameščajo stroje, ki so jih pripeljali iz Nemčije. Ker je uprava podjetja izjavila, da bo zaposlila predvsem domače ljudi, naši brezposelni delavci komaj čakajo, da začne tovarna obratovati. V "jej je doslej zaposlenih osem domačinov.
Ker so naši ljudje povečini pri delu zelo vestni in marljivi, upamo, da bodo mnogi v lej tovarni našli trajno zaposlitev.
Tudi gradnja novega otroškega vrtca pri rupenski ljudski šoli dobro napreduje. Zida ga podjetje Tudor iz Gorice, ki je obljubilo, da bodo dela dokončana v treh mesecih.
GORIŠKI OBČINSKI SVET
Mesi n i svel je imel v zadn jih 14 dneh kar pet sej. Na prvih dveh je, kot kmo poročali, uredil vprašanje mestnega avtobusnega podjetja in zavzel stališče do krize v livarni Sa->oig. Na ostalih sejah so svetovalci zlasti razpravljali, kako je treba določali višino družinskega davka listini osebam, ki imajo stal-*>o službo.
Po daljši ra/pravi, pri kaleri sla najživah-'ieje sodelovala svetovalca Battello in Pe-droni, je svet sprejel predlog upravnega odbora. Zanj so glasovali vsi svetovaki večine, J'et se jih je vzdržalo, dva sla pa glasovala proti.
Sklep se v glavnem takole glasi: a) od letnega obdavčljivega dohodka se odbije 270 tisoč lir; h) odbije se tudi po 1/20 dohodka za vsakega družinskega člana, ki je v breme prizadetemu davkoplačevalcu, čeprav ima ustne dohodke; c) družine a številnimi otro-
(/ f''šiblse
ki so družinskega davka oproščene; č) kdor ima do 1 milijona 200 tisoč lir letnih dohodkov, ga obdavčijo le za polovico dohodkov.
Svel je nadalje odobril novo davčno lestvico za nekatere predmete proste cone. Nalo so svetovalci na tajni in javni seji več ur razpravljali o nagradi mestnemu županu in odbornikom.
Po dolgi in živahni razpravi je svet končno sklenil, da bo odslej župan prejemal 70 tisoč lir mesečne nagrade, njegov namestnik dr. Poterzio 40 tisoč, ostali odborniki pa po 27 tisoč lir.
IZ DOBERDOBA
Goriški prefekt dr. Nilri in novi Iržiški župan Cuzzi sla si v lorek prejšnjega tedna ogledala pogozdovanje na področju naše, tr-žiške in zagrajske občine. Oblastnika sta najprej pregledala pogozdovalina dela pri Sa-bličih, kjer je gmajna že dobro' poraščena z mladimi drevesi. V omenjenih občinah so doslej posadili okrog 600 tisoč drevesc. Predstavnik nadzorništva za pogozdovanje je prefektu in spremljevalcem izjavil, da imajo z delom na Krasu veliko težav, ker primanjkuje zemlje in je zato treba že eno leto pred sajenjem izkopati jame za sadike in navoziti polrebno zemljo. Lahko je bilo svoj čas uničili veliko gozdno bogastvo našega Krasa, ležko pa je sedaj odstraniti hude posledice nekdanje- roparske sečnje.
STAVKE DELAVCEV
Prejšnji petek je 750 delavcev livarne Sa-fog stavkalo dve uri. Stavka se je obnovila tudi v torek.ker so sindikati zvedeli, da namerava podjetje kljub protestom delavcev s
25.	avgustom odpustiti 138 uslužbencev. Medlem je v življenjski eksistenci ogroženo delavstvo zaščitil pred odpusli, kot čujemo, tudi minister za državne udeležbe poslanec Lami Slarnuti. CISL je iz previdnosti v ponedeljek 9pet brzojavno obvestil ministra o položaju v tovarni. Goriška socialdemokratska stranka pa je brzojavno zaprosila tudi Sara-gala, naj posreduje pri vladi v korist delavstva, ki mu grozi odpust z dela.
IZ TRŽIČA
V	torek prejšnjega ledna je imel naš občinski svet sejo, ki jo je prvič vodil novi župan Cuzzi. Vso pozornost so morali svetovaki posvetiti najprej grozeči krizi v naših ladjedelnicah. Vsi so ugotavljali, da se položaj tržiških delavcev čedalje slabša, ker mu grozi brezposelnost. Že več stotin delavcev je danes začasno odpuščenih, 1.500 pa jih dela po skrčenem urniku. V borbi za vsakdanji kruh se muči zlasti železniški oddelek ladjedelnic, ki danes zaposluje 1000 delavcev. Dosedanja naročila bodo namreč v kratkem izčrpana, novih pa še ni. Naravno je, da ladjcdelniška kriza porazno vpliva na vse mestno gospodarstvo. Po daljši razpravi je svet odobril resolucijo, v kateri poziva mi-nislrstvo za državno udeležbo in vodstvo IRI, naj s primernimi, ukrepi čimprej zajamčijo ladjedelnicam dovolj naročil, da bodo delavci polno zaposleni.
IZ RONK
Zdi se. da bodo le zgradili veliko letališče v Ronkah. O tem vprašanju so v soboto razpravljali tudi goriški demokristjani. Njih
odbor je pozval vse javne ustanove v pokrajini, naj pristopijo kot članice h konzorciju za zgradnjo letališča v Ronkah. Demokri-stjanske poslance in senatorje pa je povabil, naj poskrbe, da bo vlada to delo čimprej izvedla.
Smrt pravičnika
V	nedeljo zjutraj je goriške Slovence pretresla vest, da je prejšnji dan v Zaloščali pri Dornbergu umrl župnik Ivan Rejec. Po prvi Svetovni vojni je pokojnik spadal med najpomembnejše vodilne 'duhovnike na Goriškem. Dolgo let je živel in deloval v sami Gorici, kjer je bil prefekt v bogoslovju in pozneje v Malem semenišču ter profesor verouka na gimnaziji. Bil je priznan duhovni vzgojitelj mladega rodu katoliških izobražencev, ki so se udejstvovali v tedanji dobro organizirani Dijaški zvezi. Njegova izredna tnodroislovna in književna izobraženost ga je usposobila, da je skupno ž nekaterimi vodilnimi duhovniki in laiki, ki so se udejstvovali v tedanji zmagujoči Novi struji na Goriškem, umel posejati na goriško kulturno zemljo nadvse dragocena semena. Z vso dušo je s svojo veliko avtoriteto podprl delovanje Prosvetne zveze, ki je zbrala v svojih društvih in krožkih več tisoč izobraženih fantov in deklet na podeželju in v mestu Gorici.
Moralne rane, ki jih narodom zada vsaka vojna, so se v nekaj letih ob izredho poglobljenem in živahnem prosvetnem delovanju in verski obnovi kaj kmalu zacelile. Tedaj je bil Ivan Rejec že župnik v Sv. Križu, kjer je pod njegovim vodstvom delovalo odlično organizirano prosvetno društvo. Pri njem so se trajno zbirali tedanji voditelji prosvetnega, političnega in zadružnega gibanja na Goriškem. Prav nič ga ni zlomilo- preganjanje fašizma, brez vsakega strahu je branil pravice slovenske narodne manjšine v cerkvi in izven nje.
V	torek prejšnjega tedna je hotel še maševati. a ga je prijela slabost. Možje so ga odnesli na dom njegovega nečaka, pri katerem je živel brez vsake pokojnine. Njegova življenjska sila je opešala in v soboto je zbranega duha mirno v Gospodu -zaspal.
Veliki mož se je rodil 11. septembra 1878. lela v Šebreljah. Njegov brat Anton je v tej prelepi gorski vasi dolgo let županoval in se je uveljavil tudi kot izredno sposoben za-druižni delavec, tako da je bil po prvi svetovni vojni več let član načelstva tedaj mogočne goriške Zadružne zveze. Ko se je raznesla vest o smrti župnika Rejca, je prihajalo vipavsko verno ljudstvo kropil njegove telesne ostanke in si je govorilo; pojdimo kropit svetega človeka. In kdor je pokojnika osebno dobro poznal, ve, da je ta ljudski glas izražal resnico.
Pokojnik je bil vse življenje bolj rahlega zdravja in v zadnjih letih je skoro popolnoma oslepel. Pokopali so ga v nedeljo. Na grobu mu je ganljivo govoril solkanski dekan g. Simšič, veličastni pogreb pa je vodil dornberški dekan g. Stanislav Vrtovec. Vipavska dolina ni še doživela takega pogreba, kot ga je imel skromni, ponižni, vzorni Ivan Rejec.
Naj bo dobri Stvarnik pokojniku, ki je umel božjo podobo v sebi izoblikovati do izredne višine, bogati plačnik. Pokojnikovim sorodnikom naj gre naše iskreno in globoka sožalje.
tllvnvftlia tfl&ucntiiu - Munnl,'tltfs il&lUiu
IZ SV. PETRA SLOVENOV
Ob koncu meseca marca je bil v Vidmu sestanek, 'ki so se ga udeležili videmski prefekt, senator Tessitori, predsednik pokrajinskega sveta odvetnik Candolini ter mnogi profesorji in župani. Razpravljali so o knjižnicah, ki jih je treba ustanoviti v vsakem večjem kraju furlanske pokrajine.
Predstavnik društva za ljudske in šolske knjižnice prof. Apolloni je tedaj obljubil, da 'bo daroval nekaj knjig knjižnicam po Furlaniji. Tudi občine naj v proračune vnesejo postavko za ljudske in šolske knjižnice.
V	tem pogledu je naša slovenska obmejna deželica zelo zaostala, tako da nas je prav sram pred našimi sosedi v Avstriji in brati v Jugoslaviji, ki imajo v Bovcu, Kobaridu, Tolminu in Kanalu izredno lepe in bogate ljudske knjižnice. Saj smo se o tem prepričali, ko smo obiskali omenjene kraje.
Tudi po sestanku v Vidmu je vse ostalo pri starem, Beneški Slovenci smo sicer narod kmetov in delavcev ter nimamo veliko časa za branje, a mnogokrat, zlasti pozimi, bi se vendar dnihila kaka prosta urica za branje, a žal nimamo knjig. Doslej nam je tu pa tam kaka učiteljica poskrbela nekaj knjig, c. večinoma taikili, da jili nismo razumeli. Ko je bila vrb tega učiteljica premeščena, so knjige romale na podstrešje. Ker Beneški Slovenci radi kaj beremo, smo z veseljem pozdravili sestanek v Vidmu in Tipali, da se bodo tudi po naših slovenskih občinah ustanovile ljudske in šolske knjižnice, 'ki bi bile založene s slovenskimi in italijanskimi knji-
Vojaško sodišče v Trstu je Ob er dank a- obsodilo na siuft zaradi nameravanega atentata na cesarja. Obsojenčeva mati je šla na Dunaj prosit milosti, toda bila je zavrnjena.
Spet je legla smrtna senca na dinastijo Habsburgov.
Po programu naprej
Cesarjev obisk na tržaški razstavi sc je kljub skritim in odkritim nevarnostim moral razvijati po predpisih dvora. Cesar ne sme pokazali strahu, je bilo Frane Jožetovo geslo, tudi če se glave kotalijo.
Iz Corice se je cesar odpeljal 14. septembru čez Nabrežino in Divačo v Pulj obiskat vojno mornarico. Od lani'je po morju odplul naravnost v Miramar, kjer so ga v belem gradil že pričakovali cesarica Elizabeta in cesarjevič Rudolf z ženo Štefanijo.
••• Naslednji dan dopoldne se je vsa cesarska družina odpeljala iz Miramara v Trst, kjer je bil na postaji slovesen sprejem. Ministri Taaffe, Pino in Falkenkayn so pričakovali vladarja. Tri dni so trajale slovesnosti. Cesarsko spremstvo pa se je vedno oziralo obko-
li	sebe v strahu, da se kje ne pojavi spet kakšen Oberdank.
Zvečer po obisku velesejma so slovenska ojkoliška društva priredila v čolnih pod Mi-
jgami. Toda pri nas so glede slovenskega tiska še zelo žalostne razmere. Saj se še vedno oglašajo v videmskem tisku časnikarji z akademsko izobraziho, ki od jeze kar besnijo, če zvedo za kak slovenski molitvenik, koledar p.li knjigo povestic, ki jih bero naši ljudje. Ta kulturna sramota se mora zatreti in na vseh poštenih Furlanih in Italijanih je, da se proti njej bore z vso odločnostjo. Nujno potrebno je, da se tudi pri nas čimprej ustanove javne ljudske knjižnice, ki pa morajo imeti zlasti primerno število slovenskih knjig, ker je slovenščina naš materin jezik. Saj je vendar obče znano, da mora vsakdo najprej obvladati svoj jezik in da sc le z njegovo pomočjo lahko dobro nauči še tujega jezika. Zato je tudi bilo osemdesetletno raznarodovalno delovanje šempetrskega učiteljišča skoro popolnoma brez pravili sadov, saj je podpiralo le slepo in besno sovraštvo do materinega jezika prebivalstva. In kakšne so posledice te strahotne zaslepljenosti? Med nami so le rediki. ki znajo dobro brati in pisati italijanski. Malo je takih, ki zmorejo zares z užitkom brati italijanske knjige. In tako bo tudi ostalo, če oblastnikov v Vidmu in Rimu ne sreča zdrava pamet, ki jim nalaga dolžnost, da začno spoštovati in ščititi tudi slovenski narod v Beneški Sloveniji.
Stališče do Slovencev, do slovenske šole in do slovenskega jezika je ostalo do danes takšno, kot ga izraža naslednja listina z dne 19. aprila 1869. leta. To listino je okrajni italijanski komisar v Čedadu poslal tedaj vsem županom Benešikc Slovenije. Glasi se tako-
ramarom serenado. Pevci So v svitu bakel prepevali slovenske pesmi.
Dr mg o jutro, 18. septembra, je usodni mi-ramarski grad zopet z a žugal z grozečim prstom. Elizabeta je vstala zgodaj zjutraj in se je šla sprehajat s spremljevalko Festetic-sevo proti Barkovljam. Kar zgrozila se je, ko je na skali nad cesto ugledala velikanski napis »PerOat Francesco Giuseppe — Evvi-va Oberdank«. Vsa preplašena se je vrnila v grad in ni pustila, da bi cesar sam nadaljeval obiske v Trstu. Usedla se je k njemu v kočijo z velikim psom Platonom in se skrbno ozirala v podanike, ki so pozdravljali cesarsko dvojico. »Tu smo v neprestani nevarnosti!« je pripomnil cesar, s čimer je najbolje označil, kako napeto je bila ozračje ob .petstoletni priključitvi Trsta k avstrijski monarhiji.
Ples na Luciferju
Medtem ko je Oberdank sedel zaprt v kleti vojašskc ječe, so se slavnosti v Trstu nadaljevale. Za enega zadnjih dni cesarskega obiska so imeli na uradnem sporedu tudi ples na Lloydovem parniku Berenice. Po čudni usodi se je pa končal na Luciferju.
Na napovedani dan zvečer je divjala kra-1 ška iburja skozi borovce v miramarskem1 parku. Nato se je pu ulila strahovita ploha. |
le: »Znana so Vam vladina priporočila o uporabi narodnega jezika. V la namen je prod kratkim okrajni šolski nadzornik obhodil la O'k raj. Marsikak neprijatelj naše neodvisnosti išče vsakršnih pripomočkov, da bi se v tem okraju še nadal je obranila raba Slovanskega jezika, ki spominja na sramotno tujčevo bivanje v Italiji. Razširjajo se med ljudmi tiskovine in lajni 'katekizmi. Ker mora vlada skrbeti, da se to sovražno rovarjenje ustavi ter da se krivci kaznujejo, Vas opominjam, da nadzorujete in obiskujete šolo, kjer je strogo zapovedano poučevanji' izključno le v italijanskem jeziku. Če ugotovite, da se kak učitelj predrzne posluževati se pri pouku omenjenega jezika, mi IO'sporočite, da se lak človek takoj odstavi«. Bes smo radovedni, kdaj bo konec strastnega in nespametnega sovraštva do materinega jezika Beneških Slovencev.
IZ UKEV
V	nedeljo sta goriški prefekt dr. Nitri in predsednik pokrajinskega sveta dr. dulot obiskala počitniško kolonijo v Lužnicah. Sedaj je .v tem gorskem kraju okrog sto ,gojen-rev zavoda Duca d’Aosta iz Gradiške.
Naša dolina ie veselo oživela in vse kaže, da bo lepo poletje privabilo na Sv. Višarje, v Uk.ve, Žabnice in Trbiž obilo izletnikov in romarjev. Saj je nujno potrebno, da si domačini sedaj vsaj nekoliko opomoremo, da bomo s tem laže prestali zimo. V Žabni-cah se je že zbrala običajna dijaška kolonija v lastnem prijaznem domu. Prav tako je vse živo pri jr. Jalnu v Beli peči, saj smo v nedeljo opazili velik avtobus, ki. je peljal številno skupino slovenskih mladih intelektualcev s Tržaškega in iz Goriške.
Cesarski par se ni smel ustrašiti naliva; vse je moralo teči po> španskem obredniku izza časov Filipa II. Tam pa ni zapisano, da je prva vladarjeva lastnost pravičnost, ampak točnost. Frane Jožef se je tega predpisa krčevito držal od minute do minute. Ker so sprejem na ladji, grom topov in spuščanje raketnih ognjev bili napovedali za deveto uro je moralo vse spremstvo s cesarsko dvojico tudi v plohi odriniti iz miramarskega pristanišča. Po tistih stopnicah navzdol v pristan, od koder sla odplula nesrečna Maksimiljan in Karlnta za vedno. Sprevod je bil podoben obhodu nočnih senc. Vsi zaviti v plašče, s kapucami na 'glavah so posedli v nevarno se zibajoče čolne. Elizabeta je stala sredi čolna kot marmorni kip. Bleda ladijska luč ji je osvetljevala mrko čelo, ki je razmišljalo, čemu mora z možem po razburkanih valovih, medlem ko gotovo sedi ministrski predsednik Taaffe v zakurjeni sobi složno zleknjen v naslanjaču. Ves razsvetljen M iramar se je pogrezal v temo, ko so se čolni prizibali k lopničarki Lucifer, iki naj bi prepeljala vladarja v tržaško luko. Z velikansko težavo so cesarico in dvorne dame povlekli na krov. Zadonela je cesarska himna, hura vpitje posadke je skušalo preglasiti burjo in valove, toda vsi so se tresli od mraza in dežja. Elizabeta, ki je opazovala luč kepo kraških pobočjih Iržašikega mesta, je pripomnila: »Spominjam se male Valerije, ki ji je bilo vedno všeč, kar je nevarnega. Jaz sem jo pa opozarjala, da pogled na nemarnost je že le]), toda gorje, komur je sredi nevarnosti«.
( Dal je )
			
I44	•	•
v	somic^ in	senci
	(Usoda Habsburžanov)	n. n.
JZ KULTURNEGA ŽIVL.JKN.JA
lih p eh J Uk oiitij[ oo a 'Kizhtuoo o J*ohtopil
Ladje, risba 1954 Robert Hlavaty
Tržaški slikar dr. Robert Hlavaty je priredi! pred kratkim v okviru Turističnega tedna v Postojni razstavo svojih akvarelov. Razstava je vzbujala veliko pozornost ter je doživela izredno lep uspeh pri občinstvu, medtem ko pri umetnostni kritiki in v časopisju ni imela takega odmeva, kot bi ga bila zaslužila. To verjetno zaradi tega, ker je bila prirejena v provincialnem mestecu, ki se zdi ljubljanskim kritikom nekoliko preveč od rok za obisk. Toda tisti, ki so videli razstavo, pravijo, da je Hlavaty prav gotovo najboljši slovenski akvarelist. Akvarel izredno odgovarja njegovemu umetniškemu temperamentu in Hlavaty je mojster v tej tehniki. Kot je slišati, so ga povabili, da bi v bližnji bodočnosti razstavljal še v Celju in v Novem Sadu.
MIHAEL ZOSČENKO
Pred kratkim je umrl v Leningradu slavni inski humorist Zoščenko, star 62 let. Kot njegov vzornik Gogolj je tudi on potomec ukrajinskega nižjega plemstva iz Poltave. Študiral je pravo. Se preden je nauke dokončal, je pa moral 1. 1914 kot carski vojak na fronto. Ob zlomu carizma se je pridružil rdeči armadi.
Po vojni je opravljal razne poklice: bil je poštni uradnik, čevljar, detektiv in zajčerejec. v težkih življenjskih prilikah se je navzel humorja ter je začel pisati satire in bičati pokvarjeno družbo. 'Njegbve humoreske so objavljali v Rusiji razni šaljivi listi, kot so Zvezda in Krokodil. S svojim prikritim in jedkim načinom pisanja je marsikateri Sovjetski veličini spodmaknil tla. Tudi v zapad-nem svetu so postali znani njegovi spisi, kot sta »Tovariš, spi hitreje!« ali »Kolesarjenje je prepovedano«.
Po drugi svetovni vojni ga je sovjetski kulturni diktator Ždanov vzel na piko. Zoščenku je očital, da piše »z malomeščansko in zapadnjaško misel-
nostjo«. Humorist, ki je hotel s šalo popravljati napake rojakov, je moral umolkniti. Sele leta 1951 se je zopet oglasil v javnosti. Takrat se mu je pa že poznalo, da mu je kulturno nasilje ubilo svobodni polet. Vsekakor pa je Zoščenko za Gogoljem 'največji ruski humorist.
SKRIVNOST VOTLINE MATA-TAŠ
Skupina podjetnih sovjetskih raziskovalcev je razrešila skrivnost slovite votline Mata-Taš, o kateri pravijo mongolske pripovedke, da so v njej skriti zakladi, ki so jih pustili tam kitajski vojaki pred več stoletij. O tej sovjetski odpravi poroča list »Mo-scow News«, ki izhaja v angleščini v Moskvi. Vodil jo je profesor leningrajskega vseučilišča Andrej Gromov in odprava je razobesila, potem ko je raziskala votlino, pred njenim vhodom sovjetsko zastavo.
Votlina se odpira v strmi steni enega izmed parnirskih vrhov, kjer baje tudi žive tajinstveni »snežni ljudje«. Kot pravijo legende, je pred 300
leti zablodil v te gore oddelek kitajske konjenice, ki je v stiski skril v votlino zaklade, ki jih je prenašal. Da bi prišli do votline, so si kitajski jezdeci zgradili lestev iz mrtvih in zmrznjenih konj, ki so jih nato pojedli. Pozneje so v gorovju vsi pomrli od lakote in mraza. Do zakladov pa ni mogoče priti, nadaljuje pripovedka, ker jih branijo orli, ki so si napravili gnezdo v votlini.
Zadnja leta je svetovni tisk večkrat pisal o votlini Mata-Taš, ker so jo iskale številne odprave, a le Gromovu se je posrečilo, da jo je našel in raziskal. Odkril pa je samo ptičja jajca in koščke strohnelega blaga, ki so ga verjetno prinesli v votlino orli. Niti sledu pa ni bilo o kakih zakladih ali o znakih, da so v votlino že kdaj prej prodrli ljudje.
KULTURNE VESTI
d Znani ameriški črnski pevec Paul Robeson je imel
26.	julija v Londonu koncert, ki ga je prenašala britanska televizija. Kot je poročal italijanski dnevnik »II Giorno«, je Robeson pri tisti priložnosti pel angleške, gaelske (keltske), kitajske, slovenske in španske pesmi ter pesmi v nekem afriškem jeziku.
■ Neuspeh slovenskih filmov v Pulju je povzročil hudo razočaranje v slovenskih filmskih krogih. V listih se že začenja polemika, kdo je pravzaprav kriv neuspeha. Kot se zdi, je vzrokov cela vrsta: od gospodarske organizacije filmskih podjetij, ki se gredo nekakega trusta, do nesposobnosti umetniškega osebja pri filmu. Tako je zapisal v nekem svojem članku v Ljudski pravici ugledni filmski kritik in profesor na Akademiji za gledališko umetnost France Brenk. Upajmo, da bodo kritike kaj zalegle, ker pač ni slovenski film poklican, da v prvi vrsti deli moralne nauke na levo in desno, pri tem pa zanemarja umetniško kakovost.
■ Jean Gabin bo v svojem prihodnjem filmu tudi pel. Film se bo imenoval Le clochard (Zvonar).
■ Na festivalu v Karlovih Varih je bil nagrajen ita-lijansko-slovenski koprodukcijski film Dolga sinja oesta. Jugoslovanski filmi pa so naleteli na hladen sprejem, morda tudi iz političnih razlogov.
n Pri založbi Lipa v Kopru je izšla nova knjiga Franceta Bevka Noč za rešetkami. Vsebina je razvidna že iz naslova. Delo je avtobiografskega značaja.
■ Pri kulturnih oddajah slovenske radijske postaje v Trstu sodeluje zadnji čas s slavističnimi komentarji znani tržaški slavist univ. prof. Umberto Urbani.
■ Slikar Avgust Černigoj pripravlja za jesen nove samostojno razstavo v Občinski galeriji v Trstu.
■ Letošnji operetni festival na gradu Sv. Justa je zelo lepo uspel. Naklonjeno mu je bilo tudi vreme. Uprizorili so tri operete: Cednostno Suzano, Fra-squito, s katero so počastili desetletnico Leharjevc smrti, in Vojvodinjo iz Chicaga, ki je doživela med vsemi največji uspeh.
27
VT"v \ TLT A TTC TZ' T TJ T> T IT T TT v upanju, da se bo pozneje že našla priložnost za bolj pošteno me-V-' -t®-	u	njavo'. Ko so videli, da ne bo bogvekaj kupčije, so postali Nemci
j-------j	takoj manj prijazni, vendar se niso grobo obnašali,
I E* ' I	Okrog poldneva so nas spravili v tovorne vagone, ki so stali na
progi. Spet so nas klicali po abecednem redu in ko- sem ‘bil že v vagonu, sem spet	opazil Loba, ki je hodil s papirji v -rokah oh va-
Morda se je Loh te svoje vloge tudi sam	zavedal, ker je po . gonih. Slišal sem	ga tudi, da je Spregovoril moje ime. Ustavil	se
ajšem razgovoru z nekim podčastnikom nemške žandarmertje	je pred.vozom in me pogledal, rekel pa ni ničesar. Morda se je ho-
nalu spet izginil. Za njim so izginile tudi domobranske straže.	tel še enkrat prepričati, če sem v transportu. Nato so zaprli vagone
revzeli so nas nemški orožniki. Toda medtem ko so bili damo- in nismo ga več videli.
■anski stražniki molčeči in so	komaj spregovorili kako besedo	Sredi vozov sta stali dve promenadni klopi z naslanjali iz po-
-	vedno smo imeli občutek, da se sramujejo — so bili Nemci zgo-	barvanih desk, kakor jih je videti po parkih. Stali sta s hrbtom
►rni. Klepetali so tjavendan in se malo menili za letak na postaj-	druga proti drugi, in tisti, ki so prvi zlezli v vagon, so ju zasedli.
,m zidu, na katerem je bilo videti mlad vojaški obraz s prstom Drugi smo si morali najti prostor na tleh. Ne spominjam se več do-t ustih, spodaj pa napis: Psst! Der Feind hort mit! (Pst! Sovraž-	bro, koliko so nas spravili v vsak vagon, a gneča še ni bila preve-
k prisluškuje!) Nekateri med nami so kmalu vse vedeli o tran-	lika, niti približno takšna, kakor na transportih, ki sem jih pozne-
orlu: kdaj se bomo odpeljali, kje se bomo vozili in kdaj bomo	je doživel v Nemčiji na vožnjah iz enega koncentracijskega tabori-
■ispeli v Dachau.	v drugega. Prostora za ležanje sicer ni bilo. lahko pa smo se-
Ta prijaznost nemških orožnikov sc mi je zdela nekam čudna deli in včasi tudi stegnili noge v to ali ono smer. Ko smo bili notri, res se je kmalu pokazalo, da je bila le »poslovnega« značaja.	so zaprli vrata. Zrak je prihajal le skozi zamrežene line pod stre-
malu se je namreč raznesel glas: kdor ima lire in jih hoče zame-	I10, ki so nam služile tudi za razgled. Vendar je bilo prepovedano
ati za marke, jih lahko zamenja pri orožnikih. Nekateri so jih	splezati do lin in gledati ven, za kar pa se nismo menili. Pazili smo
imenjali, toda kurz je bil veliko slabši, kot je	bil sicer v veljavi.	le, da nas ni opazil kateri od žandarjev, ki so se z brzostrelkami	in
rožniki so izkoriščali priložnosti, ki so jim jih	nudili ti transporti,	puškami v rokah	sprehajali oh vozovih.
1 so si fnančno malo opomogli.	Pri tem so se delali, kakor da so	Ko smo bili že v vagonih, so se spet prikazali orožniki in po-
spravljeni na take menjave denarja iz gole prijaznosti. Po pre- nujali marke za lire. Rekli so nam., da je to zadnja priložnost za isleku je večina zamenjala le manjšo vsoto, za kakih deset mark,	(Nadaljevanje na 8. strani)
1 Buditelju in voditelju narodu
Nikdar bi ne bil mislil, da mi uo usojeno pisati o Ščeku ob desetletnici njegove smrti v Novem listu, ki smo ga pod fašizmom z združenimi močmi ustanovili in po vo|ni, ko |e Virgil ležal že pod zemljo, znova priklicali v življenje.
Dr. E. BESEDNJAK
Moja naloga je prikazati bralcem ščekovo osebnost in njegov pomen za naš narod, kar seve lahko storim le zelo na kratko, ker mi primanjkuje prostora. O Virgilu Ščeku bi se mogla in morala napisati posebna knjiga.
Najočitnejša poteza njegovega značaja, priznana tudi od političnih nasprotnikov, je bila njegova brezmejna, nesebična ljubezen do slovenskega naroda, ki se je izražala ne le v čustvih in v besedah, marveč že od mladih nog predvsem v — dejanjih. Drugo, kar je ob sleherni priliki žarelo iz Sčeka, je bil njegov globoki socialni čut, njegova skrb za revne in najbolj zanemarjene sloje našega ljudstva.
Ljubezen do vsega, kar je slovensko in slovansko, je vsrkal tako rekoč z materinim mlekom. Virgil, ki se je rodil 1. januarja 1889 v Trstu v ulici Belvedere, je imel veliko srečo, da je bila njegova mati izredno zavedna in ponosna Slovenka.
V	Trstu so bili tedaj Slovenci v narodnem pogledu zelo zapostavljeni. Vse šole so bile italijanske ali — nemške; laški nacionalisti niso privoščili slovenskim domačinom v mestu niti enega ljudskošolskega razreda v njih materinem jeziku. Tako je mladi Virgil obiskoval v Trstu — nemške šole.
ŠČEK IN SLOVENSKA KNJIGA
L. 1904 se je Virgilov oče, ki je bil strojevodja pri železnici, preselil z družino v Go-' rico, kjer je Virgil vstopil v višje razrede nemške realke. V Gorici Slovenci v tistih časih tudi niso še imeli lastnih srednjih šol, a
so bili kljub temu narodno mnogo bolj pre-,bujeni kot njihovi bratje v Trstu.
Mlademu Ščeku se je zdelo, da prvič diha res slovensko ozračje. Mesto je imelo slovenske knjigarne, ki so v oknih izlagale najnovejša dela Ivana Cankarja in Otona Zu-
pančiča. Za vse naše dijake je bil izreden dogodek, ko smo zagledali v izložbi tako knjigo. Spominjam se, kako smo bili vznemir-
Virgil Šček
jeni, kadar smo opazili to ali ono zbirko Župančičevih pesmi. Tolikokrat smo jih prebirali, da smo jih znali na pamet.
Virgila je zlasti prevzelo, ko je zazrl v oknu slovensko knjigo o geometriji. Zanimali so ga strokovni izrazi, ki so jih Slovenci uvedli namesto nemških, katerih se je učil na realki, šel je k materi in jo prosil, naj mu kupi knjigo. Ko je knjigo dobil, jo je začel od navdušenja poljubljati!
Kaj more nazorneje prikazati Ščekovo ljubezen do materinega jezika?
ŠESTNAJSTLETNIK USTANAVLJA ŠOLO
V	času, ko je prišla Ščekova družina v Gorico, je Avstrija odprla novo železniško progo Dunaj-Jesenice-Podbrdo-Gorica-Trst. V Gorici je namestila skoro same nemške železničarje, zgradila zanje posebno naselje In ustanovila za njihove otroke takoj nemško ljudsko šolo.
Tuji priseljenci so imeli čez noč več pravic kot slovenski domačini, katerim laški nacionalisti tudi v Gorici niso hoteli dovoliti pouka v materinem jeziku.
Ta krivica je 16-letnega Ščeka silno bolela. Ne da bi katerega koli voditelja vprašal za nasvet, je spisal poziv na slovenske srednješolce, naj začnejo takoj zbirati prispevke za ustanovitev slovenske šole na Blančah. Vsak dijak naj bi dal v sklad po nekaj vinarjev na mesec.
Kot izrazit organizacijski talent si je Šček izbral v vsakem razredu goriške gimnazije in realke zaupnika, na ženskem učiteljišču zaupnico, ki so zbirali denar. Isto je naredil na srednjih šolah v Trstu.
Ker so se mu pa zdeli dohodki prepičli, je gibanje za ustanovitev šole na Blančah raztegnil med slovenske dijake -— vse Slovenije. Zaupnike je določil v razredih srednjih šol v Idriji, Ljubljani, Novem mestu, Kranju in Mariboru.
V	DACHAUSKIH BLOKIH
(Nadaljevanje s 7. strani)
zamenjavo. Zdaj se je še kdo premislil in zamenjal ves denar, drugi pa se le niso mogli odločiti, da bi podarili polovico svojega denarja Nemcem, in so ga rajši ohranili. Pozneje jim je bilo žal, ker so jim ga v taborišču odvzeli,‘ne da bi jim ga zamenjali.
Prvi, ki so zlezli v vagone, so posedli po obeh klopeh, drugi pa po tleh. V vsakem vagonu nas ie bilo kakih trideset ali petin-Pričakovali smo, da nas ibodo kmalu odpeljali, vendar se še več ur nismo premaknili. Toda nihče se ni jezil, zakaj se jim je zjutraj tako mudilo, da nas vržejo pokonci in nas spravijo v Št. Vid. zdaj pa da moramo čakati. Kljub vsemu nam je bilo prijetneje sedeti v zaprtih živinskih vagonih kot po jetniških sobah v umobolnici, ker se nas je nehote prijelo nekaj potovalne mrzlice, četudi smo vedeli, da se bo potovanje končalo v Dachauu. Nekateri smo na tihem upali, da se bo med potjo kaj zgodilo in da bomo lahko ušli. Nekateri so bili celo prepričani, da bodo partizani kje med vožnjo na Gorenjskem napadli vlak in nas rešili. Vsaka stvar jim je dajala povod za optimizem.
Dan je bil sončen, zato nam ni bilo prehudo mraz. Nekateri so se sedeč na tleh zavili v koce, drugi so sedeli na njih. Kdor ni imel koca, je sedel na nahrbniku ali na aktovki, pazeč, da ni zmečkal hrane v njej, če je je kaj imel. Proti večeru pa je spet pritisnil mraz. Ljubše bi nam bilo, če bi se odpeljali čez dan. tako da bi . lahko videli kaj od Gorenjske, vendar se je zdelo, da Nemci nimajo namena da hi nas odpeljali proč pred večerom. Nekateri so
skušali zvedeti čas odhoda od nemških stražnikov, toda videti »je bilo, da ti sami niso nič natančnega vedeli. Verjetno je bil železniški promet zaradi bombardiranja prog že precej v neredu, ali pa so se čez dan bali letalskih napadov. Kot se je pozneje pokazalo, je to še najbolj odgovarjalo resnici.
Ker nas je proti večeru zazeblo, je vsak oblekel, kar je imel najtoplejšega, zlesti v pričakovanju mrzle nočne vožnje preko Alp. Večina je odprla kovčke in nahrbtnike ter privlekla iz njih kose kruha, rahlo pomazane z marmelado, ki so nam jih dali za na pot, ali pa si kaj privoščila iz svojih zalog. Bilo je malo pred sončnim zahodom, ko smo zaslišali, da nekdo odpahuje «apahe vrat na vagonih in kmalu je odletel zapah tudi na našem vagonu. Nekdo je nekoliko odrinil vrata in v reži smo zagledali kapo nemškega- orožnika. Polglasno in precej prijazno je vprašal, če hoče še kdo zamenjati lire za marke. To je zadnja priložnost za zamenjavo, je rekel. Nekateri so segli v žep in zamenjali po zelo slabem kurzu še ostanek lir, drugi pa se tudi tokrat niso- dali prepričati. Komaj je orožnik zapahnil vrata vagona in odšel, je prišel že drugi z isto ponudbo in zatem še drugi. Mislim, da so bili vsi šentviški orožniki hkrati tudi menjalci valut in so tako prevzeli posle obmejnih turističnih menjalnic iz mirnega časa. Opazili smo, da je znal eden med orožniki slovensko. Govoril je koroško narečje.
Kmalu nato pa so priklopili na našo »garnituro« lokomotivo in odpeljali smo se. Kljub dolgemu čakanju nas je to skoraj izne-nadilo, ker je bil še dar. Nihče ni nič rekel, a verjetno smo vsi mislili isto, namreč »Bogve, ali te boni še kdaj videli, Ljubljana?«.
(Dalje)
Virgilu Ščeku v spomin
Razen tega je prišel na misel, naj bi se tiskala in prodajala po slovenskih krajih posebna razglednica, katere čisti dobiček naj bi šel v sklad za šolo. Besedilo je vzel iz'Gregorčiča :
»Kdo on je, ki vstaja čez vel^e na dan?
Kdo ta je junak velikanski?
Ta narod je, narod slovanski.«
K besedam je napraviil sliko Ščekov sošolec Lojze Spazzapan, poznejši sloviti umetnik, ki je pred kratkim umrl v Torinu. Narisal je orjaka, ki trga verige suženjstva.
Razglednice, tiskane v neki tiskarni v Veroni, so se v tisočerih primerkih prodajale po vsej Sloveniji. Tako je Šček zbral za tedanje razmere kaj znaten znesek 4.000 kron ter ga izročil predsedniku Družbe sv. Cirila in Metoda za Gorico dr. Ernestu Dereaniju.
Zdravnik je bil karx ganjen, ko mu je 16-letni Virgil predal vsoto za ustanovitev družbene slovenske šole na Blančah. Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je pa poslalo srednješolcu Ščeku laskavo zahvalno pismo.
In res je bila šola v Gorici otvorjena leta 1910.
VSTOP V POLITIČNO ŽIVLJENJE
Za politiko se je Sček začel zanimati že kot četrtošolec. Tedaj je ob koncu šolskega leta napisal svoj prvi članek narodnoobrambne vsebine v goriški list Sočo. »Težko bi opisal veselje«, je rekel pozneje Šček, »ko sem zagledal v Soči dopis, objavljen brez najmanjšega popravka.«
To mu je vdihnilo pogum, da je začel pridno dopisovati tudi v druge liste, opozarjajoč bralce stalno na narodne krivice, ki jih trpe Slovenci.
Na Goriškem sta tedaj obvladovali javno življenje dve stranki: Slovenska ljudska in Narodnonapredna, ljudje so jima rekli klerikalna in liberalna, medtem ko socialnodemokratska stranka, ki jo je vodil dr. Henrik Tuma, ni imela moči in vpliva.
Kar je narodno zavedne dijake v Gorici bolelo, je bila strastna zaqrizenost, s katero so se stranke med seboi klale. Zato so kar nri-sluhnili, ko se je v Vrtojbi vzdignil idealen kmet Mermolia z qeslom : Proč s strankami! Slovenci, složni v boi I ter začel prireiaH sho'1 za shodom po Goriškem. Ker ie bil naiholiši oovornik v deželi, so na hodili poslušat t> diiftki in med niimi Šček.
Mermolia je ustanovil ^voie nlasilo Na? ^la-, ter naDrosil mladeaa Virnila nai pomaga v uredništvu. Tako ie oostal š?pI< časnika--
TAJNIK DIJAŠKE ZVEZE
Mermoljevo gibanje, ki je spočetka šlo kot val po Goriškem, je kmalu uplahnilo in propadlo. Vzrok je bil v tem, da se je pretvorilo v navadno stranko, kot so bile druqe, ter ni imelo dovolj zaslombe v izobražencih.
Razen odvetnika dr. Franka in nekaj duhovnikov so bili vsi izobraženci v drugih strankah, ki so se oslanjale na močne pro svetne in gospodarske, predvsem zadružne organizacije in na dolgoletno izročilo, kar je Mermolji popolnoma manjkalo.
Šček je uvidel, da se mora, če hoče svojemu narodu resnično koristiti, odločiti za eno med obstoječimi strankami. Izbirati je moral
med narodnonapredno ali ljudsko. Po dolgem razmišljanju je spoznal, da so liberalci stranka »besednih manifestacij«, klerikalci pa stranka dela, in on se je odločil, kot je pozneje pisal, »za stranko dela«, ki se je neumorno udejstvovala med ljudstvom.
Stopil je najprej v Dijaško zvezo, kateri je postal tajnik ter s tem vzel nase največ dela. Takoj je v njej ustanovil telovadni, organizacijski, apologetični, dramatski, pevski, narodnoobrambni, šahovski in književni odsek, ki je izdajal list Alfo.
V	Alfo so med drugimi pisali Ivan Pregelj, Jože Lovrenčič, Lojze Res, Peter Butkovič in France Bevk.
ZAKAJ JE POSTAL DUHOVNIK?
Po zrelostnem izpitu na nemški realki je Virgil šel v Gradec na trgovsko visoko šolo, a se je kmalu prepričal, da si ni izbral pravega poklica.
Po tehtnem premisleku je sklenil postati duhovnik. Njegovi starši so kar zastrmeli.
Ta poklic si je odbral, ker je bil uverjen, da tako lahko najbolj koristi svojemu ljudstvu. Do tega spoznanja je prišel, ko je na Goriškem predaval po deželi ter se pri tem seznanil z župnikom Ivanom Kovačičem v Pod-melcu.
Kovačič je ustanovil prosvetno društvo, čitalnico in knjižnico, posojilnico in hranilnico, da iztrga ljudstvo iz rok oderuhov, ter prirejal predavanje za predavanjem. »V nedeljo«, je pozneje napisal Šček, »se nisem mogel načuditi, kako stoji mladina pred knjižnico in nestrpno čaka : „Jaz bi čital Finžgarjevo Pod svobodnim soncem", „Jaz želim zadnjo Meškovo knjigo", „Ali imate Tavčarjeve povesti?" — Tak je torej pravi slovenski duhovnik.«
»Misel, da je duhovnik stan, ki more za^ narod največ storiti«, — nadaljuje Šček —;
»mi ni šla več iz glave. Kaj naj pomeni za Slovence slovenski Tržačan, ki je postal doktor na trgovski šoli, se oženil in živi zdaj z družino v Milanu? Če bo postal voditelj pri največjem podjetju, kaj bo to za narod?«
ŠČEK PRI SV. IVANU
Tak plemenit, nesebičen nagib je torej Vir-gila gnal, da je postal I. 1914 duhovnik.
Njegovo prvo službeno mesto je bilo pri Sv. Ivanu v Trstu, kjer se ga starejši ljudje še danes dobro spominjajo. K Sv. Ivanu je prišel v času, ko je začela kmalu divjati prva svetovna vojna ter prizadevala zlasti revnim družinam neznanske skrbi.
Družinski očetj^so bili pri vojakih, njihove žene in otroci pa niso spočetka prejemali ni-kake državne podpore. Kako naj matere, ko nimajo nobenih dohodkov, preživljajo otroke? »Poznal sem družine od vrdelske postaje do Ljudskega vrta, kamor je segala naša župnija«, — je pozneje napisal Šček — »ki so prodale pohištvo, skoro vse odeje in perilo, le da bi se mogle kako preživiti.«
Temu stanju se je socialno globoko čuteča Ščekova priroda z vso silo uprla. Sestavil in priobčil je letak »Klic ubogih«, ki je v javnosti zbudil pozornost, ter zbral okoli sebe mlade dijake, katerim je bilo naloženo, naj zbirajo od hiše do hiše prispevke za reveže. V prvem tednu so nabrali nekaj tisočakov.
Naposled se je Šček javil pri vojaškem poveljniku Trsta, mu predložil dokaze, kako ljudje gladujejo in celo od lakote umirajo, ter ga prosil, naj da proti plačilu Svetoivan-čanom na razpolago potrebno moko. Povel|-nika so Ščekove besede tako ganile, da je njegovi prošnji takoj ugodil.
Nato je Šček najel pekarno pod župniščem, kjer so dnevno spekli na stote kruha. Njegovi v klub organizirani dijaki so skupno z njim natančno določali, koliko kruha pripada dnevno tej ali oni družini.
Nadaljevanje na 10. strani
Možje iz vodstva kršč. socialnega gibanja na Goriškem iz dobe po I. svetovni vojni. Z leve proti desni — spodaj: Leopold Kemperle, dr. E. Besednjak, dr. J. Bitežnik, Virgil Sček, Anton Vuk; zgoraj: dr. T. Simčič, dr. A. Kacin, dr. J. Kralj, dr. Simoniti, ing. Pegan, ing. J. Kustja, prof. R. Bednarik.
Nekaj dokazov o Sčekovi iznajdljivosti
REŠEVANJE SLOVENSKEGA JEZIKA
Malokdo je pod fašizmom tako trpel v srcu kakor gospod Virgil. Vedel je predobro, da narodu grozi smrt. Slovenske šole so bile zatrte, slovenski tisk uničen, slednje kulturno delo onemogočeno, vsakemu narodno čutečemu človeku je zijala naproti konfinacija. Vse to je moža neizrekljivo bolelo. Ker drugače ni mogel, se je oprijel edine rešilne deske: cerkve. V avberski cerkvi je vpeljal reševanje slovenskega jezika in slovenske-kulture.
Ob nedeljah pri popoldanskem bogoslužju so nastopali pred blagoslovom fantiči ali deklice z lepo in skrbno pripravljeno, dobro naučeno versko deklamacijo. Prej je ustanovil Dekliško zvezo in dal dekletom nalogo, da so otroke pripravljale na te nastope. Pri večjih slovesnostih kakor n. pr. ob miklavževanju je gospod povabil vse okoliške duhovnike,... da bi to videli in, kar je glavno, da bi tudi sami posnemali. Tedaj so nastopali deklamatorji v večjem številu. Svojo nalogo so prednašali glasno, čustveno in z živahnimi kretnjami, kakor bi hoteli pokazati, da smo narod, ki noče umreti. Starejši duhovniki so debelo gledali in majali z glavo, mlajši so si mislili svoje. To je bilo sicer nekaj novega, toda nihče ni mogel reči, da je zoper cerkvene predpise.
if
NENAVADNI SVETI VEČERI
Prav poseben značaj so ti nastopi imeli na sveto božično noč. Oblečeni kakor pastirji so prišli malo pred polnočjo otroci v cerkev, v rokah so nosili svetilke »fegarčke« in palice in med petjem božičnih pesmi so prinesli Je-zuščka v jaslice.
Primernih deklamacij pri tem je bilo seveda nič koliko. Vse je znal gospod Šček tako pripraviti, da je pri tem sodelovala vsa župnija, posebno seveda dekleta. On je bil pri vsem neviden. Podobno je zaživela župnija pri vseh cerkvenih praznikih in ljudstvo je bilo s cerkvijo povezano kot nikjer drugje.
*
POSTAVIMO Sl SPOMENIK
Misel, da smo po fašizmu obsojeni na smrt, Ščeku ni šla iz glave. Zaupnemu prijatelju je tožil: »Ti, ali moramo zares izginiti? Naši sovražniki to hočejo, ljudstvo je pa brez hrbtenice. Koliko naših ljudi je v njihovi službi ter sprejema vlogo Judeža Iškarijota. O Bog kako me vse to boli...«
Tedaj se je odločil, da poslika avbersko cerkev po domačem umetniku Tonetu Kralju, ki mu je najbolj ugajal: »Naj pa cerkev priča, da smo tu nekoč bili Slovenci!«.
Poleg originalnih slik, ki naj kažejo domačo farno zgodovino, je Šček dal preplesti vso cerkev podolgoma in počez s slovenskimi napisi iz svetega pisma. »Hvalite Gospoda vsi narodi I« - »Dema me je zapustil, ker ljubi ta svet... sam Luka je pri meni .« - »Daj mi glavo Janeza Krstnika« - »In tvojo lastno dušo bo presunil meč.«
Na zunanjem levem cerkvenem oglu je dal vklesati napis : »Gospod, ne spominjaj se naših hudobij... ker smo v veliki revi...« Nad velikim oltarjem stoji glavna slika s sv. Miklavžem, kateri kaže potapljajočim se Slovencem rešitev, ki bo prišla od Boga. Ob stran ji je
kot triptikon dal postaviti sv. Cirila in Metoda v nadnaravni velikosti z glagolico v knjigi.
O Kraljevi slikariji je šel glas po vsej deželi. Množice so od blizu in daleč romale v Avber gledat slike. Po časopisju članki hvale in graje. Ščeka pa vse to ni niti najmanj priza-J delo, stal je vedno nad vsakdanjostjo. Prav to I deljeno mišljenje mu je vdahnilo novo misel: v kot ob stopnišču na kor je postavil majhno nizko mizico, nanjo je dal nekaj pol papirja, pero, črnilnik in povabilo, naj vsak obiskovalec zapiše o slikariji svojo sodbo ali obsodbo.
Napisane kritike so napolnile majhno knjigo. Gospod Šček je dal vse pole zvezati v knjigo , ki je še sedaj v avberskem župnijskem arhivu in predstavlja pravi muzej hvale in graje. Podpisani so domačini in razni Kraševci, pa tudi študentje, umetniki in umetniški zgodovinarji.
*
VZIDANI KEMBLJI
Leta 1930 je Italija vrnila cerkvene zvonove, ki jih je bila Avstrija odvzela med prvo svetovno vojno.'Vlada je zahtevala tudi vse ostanke starih zvonov, posebno še kemblje. Vsi. so jih hiteli dostavljat livarnam, ne pa tako Šček. Kemblji so mu bili edini spomin na zvonove, ki jih je bilo kupilo verno slovensko ljudstvo. Zato jih je skril globoko v temo in pisal livarni: Naših kembljev ni več videti!
Nadaljevanje z 9. strani
PRI STAREM SV. ANTONU
Tedaj je škof premestil Virgila kot kaplana v Staro mesto. To je bilo I. 1917.
Samo po sebi se razume, da se je Šček takoj začel zanimati za Slovence v župniji. Na griču sv. Vida, kjer je našel še ostanke slovenskih kmetij, ki so danes že izginile, je stopil v stik s stotinami slovenskih železničarskih družin. Ugotovil je, da sta pri Sv. Vidu delovali že italijanska in nemška ljudska šola, a da Slovenci niso imeli nobene.
Ta krivica je Ščeka do dna duše zabolela. Kot človek dejanja je takoj spoznal, kaj je treba storiti. Uvidel je, da je potrebno nemudoma ustanoviti za okraj Sv. Vida podružnico Družbe sv. Cirila in Metoda, ki naj tu ustanovi slovensko šolo.
Za to misel je navdušil tudi ravnatelja dnev
IZ KULTURNEGA SVETA
* V okviru salzburškega festivala so posvetili tudi troje novih bronastih vrat tamkajšnje stolnice, ki je bila med vojno hudo poškodovana. Glavna vra ta je izdelal italijanski kipar Giacomo Manzii iz Milana, dvoje stranskih vrat pa dva avstrijska kiparja. Reliefi na vseh vratih simbolizirajo »vero, upanje in ljubezen«.
* Avstralski dirigent Vaughan pravi, da so vsa Verdijeva dela v teku časa tako popačili, da sko-ro nobena nota ni več taka, kot jo je zapisal Verdi. »Verdi ni več Verdi«, pravi Vaughan.
* V Milanu so izpustili iz umobolnice »anahronističnega slikarja« Nunzia Guglielma, ki je 15. junija poškodoval Raffaellovo sliko: Marijina poroka, ker se svet ni zmenil za njegovo »umetnost« in je moral živeti v revščini. Toda če bi se vsi reveži in tisti, ki nimajo uspeha v življenju, spravili nad znamenite slike...
Ko so bili novi zvonovi postavljeni in obešeni ter so oblastniki odšli, je Šček dal kemblje vzidati v trd cement na severni strani cerkve. Pol so bili v zidu, pol na svetlem, da bi pričali, tako so oni, ki so stoletja spremljali slovensko ljudstvo in njegovo trdo življenje, še vredni, da gledajo rodove za rodovi ter molče govore, da klavrno končajo vsi tisti, ki naš narod krivično tlačijo ter ga hočejo uničiti.
*
OBISK TRŽAŠKEGA ŠKOFA
Da bi bolje nadzorovala nevarnega Ščeka, so fašistična oblastva postavila v hišico med Avberom in Ponikvami posebno oglednico, ki je prihajala vsak večer k njemu z vprašanjem, kdo ga je tisti dan obiskal. Tem fašistom je navihani gospod Virgil nekoč tako zagodel, da jim je postala usodna. Lepega dne pridrdra v avbersko župnišče tržaški škof msgr. Fogar, ki je gospoda Virgila zelo cenil. Po po! urici živahnega pomenkovanja se škof odpelje.
Zvečer črni možje: »Kdo Vas je danes obiskal?« - Neki človek iz Trsta. - »Ime?« -Msgr. Fogar. - »Njegovo civilno stanje?« -Še fant. - »Njegov poklic?« - Premetava papir. - »Stanuje?« - Trst, via Cavana 16, I. nad., desno.
Možje so odšli . . . toda po nekaj dneh so bili odpoklicani.
nika Edinosti g. Cotiča, s čigar pomočjo je bil sklican ustanovni občni zbor v neki gostilni ulice Lazzaretto Vecchio.
Za predsednika je bil izvoljen Cotič, za tajnika pa Šček, ki je s tem spet vzel na rame glavno delo. On je tudi organiziral zbiranje prispevkov v naših krajih in ostali Sloveniji. Med prvimi, ki so poslali po sto kron podpore, sta bila znani slavist dr. Anton Breznik in notar v Ajdovščini dr. Lokar.
Zbiranje je bilo tako uspešno, da so se lahko že po nekaj mesecih dogovorili za nakup hiše v ulici Franca. Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je bilo tako navdušeno, da je Ščeka v znak priznanja povabilo, naj on predlaga voditelja nove slovenske šole.
Ker je pa medtem zasedla naše kraje Italija, so Ščekovi načrti na žalost padli v vodo.
Nadaljevanje prihodnjič
2ammimUi
Najbolj čuden priimek na svetu nosi neka francoska družina. Glasi se »Tisoč sedemsto •'vai ndeiiet deset u.
♦
Ena najbolj čudnih navad je še pred pol stoletjem vladala na nemškem dvoru. Kadar se je kak mladi princ pregrešil, niso njega našeškali, marveč vpričo njega kakega najetega dečka iste starosti. Princa se vzgojitelj ni smel dotakniti, najetega oslička so pa odškodovali z denarjem.
NAJLEPŠE KNJIGE NISO NAPISANE S ČRNILOM, MARVEČ S SRČNO KRVJO. (Buck)
VIR0ILI1 ŠCEKU V SP0HIN
ZA NAŠE ZDRAVJE
O	PREHRANI PRI MALOKRVNOSTI
Ker je -malokrvnost zelo pogost pojav, je nuj.no, da o njem spregovorimo. Malokrvnež je bledikast, utrujen, apatičen, brez zanimanja in brez veselja do dela. Da preprečimo malokrvnost, moramo skrbeti, da je hrana raznovrstna ter da vsebuje zadostno količino železa. Pri lahkih oblikah malokrvnosti se stanje hitro popravi, že če uživamo več mesa. Zelo priporočljivo je jesti v ta namen mnogo jeter, ledvic in možganov. Od sadežev priporočajo orehe, lešnike in mandeljne. Pri hujših pojavih pa je treba uživati \ečje količine praženih jeter (najmanj 4 obroke na teden). Jetra lahko zmeljemo surova ter jih damo v juho ali jih pomešamo med razne pireje; tudi jetrne paštete so zelo priporočljive.
Za malokrvne je zelo .na mestu tudi dieta z večjimi količinami beljakovin. Mleko, kot znano, vsebuje ma. lo železa. Organizem najbolje izkorišča železo neposredno iz hrane; v obliki zdravil je izkoriščanje slabše. Živila, ki vsebujejo mnogo železa so jetra, rumenjak, grah, črni kruh in sir. Dnevni jedilnik malokrvnih naj vsebuje naslednje; zajtrk — mleko s črnim kruhom, jajce in sadje; kosi-
lo	— jetra, zrnato sočivje, špinača, gobe, sir, orehi ali lešniki; večerja
—	kot kosilo, le jetra nadomestimo z jajci.
NEKAJ ZA SMEH
TONČEK RAZMIŠLJA
»Mislim, da je najbolj neumna pijača kava! Najprej jo pražijo, da postane črna, potem ji dodajo mleka, da bi bila bela. Poleg tega ji dodajo cikorije, da bi bila bolj grenka, ter jo nato osladijo, da je sladka. Nazad-.nje jo kuhajo, da postane vroča in nato pihajo vanjo, dokler se ohladi.«
V	NEKEM URADU
— Gospod šef, v moji pisarni vsi spijo!
— Zaradi tega pa me res ni bilo treba zbuditi!
borni led vlakov
ODHODI IZ TRSTA
0.20 B Opčine - Ljubljana - Beo grad - Reka
4.00 P Videm
5.18	P Portogruaro 5.28 P Videm
5.37 P Opčine
6.00 R Benetke - Milan
6.20 B Benetke - Rim - Milan
Turin - Ziirich 6.35 P Videm 6.58 P Opčine
7.15 P Tržič (samo ob delavni-
kih)
8.10 B Benetke - Rim - Milan
8.20 B Videm - Trbiž
8.43 B Videm - Trbiž - Dunaj -
Pariz - Amsterdam 8.48 B Opčine - Ljubljana
9.43 P Videm
10.15 P Benetke
12.20 B Videm
12.30 P Videm
12.53 R Benetke
13.30 'P Benetke
13.45	P Opčine
14.25	P Videm
14.41 B Benetke - Milan - Pariz
-	Calais
16.10 B Opčine - Reka - Ljublja-
na - Beograd - Atene -Istanbul
16.20 P Videm
16.50 B Benetke - Bari
17.00 P Benetke
17.37 P Videm
17.53 P Opčine
18.30 P Portogruaro
19.10 B Videm - Trbiž - Dunaj
Munchen
19.30 P Cervignano
20.07	P Opčine
20.17	P Videm
21.10 B Benetke - Milan - Geno
va - Turin - Ventimiglia Marseille
21.50 P Videm
22.15 B Rim
PRIHODI V TRST
1.05 B Videm
5.30 B Beograd - Zagreb - Ljub
ljana - Opčine
6.24 P Cervignano
7.05 P Opčine
7.18 P Videm
7.30 P Portogruaro
7.38 B Turin - Milan 8.07 P	Videm
8.25 B	Rim
8.32 B	Videm
9.17 P	Videm
9.38 B	Marseille	-	Ventimiglia	■
Genova	-	Turin	-	Milan	-
Benetke
9.50 B Munchen - Dunaj - Trbiž - Videm 11.39 P Opčine
11.50 B Videm
12.05 R Benetke
13.30 P Bari - Rim - Benetke
14.05 B Istanbul - Atene - Beo
grad - Ljubljana - Reka -Opčine 15.12 P Videm
15.32 B Calais Pariz - Milan
Benetke
16.50 P Videm
17.18 P Opčine
17.30 B Trbiž - Videm
18.11 P Tržič (samo ob delavni
kih)
18.50 P Portogruaro
19.03 R Benetke 19.55 P Videm
20.03 P Ljubljana - Opčine
20.32 B Pariz - Milan - Rim - Bo
netke
21.08	P Videm
21.18 R Milan - Benetke - Mestre 21.44 P Opčine
21.11 B Amsterdam - Dunaj - Tr-
biž - Videm
22.46	P Benetke
23.50 B Ziirich - Turin - Milan
Rim - Benetke
b. kidktUmga bmta
B brzi P potniški R najhitrejši
*	Ustanovljen je bil mednarodni Center za gledališko zgodovino, ki bo imel svoj sedež v Benetkah. Vodil ga bo kot predsednik znani italijanski gledališki kritik Goffredo Bellonci iz Rima.
Izmed francoskih pisateljev še vedno največ prevajajo Jules Vemeja, ki je znan po svojih fantastičnih romanih in potopisih, katerih napovedi so se kasneje uresničile. Lani je doživel Jules Verne 90 prevodov, medtem ko so prevedli le 53 del slovitega Balzaca. Kakor kaže, je literarni okus ljudi še vedno usmerjen k lahki obliki pripovedništva.
V	Parizu prodajajo od časa do časa na dražbi dragocene rokopise zgodovinskih osebnosti. Vzklic-ne cene so po navadi precej visoke. Pred kratkim so prodali za 840.000 frankov lastnoročno pismo kralja Ludvika XVI., naslovljeno leta. 1789 na predsednika Bailya zaradi sklicanja narodne skupščine. Drugo redko pismo na treh straneh je pisal Nap61eon grofu Montesquieuju decembra 1812. V njem poroča cesar o zmagi pri Berezini, kjer je ujel 10 tisoč Rusov, 8 zastav in 12 topov. To pismo je bilo prodano za 625 tisoč frankov.
Marsikateremu bralcu gotovo ni znano, da je e.na izmed najbolj prevajanih slovenskih knjig Jurij Kozjak, povest Josipa Jurčiča iz dobe turških vpadov. Prvi prevod je izšel leta 1936 v Parizu, italijanski leta 1947 v Milanu, angleški in kitajski 1953, nemški pa lani. Japonski je ravnokar v tisku. Pripravljeni pa so še češki, poljski, madžarski, armenski in latinski prevodi. Jurčičeva povest si je res že osvo-iila svet.
DROBNI NASVETI
— Ce pri stepanju beljaka pridenemo v sneg žličko vode, dobimo precej več snega.
— Da gumijasti' predmeti prehitro ne popokajo, jih namočimo v raztopljen parafin.
— Duh po ribah, čebuli in sličnih rečeh izgine iz posode, ako pridenemo vodi za pomivanje nekoliko kisa.
— Z navadnim kislim mlekom odpravimo lahko rjaste madeže s perila.	»
— Kadar peremo volneno blago, moramo paziti, da ga izpiramo v prav tako topli vodi, v kakršni smo prale.
— Ce so čevlji od dežja mokri in zato trdi, jih umijemo s toplo vodo in jih nato namažemo z ricinovim oljem.
— Skrivljeno kuhinjsko desko zravnamo s tem, da | jo za 24 ur denemo na ravno mizo med dva mokra
prtiča.
VELIKI ŠAHOVSKI TURNIR V PORTOROŽU
V ponedeljek se je v Portorožu pričel medcanski šahovski turnir, ki se ga udeležuje 21 šahistov, in sicer 11 velemojstrov ter 10 mednarodnih mojstrov. To tekmovanje je gotovo največji letošnji šahovski dogodek na svetu. Ker so prisotni šahovski velikani, kot so Talj, Petrosjan, Bronstein, Gligorič in Panno, bodo borbe izredno hude. Po zasedbi je torej letošnji medeonski turnir eden najpomembnejših. Doslej so odigrali tri medeonske turnirje; prvi je bil leta 1948 v Saltjoebadenu, drugi leta 1952 v Stockholmu in tretji leta 1955 v Goeteborgii. Na teh tekmovanjih so se najbolje izkazali Rusi: dvakrat je zmagal Bronstein in enkrat Kotov.
Potem ko so sc zaključila srečanja v 9 conskih turnirjih, je portoroško tekmovanje odločilnega pomena za vstop v turnir sedmorice kandidatov, od katerih bo najboljši lahko izzval svetovnega prvaka dr. Botvinika. To sedmorico bodo tvorili Smislov, Keres in tisti šahisti s portoroškega turnirja, ki osvoje prvih 5 mest.
V Portorožu je prisotnih 21 igralccv, ki so zmagali srečanja v posameznih conah. Ti so: Panno, Rossetto in Sanguinetti (Argentina); De Greiff (Kolumbija); Fisher in Servvin (ZDA); Fister (Kanada); Talj, Petrosjan, Bronstein in Averbah (Sov. zveza); Gligorič in Matanovič (Jugoslavija); Filip in Pachman (Češka); Neukirch (Bolgarija); Larsen (Danska); Olafsson (Islandija); Szabo (Madžarska). Za prvo mesto se bosta verjetno borila sovjetska velemojstra Bronstein in Talj, za ostala mesta pa Gligorič, Petrosjan in Szabo.
Največ zanimanja je za igro Rusa Bronstcinna, ki je že s 16. letom postaj mojster. Zmagal je doslej na več turnirjih ter celo zaigral neodločeno
r:
CŠportni pregled =
(12:12) s svetovnim prvakom Botvinikom, tako da mu je manjkalo le pol točke za osvojitev častnega naslova svetovnega prvaka.
Drugi velik favorit je 23-letni Rus Talj, ki je dvakrat zaporedoma osvojil prvenstvo v Sovjetski zvezi, kar je doslej uspelo samo Botviniku in Keresu.
Cast jugoslovanskega šaha bosta branila Gligorič in Matanovič. Oba sta znana zaradi gotove igre in svojega velikega znanja. Madžar Szabo se že četrlič udeležuje medeonskega turnirja in je doslej dosegel prav lepe uspehe. To velja tudi za nordijskega prvaka Olafssona ter za mladega velemojstra Lar-sena. Pachman se je častno izkazal na vseh dosedanjih turnirjih. Argentinci pa mnogo pričakujejo od mladega Oscarja Panna.
Najmlajši igralec v Portorožu je Amerikanec Fisher, ki se je rodil v Chicagu leta 1943. Šah igra že od 6. leta in je s 14. leti postal prvak ZDA. Na letošnjih tekmah za prvenstvo Amerike ni izgubil niti enega srečanja in zato njegovi rojaki govore o njem kot o »največjem čudežu« v zgodovini šaha.
NEKAJ O JUGOSLOVANSKEM ŠPORTU
Na lestvici najmočnejših držav na svetu je Jugoslavija, kar zadeva šport, na prccej višjem mestu, kot bi ji pripadalo po številu prebivalstva. V teles-nokulturnih organizacijah je včlanjenih skoraj še enkrat več ljudi kot pred voj.no. Jugoslovani so dosegli že velike uspehe tako na tekmovanjih doma kot v tujini. Naj opozorimo predvsem na odlične
izide, ki so jih dosegli vaterpolisti. Jugoslovanska državna reprezentanca sodi med najboljše na svetu, kar velja tudi za namiznoteniško moštvo. V tujini zelo cenijo tudi jugoslovanski nogomet, saj spada državno moštvo med 8 najboljših ekip na svetu.
Velik ugled uživajo v svetu tudi mnogi posamezniki, od katerih omenjamo samo Mihaliča, Lorger^ ja in Bezjaka, da ne govorimo o jugoslovanskih veslačih, plavalcih, kegljačih, rokometaših, jadralnih letalcih itd., ki so prav tako mnogo pripomogli k športnemu slovesu svoje domovine.
Leta 1932 je bilo v Jugoslaviji 951 športnih društev s 47.760 člani, leta 1938 pa 1411 društev s 63.506 člani, leta 1956 kar 5417 društev s 259.370 člani.
Jugoslovanski športniki imajo stike s 60 državami in so po vojni sodelovali na približno 4200 večjih mednarodnih prireditvah.
ŠPORT PO SVETU
Tenis — Prejšnji teden so v Milanu odigrali finalno tekmo evropske cone Davisovega pokala. Končno zmago je izbojevala Italija z visokim izidom 4:1.
Kolesarstvo — Francoz Scodeller se je uvrstil na prvo mesto na etapni dirki po zahodni Franciji.
^ Italiji se je zaključila »dirka dveh morij«. Zmagal je Belgijec Vlocberghs. Krožno dirko po Roma-gni pa je osvojil mladi in neznani kolesar Zorzoli.
Avtomobilizem — Anglež Tony Brooks je na vozilu Vamvall zmagal v dirki za veliko nagrado Nemčije. Na tem tekmovanju sc je smrtno ponesrečil Anglež Pi;tcr Collins, ki je bil brez dvoma eden najboljših dirkačev na svetu.
Lahka atletika — V nedeljo sta sc v Bellunu srečali državni predstavništvi Italije in Jugoslavije. Po ostri borbi je bil končni izid neodločen 52:52.
GOSPODARSTVO
ZNANOST IN KMETIJSTVO
Minilo je že več tisočletij, odkar je človek spoznal, da z gnojenjem zvišamo kmetijske pridelke. Toda skozi tisočletja so kot gnojila uporabljali samo' živalske in človeške iztrebke ter pepel. Rudninske snovi, to je liinetina gnojila, so ljudje začeli izkoriščati šele pred nekaj slo leti. Komaj nekaj desetletij pa vemo, da pridelek ni odvisen samo od štirih glavnih prvin: dušika, fosforove kisline, kalija in apna, temveč tudi od mnogih drobnih prvin, kot so železo, žveplo, magnezij, klor itd. Toda medlem se poskusi vedno bolj izpopolnjujejo, ker znanstveniki ne mirujejo.
Borba proti rastlinskim boleznim se je začela komaj pred 100 leti, nekoliko prej pa so pričeli uničevali različni mrčes, a do druge svetovne vojne v lem pogledu nismo mogli zaznamovati posebnih uspehov. Dejstvo je namreč, da so se vse prirodne vede znatno razvile komaj v zadnjih 20 letih. Te vede iščejo sredstva in poti, kako hi človeku olajšale in oslajšale življenje (žal tudi, kako hi ga uničile!). S proučevanjem prirode je znanstvo ugotovilo, da se odkrivajo vedno nova zagonetna področja in da ho človeški duh težko kdaj prodrl v vse tajne prirode.
Danes navajamo nekaj odkritij, ki so bila napravljena v zadnjem času in ki obetajo veliko pomoč kmetijstvu.
V	rastlinskem svetu
Poskusi za vzgojo pšenice trajnice bodo najbrž kronani z uspehom: prevzgojena pi-rika (škrada) ne bo več plevel, temveč žlahtna pšenica, ki jo bomo enkrat vsejali in več let želi.
Za uničevanje mrčesa je danes mnogo sredstev, a znanstvo teži za tem, da hi samo eno sredstvo popolnoma obvarovalo rastlino pred mrčesi. Za pšenico je tako sredstvo že preizkušeno', in sicer Tliimet. S tem prahom premešaš senie pred setvijo in pšenično tkivo vsrka toliko prahu, kolikor ga je potrebno, da se uničijo vsi škodljivci.
Sredstvo 2,4 D uničuje plevel med žitom, in sicer tako, da pospeši rast plevela, ki sc potem posuši. Neki Jerrv Twomey v Winni-pegu (Kanada) je primešal med 2,4 D neko rudnino in je potem s tem sredstvom uničil ves plevel med koruzo ter dosegel za 20% višji pridelek.
Prav v zadnjih mesecih mnogo pišejo o giberilični kislini, katero so odkrili Japonci. Pravijo, da jc ta kislina najučinkovitejši hormon za pospeševanje rasli: ohrovt (vrzo-le) doseže visokost do 4 metrov, paradižniki rastejo 5-krat hitreje in dajo več plodov, ki dozorijo mnogo prej; mlada koruza podvoji svojo višino v 72 urah.
Genetiki, to so znanstveniki', ki proučujejo dedovanje, bombardirajo rastline z jedrskimi — atomskimi — izžarevanji in hočejo povzročiti mutacije, to je tvorbo novih vrst. Na la način so vzgojili neko jaro sorto pšenice, ki kljubuje vsem boleznim.
V	živalskem vrtu
Umetno osemenjevanje je danes že zelo razširjeno posebno v govedarstvu in konjarstvu: s semenom enega samca se oplcmeni nešteto samic. Znanstveniki pa so si zadali drugo nalogo: krava z odličnimi lastnostmi naj nima
kot doslej samo do 10 telet, temveč na stotine. V ta namen so odvzeli dobri kravi oplojeno jajce in ga vcepili drugi kravi, kjer se je zarodek razvil do otelit ve. Ta postopek še ni natančno urejen, a se zdi, da nismo več daleč od časa, ko bodo posebno plemenitim živalim jemali za oplemenjenje godna jajčka, jih umetno oplodili in vcepili v drugo samico.
Perutninarji umorijo na milijone en dan starih piščančkov, ker nočejo petelinčkov, marveč dobre jarčice. Neki kokošerejec pa je odkril postopek, ki nam dovoli, da dobimo po želji petelinčke ali jarčice; če jajca potopimo v raztopino estrogena, ki je ženski hormon, dobimo jarčice; če pa jih potopimo v androgen, ki je moški hormon, dobimo petelinčke.
Toplota okolja vpliva na ljudi in živali. Zato so živinorejci tudi y hlevih začeli držati ustaljeno pogojeno toploto. V vremenn-slovnem laboratoriju vseučilišča Missouri so to preizkusili pri teletih. Eno skupino so držali pri stalni toploti 10° Celzija, drugo pri 27 stopinjah. Po preizkusnem roku je prva skupina izkazala za 90 kg višjo težo. V nekem vročeni poletju so držali eno skupino holštanjskih krav pri naravni — vremenski
—	toploti, drugo skupino pa pri ustaljeni, pogojeni toploti 15° C. Druga skupina je dala za eno tretjino več mleka. — Do podobnih zaključkov so prišli pri kurah: ena skupina je živela pri toploti 28° C, druga skupina pa pri 2 stop.; druga skupina je v istem roku znesla 2-krat toliko jajc kol prva.
Zanimivi so tudi poskusi s silbestrolom, ki je neki ženski hormon. Kroglico silbestro-la so spravili pod ušesno kožo nekega vola in njegova teža je zrasti a za 23 kg v primeri z drugim volom. Ta hormon so nudili živalim tudi premešanega s krmo. Uspeh je bil, da je žival porabila 12% manj krnic kot druga, a pri tem zrasla za 15% več kot običajno.
Navedli smo samo nekaj vprašanj, s katerimi se bavijo' znanstveniki ter skušajo pri lem zvišati kmetijsko proizvodnjo. Eno je gotovo: znanstvo bo že poskrbelo, da človeštvo ne izbira zaradi pomanjkanja hrane.
MLEKARSTVO V SOVJETSKI RUSIJI
Mednarodni kmetijski urad (EAO) objavlja v letošnjem majskem vestniku nekaj statističnih podatkov, iz katerih si lahko naredimo vsaj površno sliko o mlekarstvu v Sovjetski Rusiji. Položaj je približno naslednji:
a) Število krav mlekaric ni znano, n ga lahko izračunamo iz drugih številk. V Rusiji mora bili nekaj več ko 30 milijonov glav. Od teb krav je okoli 40% last kolhozov, 5 do 6% last sovbozov (državnih posestev), nekaj nad polovico ali okoli 54% pa je v zasebnih rokah, to je polhoznikov na njihovih obišnicab.
h) Srednja mlečnost krav znaša okoli 1600 liilrov na leto, in sicer okoli .1500 litrov pri zasebnih kravah in 2413 'litrov pri kravah na državnih posestvih. Tu so tudi ugotovi-
li	najvišjo mlečnost, ki je dosegla v nekaterih primerili tildi 5.000 litrov. Podatki za mlečnost na kolhozih niso znani.
c) Celotna proizvodnja mleka hitro narašča, tako' da se je od Stalinove smrti do 1. 1957 dvignila o.d 38 milijonov na skoraj 55 milijonov ton. Po Stalinovi smrti »o bile namreč ukinjene visoke oddaje mleka po nizko' določenih cenah,
č) Če imajo v Rusiji zares 55 milijonov ton mleka na leto, pride na> vsakega državljana približno po 270 kg mleka. Proizvodnja mleka v Italiji znaša 7.5 milijona lom in 150 kg na osebo, seveda ne porabijo vsega mleka v svežem stanju, temveč ga večinoma predelajo v maslo in sir, nekaj tudi v mlečni prali in kondenzirano mleko.
d) Mlečna industrija oziroma predelava mleka ie dala 1. 1957 621.000 ton masla in 123.000 ton sira. Nič pa ni povedano, kaj delajo iz posnetega mleka, potem ko je bila •odvzeta tolšča za maslo. Navedena proizvodnja masla daje najmanj 10 milijonov ton posnetega mleka, iz katerega se lahko pridobivajo skuta ali industrijski predmeti, kot so kazein, mlečni sladkor itd.
e) Sovjeti trde, da je znašala 1. 1956 srednja potrošnja masla 6.4 kg na glavo, sira pa 1.4 kg. Če računamo, da itna Rusija nad 200 milijonov prebivalcev, bi pri tfredlnfji potrošnji 6.4 kg masla na glavo moralo biti na razpolago vsaj 1,280.000 Ion masla ali 2-krat toliko, kot jo znašala proizvodnja 1. 1957. V teli številkah nekaj ni v redu, ker take množine tudi ni mogoče od nikoder uvoziti. Do enakih zaključkov pridemo tudi pri siru.
ZA BISTRE GLAVE
POUČEN PREGOVOR
t. Izgubljati čas pred vrati; 2. Znani samostan na Dolenjskem; 3. Nor veški raziskovalec Sev. ledenega morja; 4. Navada! 5. Mestece v Avstriji; 6. Dežela med Indijo in Pakistanom; 7. Nakaznica jugoslovanske loterije; 8. Francoski u čenjak; 9. Češki kralj; 10. Marxov učenec in naslednik; 11. Posnemalec v umetniji; 12. Kuge se jc nalezel; 13. španski slikar; 14. Otok v Sev. ledenem morju.
Črke v prvih dveh prostorih navpično bodo da le ljudski pregovor.
OPOMIN
Mečiti, zaseka, čuvaj, pajki, iskra, Ivanček, zaspan, zasmeh, volja, jemati.
Iz vsake besede vzemi po trt zaporedne črke, kt bodo dale lep rek.
KDO JE?
IVKO R. sebičnež
Iz črk sestavi moža, ki je vaščanom dobro znan, a občini v nadlego.
RAČUNSKI PREGOVOR
I	2 3 V 4 - I 2 5 J 3 T 4 6 J 4 - 7 I O Z-8 3 M O — 64 — V — 84724C5.
Vsaki številki odgovarja enaka črka.
I	REŠITVE OBJAVIMO V PRIHDONJI ŠTEVILKI
POVEM VAM A, DA JE VSE TO NESMISEL, PREBRAL SEM 7GODCV - —
VINO. MALHAR JE v	NO	INS!	1
BIL BA^E DOLGA ČEMU NE BI I LETA OŽENJEN M ZGODOVINE Z GROFIČNO- wrjf MALO SPREMENILI?-
POJDIVA,
LAUOTNIll!
* ‘POSUJŠAJTA! '	^
POZABIMO VSE TO IN POJDIMO LEPO DOMOV, GROFIČNA NI VREDNA,DA NO' SIMO ZAKADI NJE GLAVE NAPRODAJ!
.jŽinijČIŽi'
ČEZ. TRI DN\ SE DOBIMO! DO TAURAT NA1 V&AU. PREMISLI, WAUO a*.	,
BI STVAR NAJBOLJE is? IZVEDLI, s. >s
MENE PA TRAV NEVARNOST gg PRIVLAČI. ^
■ MENE TUDI! . * POIDIVA ■50 RESlT!
TRDONJA SE 'SE OD 30TRA DO NOČI
HOHO,ZDAT> Ml GRE fr' ■]
PA ŽE UAR OD k/I/	.
ROK TA ^PORTj^^
‘.-f-.vv :>'
POČASI, POČASI,
SAJ NE GORI VODA. NAJPREJ POIDIMO LEPO DOMOV, DA SE NAJEMO IN NASPIMOi
PRAV, ^ GREM PA SAM! ZDRAVO!
* STOt5,STOJ, SAM MENDA NE BOS HODIL. UOJ BOM J *i NACEDI W
TRETJEGA DNE ZARANA SE PO TRUAL NA TRDONJINA VRATA.„
LAUOTNIU. PA SE JE ZAPRL V SVOJO UOCO. SOSEDJE £.0 SLIŠALI ROPOT, &TOUANJE IN SOPIHANJE, NIHČE PA NI TOČNO VEDEL, UA3 SE GODI V NOTRANJOSTI LElSENE BAJTE
UAU£NK?'...UM...L£PA riE : VITUA,ZLATOLASA, Z VELIKIMI, MODRIMI w OČMI IIS ŽIVORDEČIMI w „ UPNICAMI,,. v M ^ ^ ^	.w^^TO-5E*
lggW MOJ TIPI!
TAU.ŠNO NAJDEŠ TODI V NOVEM VEliU PA ŽE POL TAUO NEVARNO Nl.rar
REŠITI?
UAU.O?'
* "POSLUŠAJTA! ^	^
POZABIMO VSE TO IN POJDIMO LEPO DOMOV, GROFIČNA NI VREDNA,DA NO' SIMO ZARADI NJE GLAVE NAPRODAJ!
IUAUO MISLI«, T TAUO,UOT SEM TO?! ^	>	REUELINE
L .	ZDI	SE	Ml	'iUNA-
M flv STVO,ČE SE Z DINA--M HOM SPRAVIŠ NA SULICE IN MEČE. MEZBBL MIMO 'VEGA STA POZABILA NA
M mmUmrn grofično ,
OOOJEMEEMTO Sl SE ZMOTILI SAX SEM TO VIDEL IN Tl REČEM.DA ^ 3E VREDNA TE ŽRTVE!! J®
r RES?!! k VIDEL
si to?::
UAUŠNA Rt>
- ^ 'SE?
JUNAKI V TEU TREU DNEM
...ZVITOREPEC JE PREBRAL VSE UNJIGE O SREDNJEM VEKU.,.
|hm^WM, ZANIMIVO'. ZELOjH ZANIMIVO!
PRAV, ^ GREM PA SAM! ZDRAVO!
* STOJ, STOJ, SAM MENDA NE BOŠ. HODIL. UOJ BOM J *i NA'RED! M
OGLEJMO SL UAJ SO TOtELI NASI
HEJ,ZBUDI SE! W AMU, UAJ J ČAS SE/DA - M. žE?!.. VSE ZAPLEŠEMO	liOSTI ME BC
Z MALMAR JEM! / LE. NAJRAJE k.	BI KAR DOMA
OSTAL! .
; J tu minili linču -|	vl(ithi't	hi*	vi	a
'j	Em	W	3	it*l	G	G	m	Rm	Bm
»Zadel!« je pripomnil policist, ves zadovoljen. Zaslišal se je dolg brlizg, nato tekanje in vpitje.
Skozi drugo okno je Lynne opazil kako se usipajo iz porlipa-lubja rumeni možielji; ta je vihtel puško, drugi dolg nož, vSi so Pa vpili kot obsedeni. Lvnne se je brž umaknil od okna, toda nenaden strel je zadel oknice in ga je rainil na licu. Dvoje puškinih cev'i jfi j)amolelo skozi obe okni. Glifford je zgrabil bližnjo in jo potegnil k sebi; medtem je že počil strel. »Na tla!« je zavpil Lvnne in potegnil Ivanko k sebi.
Stisnila se je k njemu brez besede.
V	tistem hipu so se vrata odprla na stežaj in starka je planila z velikim vriščem iz kabine. Glifford je pokleknil in napel petelina. Obrita kitajska glava je pokukala skozi vrata i» se hilro od-
maknila. »Pazi. Cliff!« je opominjal Jože, ki je čepel v kotu in meril s pištolo. »Varčuj s streli! Imamo jih le malo!«
S krova so se slišala nervoizma poivelja. Za trenutek sta se pokazali pri okencih dve črni glavi. Puške, ki so molele skozi okenca so zginile; po krovu se je slišalo, da vlačijo nekaj težkega. Vrata kabine so se spet zaprla, zapah so porinili. »Hitro v malo kabino!« je poveljeval Lynne in potegnil Ivanko s seboj.
Ko je zapiral vrata, je opazil, da so vrgli skozi okno gumijasto cev, ki je začela bruhati močne curke ,vode, da je bila kabina vsa poplavljena. Lywne je računal, da bo votla v kabini porušila ravnotežje ladje. Kaj bo potem? Treba je hladnokrvno pričakovati, kaj se bo zgodilo!
»Lvnne!« se je zaslišal od ziunaj Kilajčev glas. »Vrzite orožje skozi okno. Jamčim vam za življenje... Ukaizal vas bom izkrcati na prihodnji postaji.«
Clifford mu ni odgovoril. Želel si ga je imeli pred sabo, pa čeprav le za eno minuto.
Medtem se je ladja, ki je bila čez mero natovorjena, nevarno nagnila. Jože Bray, ki ga je sunek vrgel v kot k steni, je kmalu imel vodo do vTatu. Nekaj časa j<i parnik drsel dalje v poševni legi, polagoma se je zopet zravnal. Črpalke so prenehale delovati. Lvnne, ki je vse zvesto opazoval, se je smejal pod kožo. Toda nenado-
TEDENSKI KOLEDARČEK
10. avgusta, nedelja: Lavrencij
11. avgusta, ponedeljek: Suzana
12. avgusta, torek: Klara
13. avgusta, sreda: Hipolit
14. avgusta, četrtek: Anastazija
15. avgusta, petek: Vnebovzetje D. M.
16. avgusta, sobota: Rok	.
17. avgusta, nedelja: Hiacint, Mihca
18. avgusta, ponedeljek: Hele.na
19. avgusta, torek: Ludvik
20. avgusta, sreda: Bernard, Žarko
21. avgusta, četrtek: Ivana
22. avgusta, petek: Timotej
23. avgusta, sobota: Filip
či«; 20.30 Operna glasba; 21.00 Obletnica , »Dvajset let Akademije znanosti in umetnosti v ; Ljubljani«; 21.20 Čajkovski: Simfonija št. 4 v f-molu, op. 63; 22.05 Literatura v Sovjetski zvezi: (4.) »Gorski proletarec«; 22.50 Glasba Roberta Schumanna.
Sreda, 13. avgusta, ob: 11.30 Zena in dom, obzornik za ženski svet; 13.30 Zabavna glasba; 18.00 Ravel: Trio v a-molu; 18.30 Z začarane police: Italo Calvino: »Ošabni kralj«; 18.55 Koncert sopranistke Jelke Rupnikove, pri klavirju Ciril Cvetko — Jugoslovanski samospevi; 19.15 Zdravniški vedež; 20.30 1
VALUT/' - TUJ DKNAR
Dne 6. avgusta si ameriški dolar avstrijski šiling 100 dinarjev 100 francoskih frankov funt šterling nemško marko pesos
švicarski frank
zlato
napoleon
dobil oz. dal za:
622—626 lir 23,75—24,25 lir 85—88 lir 135—138 lir 1720—1760 lir 148—149 lir 15—16 lir 144—146 lir 707—709 lir 4700—4850 lir
RADIO TRST A
Nedelja, 10. avgusta, ob: 9.00 Kmetijska oddaja;
10.00 Prenos sv. maše iz stolnice Sv. Justa; 12.00 Vera in naš čas; 13.00 Fantazija dunajskih valčkov;
16.00 Slovenski zbori; 17.00 Novela: Ciril Kosmač; »Kruh«; 18.00 Donizetti: Godalni kvartet št. 9 v d-molu; 18.45 Vokalni kvintet »Zarja«; 19.15 »Ko študent na rajžo gre« — mladinska počitniška oddaja;
21.30 Narava poje v pesmi: »Rad bi natrgal jih, rožic«; 22.00 Nedelja v športu.
Ponedeljek, 11. avgusta, ob: 18.00 Dvorak: Simfonija št. 5 v e-molu, op. 95; 19.00 Zenski vokalni kvartet iz Ljubljane; 19.15 Radijska univerza: Industrijska revolucija 19. stoletja: (1.) »Kako je nastala moderna industrija«; 20.00 športna tribuna;
20.30 Berlioz: »Faustovo pogubljenje«, opera v 4 dej. V 2. odmoru, približno ob 21.35: Mala literarna oddaja.
Torek, 12. avgusta, ob: 13.30 Glasba po željah;
18.00 Koncert pianista Pavla šivica; 18.35 Debussy: »La mer« — tri simfonične slike; 19.15 Sirimo obzorja: Tehnika ustvarja nov svet: (6.) »Sončne pe-
tedna: zahtevajo tolikšne pažnje kol leseni sodi. Pripravni so pa samo za enotne vrste vin, ki ostanejo v njih nekam surova. Ce hočete vino šolati, da bo d opilo prijeten cvet — aromo, ga morate iz cementnih sodov preliti v lesene in ga v njih hraniti. Zato imajo sodobne kleti poleg cementnih tudi lesene sode, kjer hranijo zlasti odbrana vina.
Vprašanje št. 502: Prejšnji teden smo imeli nekaj izredno vročih dni. Ali je huda vročina kaj vplivala pri trtah na razvoj peronospore in oidija? Odgovor: Toplota okoli 30 in več stopinj Celzi-
Od melodije do melodije; 21.00 Ivan soška kronika«, radijska igra. Igrajo člani RO.
Četrtek, 14. avgusta, ob: 11.30 Predavanje: »Pes, najstarejša domača žival«; 13.30 Lahka glasba; 18.00 Beethoven: Simfonija št. 1 v C-duru; 19.15 Radijska univerza: Mednarodne organizacije: (7.) »Prehrambena in poljedelska organizacija Združenih narodov«; 20.30 Iz opernega sveta; 21.00 Ilustrirano predavanje: Maloznane ljubezenske zgodbe iz svetovne zgodovine: (5.) »Ivan Cankar in Štefka«;, 22.00 Sodobna književnost in umetnost: Luciano Ance-schi: »Ameriško pesništvo«, ocena J. Tavčar.
Petek, 15. avgusta, ob: 8.30 Slovenske narodne pesmi; 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice Sv. Justa;
16.00 Kmečka godba »Silvo Tamše«; -18.00 Velika dela slavnih mojstrov,' 19.00 Pianistični duo Lya De Barberis-ArmandoJlenzi.; 19.15 Znanost in tehnika: »Od jadrnice do atomske ladje«; 20.30,Zbor »Emil Adamič«; 21.00 Umetnost in prireditve v Trštu; 22.00 Dante Alighieri: Božanska komedija: Pekel. 27. Spev. (V prevodu dr. A. Gradnika - razlaga dr. Janko Jež).
Sobota, 16. avgusta, ob: 11.30 Izleti po naših gorah: (7.) »Viševa skupina«; 15.00 Beethoven: Sonata št. 9 v A-duru za violino in klavir, op. 47; 16.00 Radijska univerza: Življenjepisi mislecev: (2.) »Platon«; 17.00 Folklorni ansambel Srečko Dražil; 18.00 Oddaja za najmlajše: Franc Jeza: »Odprava Marko«, 4. oddaja. Igrajo člani RO; 18.45'Schumann: Kvintet v Es-duru, op. 44; 19.15 Umetnost in življenje: »Razstava štirih slikarskih mojstrov v Benetkah«;
21.00 Dramatizirana zgodba: L. N. Tolstoj: »Kreutz-erjeva sonata«. Igrajo člani Ljubljanske Drame;
22.00 Čajkovski: Koncert v D-duru za violino in orkester, op. 35.
Tavčar: »Vi- Ja peronosporo umci m s
iPirisTVTi mi mmoifimi
Vprašanje št. 501: Za prihodnjo trgatev mi primanjkuje vinska posoda. Ali naj kupim lesene ali cementne sode in kateri so dražji?
Odgovor: Cementni sodi so nekoliko dražji, stanejo okoli 2 'tisoč lir za vsak hi prostornine. To velja za sode od 10 do 15 hi. Cementni sodi' imajo to prednost, da z njimi laže ravnamo, se pravi, da jih laže peremo, ovinimo in ohranimo. Obenem ne
tem prihrani škropljenje. Cc ka::neje začne deževati in se temperatura zniža; so peronospora spet prične razvijati, tako da je treba grozdje poprašiti z bakrenim žveplom (zolfo ra-mato) ali z navadnim žveplom, ki mu primešamo 25% prahu, Calfaro. Ta nevarnost obstaja do konca avgusta. Visoka temperatura pa oidija ne zamori in zato se moramo proti njemu boriti tudi v vročih dneh. Trte žveplamo zjutraj ali zvečer.
*	H= *
OSVEŽUJOČE POACE Prijetna lipova pijača: V desetlitrsko steklenico ali v veliko posodo stresemo 10 dkg presnega lipovega cvetja, ki smo ga posuli z 1 kg sladkorja in zalili z 10 litri vode. Vanjo vlijemo še četrt litra vinskega kisa in sok 2 limon. Posodo tako pokrijemo, da zrak nima dostopa vanjo, in jo pustimo tri dni pri miru. Nato pijačo precedimo skozi gosto in čisto krpo in jo natočimo v steklenice, ki jih postavimo v hladen prostor. Paradižnikov sok z mlekom: Zrele paradižnike pretlačimo. Vzamemo tretjino soka in dve tretjini mleka ter sladkorja po okusu, švedsko sadno mleko: Za to mleko potrebujemo različno jagodičevje ter na koščke narezane breskve, ki smo jih posipali s sladkorjem. V vsak kozarec damo dve veliki žlici te sadne mešanice ter dolijemo mleka in dodamo košček ledu. Breskvino mleko: Štiri lepe breskvine liste kuhamo 10 minut v 1 litru mleka. Posebej stepemo dva rumenjaka z dvema žlicama hladnega mleka, vlijemo v vrelo mleko in takoj precedimo skozi gosto sito. Pijačo po okusu osladimo.
POLETNI COCKTAIL Limonin cocktail: Vzemi žlico sladkorja, pol kozarca limoninega soka, tretjino brinjevca in petino mete (mente). Pomarančni cocktail: Vzemi tretjino žganja, tretjino brandyja in tretjino pomarančnega ali limoninega soka. Cajni cocktail: Nekaj mrzlega čaja, nekaj limoninega soka, nekaj ruma in žlico sladkorja. Limonin cocktail: Vzemi limonin sok, četrtino brinjevca, sladkor, led in nekaj mineralne vode ali sifona.
Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska tiskarna »Graphis« - Trst. ul. Sv. Frančiška 20 Telefon 29-477
ma SO' se vrala z 'velikanskim truščem odprla in zrušila pod težo mogočnega curka vode, ki je začela preplavljali kabino.
Znova se je zaslišal čivkajoči Fing-Ilojev glas: »Naj pride Jože Bray na razgovor; seveda neoborožen!«
Trije možje so se kar na oči pomenili, nato je Jože izročil svoje samokrese Cliffu in odhomolal na poveljniški most. Fing-IIo ga je pričakoval zavarovan za balami bombaža in z napetima samokresoma v rokah.
»V'rizi proč tislo orodje, strahopetec podli,« je Jože zarjul nanj »in nehaj igrali komedijo!«
Fing-Ho je potisnil orožje v tulec. »Gospod Bray, zdaj pa ni ugoden trenutek za prerekanje...«
»Nehaj s svojim filozofskim gobezdanjem.« ga je spet prekinil Jože. »Brž nas položi na suho, če hočeš rešili vrat pred zanko, ti baraba stara!«
Zelo žal mi je, gospod Brav, toda kar Vi želite, sega preko mojih...«
»Boš nehal s svojimi zabitimi izgovori!« je spet zarohnel nanj njegov nekdanji zaščitnik. Nadaljeval je z naglo' ploho takih psovk,. da bi se jih vsak razkladalec v pristanišču sramoval.
Fing-Ho je prenesel ploho, ne da bi trenil z očesom. Ko se je stari Jože ves upehan odločil za kratek premor, je mirno vpadel z besedo:
»Čemu si tako kvarite pljuča, gospod Bray? Prepričajte raje svoje tovariše, naj mi izroče orožje in jaz vam dam častno besedo, da se ne bo nikomur niti las skrivil. V nasprotnem slučaju... pa z gladom. Kar se pa Ivanke tiče...« »Kar se gospodične Bray tiče, boš rekel, gobec nesramni!« je poslal Jože ves rdeč kot puran in ga
je začel oštevati kot paglavca, čeprav se je nabiralo okoli svojega bodočega vladarja vedno več rumenih obrazov. Fing-Ho ni odgovarjal; stal je sredi svojih v obleki mornariškega častnika z velikimi zlatimi našitki.
»Vaše psovanje, gospod Bray, se mi zdi zelo prostaško,« je dejal vzvišeno »sploh me niti ne doseže. Nesite moje naročilo svojim tovarišem; pozneje se lahko vidimo!«
Jože Bray je dvignil pest, da bi udaril Fimga v obraz, loda ta je bliskovito potegnil samokres. Jože je povesil roko, a ni si mogel kaj, da ne hi znova zlil ploho psovk na vse Kitajce sveta. Ko je končal, je obrnil hrhel in se je vrnil k svojim.
»Dobro, Joža moj!« ga je plosknil Clifford po ramenih. »Dobro si se držal! Toda pri čem smo?«
»Kaj hočete? Ima vso listo' do zob oboroženo drhal. Pravi, da nas bo pustil umreti od lakote! Ah, Cliff, če se spomnim, da sein vsega le jaz kriv! Po bulici bi se tolkel, če pomislim, da sem tisto barabo jaz, jaz Jože Bray, spravil pokonci...!«
»Toda, ali je on ladijski poveljnik?« je vpraša! Lynne.
»Ne, ne; kapitan je... neki črnec, ki nosi polue rokave zlatih trakov. Pravzaprav pa ukazuje on... Fing-Ho.«
»Kdaj so mene prinesli na krov?« je vprašala Ivanka, ki doslej spltuli še ni odprla ust. »Z menoj vred je bil še neki drugi nesrečnik, ki je venomer samo tulil,. Ves je bil pokrit z odejami, še glavo je imel v'vreči. Kdo je neki bil?... Prav smilil se mi je.«
Clifford je brž pomislil na Legggata, a ni ničesar rekel. V resnici pa ni bil Ferdinand Leggat... tn je že počival nekaj ur v vlažni jami, skopani poleg obzidja, ki je obdajalo mračno kitajsko naselje...	(Dalje)