Brin Lisi 38. Tečaj XLV. V os i / nar l Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jernane za celo leto 3 gold. 40 kr., za pol leta 1 gold, 70 kr., za četrt leta 90 kr., pošilj po pošti pa za eelo leto 4 gold pol leta 2 gold. 10 kr., za četrt leta 1 gold. 10 kr V Ljubljani 21. septembra 1887. j % Obseg Vinska stiskalnica. Nova shramba za sadje in zelenjadi. Vprašanja in odgovori. kmetijske družbe kranjske. Gospodarske novice. Nasledki „šnopsa". (Dalje,) Uradne vesti c. kr. Zemlje- in narodopisni obrazi. Govor poslanca Ferjančiča v državnem zboru dne 25. maja. (Konec.) NaŠi dopisi. Novičar. Gospodarske stvari Vinska stiskalnica Glavni pogoji v resnici dobre stiskalnice so naslednji : jagode naj stisne hitro in kolikor moči do suhega, ne zavzema naj preveč prostora, priročna bodi in tako Skoraj za vsa dela kmetijska vpeljujemo nekaj sestavlj da je nič popravljati treba. Posebno po desetletij sem pomožne stroje, in delavnih moči in da bi dela zvrševali bolje in enakomerneje, nego je dosedaj bilo mogoče z roko m neenakimi delavci. mnogih gospodarstvih sejalne da bi si prihranili časa slednje moramo v čislih imeti, kajti stiskanje je delo, koje nahajamo adi tega kosilne in mlatilne stroje, in tudi manj premožni poljedelci ? ki imajo le malo glav živine, po služujej slamoreznih strojev Izjemo nahajamo stvu pri vmar-Vinščak je porabljal do najnovejšega časa in porablj največ tudi še dandanes za &voje najvažneje delo za stiskanje grozdja namreč, neukretnein zamudne vinske stiskalnice, ki pa razen tega potrebujejo tudi veliko prostora in delavnih moči. Tudi bi utegnil kdo misliti, da viuščak v svoji stroki manj nagnen napredku, nego pa kak drug poljedelec. Toda temu ni nikakor tako, ampak nikjer se ni morebiti na tako mnoge in dragocene načine poskušalo, kakor ravno pri vinarstvu. Vzrok, da si naši najveljav nekoliko tednov v letu, zvršujejo je pa vsako leto drugi dninarji, a ti ne smemo misliti, so vselej izkušeni. Če torej stiskalnica ni jako priprosto, pa vsem tem jako trdno se stavljena, zgodi se kaj lahko jo je treba pri slabem in ne popolnem ravnanji kmalu po slati v popravo nekaj let razpošilja Uže železna livarna in strojna tovarna Ph. Mayfartha v Frank-furtu n. M. in na Dunaji stiskalnice, kakeršno kaže podoba . Te so dosedaj najpopolnejše stiskalnice, imenovane stiskalnice na vzvod. Jako so močne priprosto sestavljene, zavze- majo malo prostor ? stiskajo suho in vse delo opravlja lahko en sam človek. Mehanizem je naslednji: nazobčano močno kolo 5 pritr Podoba 54 gom ? kot vij okoli preslice, vrti se toliko časa z železnim dro-da postanejo tropine na stiskalnici že precej nejši vinščaki odločajo tako težko, napraviti si novej- suhe in trde. Ako z drogo samim ne moremo več ših stiskalnic, je to da se jim je dosedaj ponujalo dalje vrteti, prične se z njim pregibati vzvod ki je malo stiskalnic, ki bi bile očividno veliko boljše od pritrjen na stiskalni plošči ob viju, v kojega zobe se dosedanjih ujema Drog deluje s tako močjo, da je moči v 208 urah (po zrelosti in kakovosti grozdja) iztisniti polno mehaničnega draženja sapnika ali grla. Če je konj po stiskalnico, ki drži okoli 1 hektol., tako suho, kakor je sploh mogoče. na- jedel kurje pero, ne bode imelo to nobenih slabih v sledkov. Ce pero v grlu ostane, poklicati je pa precej Ker je ves stroj jako priprost in vsak del na njem zdravnika. tako močan, ni ga moči poškodovati in ni se bati, da bi zaradi tega morali delo pretrgati. Vsi leseni deli, kakor koš in količki, so od močnega bukovega lesa. Ker so razen imenovanih prednosti te stiskalnice jako v ceno in ker se izdelujejo tudi različno velike > - za 500 do 1500 litr. — zato jih priporočamo vsem vinščakom in sadjarjem. Vprašanje 78. Ali mora biti res sir barvan in ali ni barvan sir zdi škodljiv? (A v T.) Odgovor: Res je tako. Povsod, koder znajo delati ® sir, barvajo ga tudi. Nebarvan sir ni prijeten očem in ga je težko prodati. Verjemite mi, da to vedo uže naj-zadnji planinski sirarji. Barva je narejena iz posebnih rastlin ter je popolnoma neškodljiva. Vprašanje 79. Ena mojih krav se prežvekajoč Nova shramba za sadje in zelenjad. V podobi 55. naslikana posoda je iz ploščevine tako peni, da je polna slin okoli gobca; ob enem ji pa sline iz gobca teko. Ali je morda to znamenje kake bolezni? (S. V. v O.) Odgovor: Slinjenje vaše krave prihaja gotovo od (pleha) in ima pred drugimi dosedaj znanimi to pred- slabega zobovja. Da je krava sicer zdrava, kaže pre-nost, da ima pokrov, s katerim se da prav priprosto žvekovanje. a t in neprodorno zraku zapreti. Sadje ali Vprašanje 80. Ena mojih kokoši skljuje in naj- zelenjava se naloži v posodo in potem po- večkrat tudi poje vsako jajce, ki je iznese. Tudi druga krije s pokrovom ž>; z vijakom (šravbom) kokoš jela je prvo posnemati. Ker sta obe kokoši jako a se pa vse skupaj dobro zapre tako pridni, rad bi zaprto posodo ne pride nič zraku, in v S. v K.) tega odvadil. Kaj naj storim ? (J. njej shranjena reč ohrani se rabna več Odgovor: Edin pripomoček, ki ga vam moremo let. Kadar se izprazni posoda, da se zopet svetovati, je, da precej vzamete jajce, ko ga kokoš iz- Pod. 55. v novič rabiti. Dosedaj so rabile v enake nese ter ga nadomestite z drugim iz porcelana. V za-namene posode, katerim se je pokrov pri- četku skušala bode kokoš kljevati to jajce, a ker bode varil (prilotal), zato je bilo pa treba videla, da je zaman, pustila ga bode. Tako se bode kleparja, in posoda enkrat rabljena bila sčasoma odvadila tudi svoja jajca kljevati. ni za nič. Navedene nove posode izdeluje zavod za do- mačo in kuhinjsko opravo Karola Hirscha & Comp. v dilo, da Vprašanje 81. Dvakrat se mi uže letos prigo Berolinu, W. Leipzigerstrasse 2. Cene so naslednje: Cena Vsebina gld. 0 84, 0.94, 1.10, 1.25, 1.40 za eno. i tele, ko sem ga odstavil, močno napenjalo. Kaj je temu vzrok in kako se da pomagati ? (S. S. v A.) Odgovor: Napenjanje odstavljenih telet je nasledek IV •2? J J lit. slabega prebavljanja. Slabo prebavljanje izvira pa Vprašanja in odgovori. Vprašanje 76. Naznanite mi kak pripomoček zoper skoraj gotovo od prehitrega prehoda od sesanja na preveč tečno krmo. Pokladajte teletu slabejšo krmo, privajajte ga počasi močni in tečni krmi ter pazite da se ne prehladi. j usi na živine, zlasti na ušesih (M v Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe Odgovor: Umivanje z milno vodo, s tobakovo vodo ali z lugom navadno prežene uši. Tudi pomaga dr-gnenje z ribjim oljem po tistih Najboljši pripomoček pa je in ostane sivo mazilo od Seja glavnega odbora dne 4. septembra 1887. mestih, koder so uši kranjske. živega srebra, ki se dobiva v lekarni. To mazilo je pa strupeno, torej naj se tako rabi, da ga živina ne more lizati. — Razen tega treba pa živino pridno snažiti (štriglati), kajti snažna živina v snažnem hlevu nikdar ne postane ušiva. Vprašanje 77. Kaj je storiti, ako konj kašlja ali če poje kurje pero? (A. ?. j ?. v Lj.) Odgovor: Kašljanje je navadno znamenje kake druge bolezni, posebno bolnih dihal, n. pr. pri plučnici > Posvetovanje je vodil društveni predsednik gospod Gustav grof Thurn, navzočni so pa bili gospod podpredsednik Jos. Fr. Seunig in odborniki gg. Kastelic Povše, Robič, Witschl, dr. pl. Wurzbach in tajnik Gustav Pire. Ob začetku seje poroča gosp. predseknik o zvr-šitvi pokrajinske razstave goveje živine v Metliki, kar odbor na znanje vzame. Zarad pičle udeležbe pri seji preloži se sestava susici i. takem slučaji obrniti se je do kakega odsekov na prihodnjo sejo. živinskega zdravnika. Kašljanje od prehlajenja se hitro odpravi, če se konj dobro odrgne, pokrije in postavi v društva hlev brez prepiha. Kašljanje pa more izvirati tudi od c. kr. kmetijsko ministerstvo ter počakati odloka ime stanji premoženja sadjarskega in čebelarskega Kranjsko ukrene se poslati poročilo na za 290 novanega ministerstva glede porabe državne podpore, 430 dobijo varne hlevne svetilke št 2757 in ki je namenjena temu društvu dobita gosenične škarje; št. 2847 i 3533 in 337 1493 do- Ukrene se zvršiti nekatere poprave v družbeni bijo odtrdkarje, št. 4714, 2038 in 4492 dobijo trtne pisarni in v šolski sobi podkovske šole. Občini Jablanici ukrene glavni odbor škarje; nadalje dobi srečka št. 384 železen plug dovoliti 4755 travniško brano. št. 296 žitočisten malin > st. št. prodajo plemenskega bika, ki ga je bila dobila od 4327 stroj za robkanje koruze in št. 2447 velik stroj za družbe v dar, s tem pogoje m, da si priskrbi sposobnega bika. drugega robkanje koruze. Za dobitke se je zglasiti do 20. septembra t. 1. pri podružničnem predstojništvu v Metliki, Prošnjo občine Predvorske za podporo v napravo šolskega vrta ukrene se odbiti, ker družba v ta namen nima nikakega denarja na razpolaganje. * Kranjsko - primorsko gozdarsko društvo bode . v Sestava štatistike za pridelke v 1. 1887. izroči se odborniku gospodu Robiču. Za zastopnika svojega pri X. občnem zboru imelo svoj X. občni zbor 26. in 27. septembra Gorici. 56. septembra bode ogledovanje državnega gozda trnovskega in 27. septembra dopoludne ob 9. uri pa zborovanje. * Za razstavo govedi v Bohinju dalo je vis>ko c. kr. kmetijsko ministerstvo državnih daril v znesku 95 gold. kranjsko-primorskega gozdarskega društva imenuje od-bor gospoda odbornika W. Golla. Odbor vzame na znanje podelitev državnih štipendij učencem podkovske šole Proju, Marklju, Dolčiču in Berici. Odbor vzame na znanje naredbo c. kr. kmetijskega ministerstva, vsled katere ima tajnik Pire pred- krave na planinah in sploh na pašnikih več mleka? Razne reči. Tudi čist zrak pomnožuje mleko. Zakaj dajejo ložiti svoj rokopis o vembra t. 1. šolskih vrtih do konca no- Temu so razni vzroki. Pravijo, da vsled izvrstne krme; samo krma pa tega ne stori ni na planini niti ne v hlevu, ampak zveži zrak. Zato naj se zidajo tudi v dolinah in ravninah le taki hlevi, skozi katere kroži neprenehoma nepokvarjen, zdrav in svež zrak. Glede prezračevanja naredili so zanimive poskuse v frankobrod- dr. Karol Rus, c. kr. okrajni glavar v Logatcu, skem zavodu za zdravljenje z mlekom. V vzorno zi- Franc Štupar, adjunkt na deželni vinarski, sadjarski danem hlevu imenovanega zavoda imajo vedno po 80 in poljedelski šoli v Grmu. švicarskih krav, katere posebno dobro krmijo. Te krave Za nove ude se sprejmejo gg.: Andrej Lavrenčič, posestnik v Št. Petru, Peter Jaklič, posestnik v Hutterhauserjih, Martin Logonder, posestnik v Brlogu, Pops Po pomoti ni bilo v poročilu o zadnji seji dajale so ena k drugi v 1. 1877. po 3700 litrov, v 1.1878. gla\ ga odbora med navzočniioi odborniki gospoda L. Bobiča ravno tako po 3700 litrov in v 1. 1879 po 3618 litrov Idi. mleka. 1880 naredili so pa v hlevu posebno pre- zračevanje. Po tej naredbi molzle so krave povprečno * kr. Gospodarske novice. okrajni živinski zdravnik v 1880 po 4040 litrov, v 1881 po 4152 litrov in gosp Fran 1882 po 4345 litrov mleka. Boljše prezračevanje nare dilo torej pri tistih kravah, da je povprečno vsaka Dočkal v Kranji imenovan je za okrajnega živinskega krava ob isti krmi dala na leto po 483 litrov več mleka. Torej: Kdor daje živini slabega zraka, ta si * Novega živinskega zdravnika t sam prazni žepe: zdravnika v Prerov (Prerau) na Morav^kem. nastavila bode c. kr. deželna vlada za politični okraj kameniški in oko- — Kako se slive ali češplje do pomladi ohranijo, lico ljubljansko. Sedež novemu c. kr. okrajnemu živin- Slive ali češplje vzamejo se z drevesa kak suh in skemu zdravniku bode Ljubljana. solnčen dan. Skrbno naj se potrgajo samo zrele a * Izpit učiteljev, kateri so se udeležili kmetijskega vendar ne mehke češplje. Odtrgan sad pusti se kakih tečaja na deželni vinarski, sadjarski in poljedelski šoli 36 ur na suhem prostoru, da se izhlapi. Sedaj se denejo v Grmu bil je 27. avgusta. Pri izpitu bili so navzoči češplje v nov, suh lončen lonec. Lonec mora biti dobro gospodje državni poslanci Šuklje. dr. Ferjančič, Pfeifer in Suh in ga je pred porabo skrbno zbrisati. Češplj e se * Pri srečkauju loterije na korist podružnici c. napolnijo z otrobmi ali z moko vred tako v lonec, da so repki obrneni proti dnu, da se nobena češplja lonca kr. kmetijske družbe v Metliki bile so izžrebane sledeče ne tišči in tudi druga druge ne. Ko je lonec napolnjen > srečke, k katerim pripadajo naslednji dobitki; Št. 494, zaveže se z pergamentnim papirjem in potem z mehur- 3727, 4769, in 3441 dobijo knjigo »Sadjarstvo"; jem. Lonec je potem shraniti v suho in hladno shrambo, 4970 št. 1445, 3719, 3224, 66, 4807 5 4699 ? 1430 2380 1613. ) 958 3581 > in 3757 dobijo trtocepne nože; št. 4483, 2492, 369, in 3130 dobijo robkarje za turščico; št. 1615, 139, 2419, 713 in 734 dobijo vrtne nože; št. 864, 2013, kar odtrgane. kjer ne more mraz do njega. Kadar se češplje rabijo, opero se ter drže v kakem situ nad soparom vrele vode, vsled česar dobijo obliko, kakor da bi bile ravno- 1998 in 2822 dobijo ročne žage; št. 3681, 3086 dobijo ameriške gnojne vile; št. 3534, 597, 4903 in 2071 in * 300 Podučile stvari. Nasledki V 77 snopsa u (Dalje.) Ob kratkem rečeno: Zalesje bilo je pravi uzor reda, snage, zmernosti in delavnosti ter bogoljubno-krščan-skega življenja, nad čemur vsem vladal je očiten blagoslov božji. Pa — oče hudobije in vsega zla, vrag sam, nikjer in nikdar ue počiva. Poišče vsak, tudi najskrivnejši in najmirnejši kotiček v družbi človeški po svojih apostolih, kamor potem svoje hudobno seme zaseje, ter počasi vse dobro vniči. Taka prežalostna osoda je zadela tudi nekdaj nad vse srečno in mirno Zalesje. večjih, osobito primorskih mestih, je prava me šanica čednostnega in nečednostnega življenja. Tu na- haja se obilo resnično-bogoljubnega iu poštenega ljud- stva; med pravimi poštenjaki je pa tudi veliko spridene sodrge, katera človeško. prava kuga za ostalo pošteno družbo Pripeti se, žalibog, denei jim le prevečkrat, da si taki spri-za zlobne namene njihove v mestih na en ali drug način popolno odkljenkalo, potem med prostim, nepokvarjenim ljudstvom na deželi stalnega in varnega zavetja poiščejo, kjer so v posledici za celi kraj prava nesreča in pogubno brezdno. Zalesje uže samo na sebi krasno-mikaven kraj, poleg tega pa še nepokvarjeno, priprosto in premožno kmetsko prebivalstvo: kolika slast za zvitega, brezvestnega spri-denca mestnega. Plahtaču iu njegovi Beti, katera sta si bila v teku časa po krivih in nepoštenih potih v daljnem tujem mestu pomenljivo svoto denarja prisvojila, odkljenkalo je tam popolno; v mestu ni jima bilo več obstanka, za daljne namere in zlobnosti svoje izvolita si Zalesje. Nekega lepega dne meseca maja leta 1869 pripeljeta se Plahtač in njegova Beta, sicer priprosto a bogato opravljena, v ta kraj miru in zadovoljnega življenja. Pri prijaznih prebivalcih poizvedujeta, kje božje opustila; sv. zakrameute sta prav pogostoma pre jemala. Ljudje sploh imeli so ja za pravi uzor bogoljub nega življenja. Do revežev domačih in tujih bila sta iz- j redno radodarna in usmiljena; nobenega nista in nepotolaženega od sebe pustila; vsak revež hvalil je praznega na moč tujega gospoda in gospo pri Lemovcu med do- mačim in okoličnim prebivalstvom radi njihne radodar- nosti in usmiljenja. Ko sta si tako Plahtač in »J Beta z idez pobožnostjo ter radodarnostjo in srca Zalesča skoraj izjem ljem do revežev polno pridobila, storita drug korak v dosego svoj Hlinita se Lemo kako ga namena imata da kako uzoren in popoln človek da je, kako bogoljubno druži-nico ima; da sta bila uže daleč po svetu in tudi po velikih mestih, a da take popolnosti pravega krščanskega življenja, kot jo med Zalesčani sploh opazujeta ? in kdar najdla nista. Prav veselilo da se ni- u, ko bi mogla med temi uzornimi ljudmi mirno bivati in njemu samemu (Lemovcu soseda postati. Ker je poštenemu Lemo vsaj nekoliko let namreč) vredna 'cu ta na videz tudi pošten govor kaj dopadel, spregovori Plahtač dalje: Veste oče dragi mi, želim nad vse, da mi daste hišo svojo, v kateri sedaj z mojo Beto bivava, za nekoliko let v zakup, žal to Vam uikdar ne bode. Plahtač ob- ljubi kaj povolj letno akup ter obljubi jo v me sečnih obrokih lastniku hiše Lemovcu dopacle sklene za čas 10. let aprej plače uda se in veljavna zak tem času namreč pal Ponudba pogodba Plahtač svoj namen popolno doseči, Zalesje pa v svojo oblast dobiti (Dalj prih.) Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. J ar o s lav. 63. Severna in južna vina. (Dalje.) ' južni Aziji in na otokih indij skega bi si oceana, imajo veliko in tihega množino dragih palm, katere navr- mogla za nekoliko tednov dobiti začasno stanovanje, tajo, da iz njih dobivajo pijačo. Najboljši palmovec dobivajo nekda od oljnate palme, ki raste po zahodnji obali Dobri ljudje navedili so jih k Lemovcu. Lemovec imel je sredi sela svoj dom: dve lepi hiši blizu farne cerkve, afrikanski. eni teh stanoval je sam s svojo družinico, a drugo Tudi toplejši kraji amerikanski imajo svoje palm imel je pa za poletne goste, kateri so slednje leto iz od katerih se opojno vino dobiv kar mesta za nekoliko časa v ta kraj na zrak dohajali, se mu je dobro splačevalo. Oglasita se tudi imenovana Ijevsk drugi. palm > ki daj Prvo mesto gre kr obilo vina, poleg ste še dve Mi ki živimo v vinorodnem kraju, gotovo nikdar tuja gosta pri njem ter bila sta prav prijazno sprejeta, ne pijemo palmovca. On ne more priti v Evropo Ugodni pogoji za začasno stanovanje skoz par mesecev vendar je mnogo več ljudi, ki njega pijo bili so kmalu dogovorjeni. Med tem časom opazovala iu ki se sta s pravim jastrebovim očesom marljivo in pošteno Kakor njih, asladjujejo s kapljico pravega, rujnega vinca. Mi-in milijoni ljudi hlepe v toplih krajih za opojnim prebivalstvo zaleško. Ker je bilo ljudstvo v resnici po- sokom palmovim, prav tako, kakor pri nas za vinom božno in usmiljeno do revežev, skušala sta je s hinav- Pijača ta jih razdražuj ščino v tem celo prekositi. Previdela sta, da drugače zijo, s kratka, in veseljuje, budi jim fanta ono njim isto, kar nam vino. M namen zlobni svoj nikakor ne dosežeta. Slednji dan šla palm ki vino dajo, kakor smo slišali, ali od vsake sta v • sv. masi j ob nedeljah nista nikdar in nobene službe palme je vino drugače, in tudi ena ista sta palm daj t v raznih krajih raznega vina. Kedar sok iz drevesa prav prijetno pije. Vreti začne zelo brzo. Pobrani sok teče, tedaj je sladek, ter ne upijani človeka, a če malo izlivajo v okrogle, odprte prstene posode, da v njih po- postoji » koj začne vreti, potem je opojen, in kmalu tudi vre. Vrenje traje po 10 dni, kakor je toplina, in pri ukisne. Naravno je. da ljudje izbirajo najraje take vrste tem vrenju se godi prav tako, kakor pri našem vinu. palm 5 katerih sok tako brzo ne povre. Sveži sok od Sedaj je viuo gotovo in za pitje ugodno Na cidru oko človeka datlja v Sahari diši kot mastno mleko, a če le 24 ur vino to podobno siratki, a po okusu , stoji, začne vreti, in šumi kot šampanjec, kateremu je ohladjuje in osvežuje. Mehikanci vrlo radi pijo to pi tudi po okusu podoben. Kedar je vino povrelo, se ne drži dolgo, zato ga pokuhajo v močno žganj je pijo povsodi po Afriki in Aziji. tedaj 3. ki jačo, laste jej mnogo dobrih svojstev. Vele, da je iz datno sredstvo za krepljenje želodca, da pospešuje pre- bavo ; da se po njem dobro in lahko spi, in da ozdravi Omenimo naj še ene kulturne rastline, od katere se nekatere bolezni. Evropejcu ne gre ta pijača s početka dobiva opojna pijača, in ta je aloja. kulturni vred- nič kaj v slast, in to največ zaradi nenavadnega duha nosti stoji aloja koj za vinskim trsom. Alojevec je iz-ključivo amerikanska pijača. Tu se je pil od nekedaj, po kislem mleku in gojilih jajcih, ali kedar se tega na- vadi. potem jo raje pije, kakor druge pijače. Mehikanci in tudi dandanes ga pije ne samo preprosto ljudstvo, menijo, da neprijetni duh je v samem soku, ali točnejša ampak tudi meščanje. Alojevec osvežuje človeka s svojim raziskovanja so pokazala, da izvira od mehov, v katerih sladkokislim okusom, in pijo ga povsodi po Mehiki in po sok prenašajo, višinah osrednje Amerike. Starodavni stanovniki osrednje m 3 Alojevec se ne drži dolgo, treba ga je sproti popiti, Amerike morali so uže v davni prešlosti pridelovati vino zato ga napravljajo samo v bližini večih mest, kjer ga od aloje, kajti ko so Španjolci prvi pot prišli v te kraje, morejo brzo poprodati, Česar ne morejo poprodati, tisto našli so uže povsodi veliko polja lepo obdelanega in za- pokuhajo v žganje. Tega žganja veliko nakuhajo sajenega z alojami, od katerih so vino dobivali. Razen navadne aloje so v Ameriki še druge vrste, od katerih vino dobivajo ali največ se samo navadna po nekaterih krajih, zato se ga tudi skoro več popije kot samega vina. Kedar iz aloje neha sok teči, tedaj se začne sušiti aloja (Agave americana) v ta namen sadi. Domovina in naposled pogine. Ali kmalu požene nova aloja, ki navadne aloje je višina osrednje Amerike, ali prosto v čez nekoliko let zopet pride na vrsto. Aloja, ni na- naravi nahajamo je samo v višini od 2300 do 3000 ^. rezana, požene iz srca 14 a visoko steblo, po ka- tega na Najbližnje in največe nasade nahajamo zbog ravni mehikanski visočini, vzlasti v bližini velikih mest I J M in večih vasi, kjer se največ vina popije. Da se od aloje more vino dobivati, zato mora ona terem se nastavi 3000—4000 cvetov. Vsak cvet je nad 5 Cjm dolg. Kedar plodovi dozi re, tedaj se aloja posuši ? ali kmalu požene nova. Aloja se dosti rada širi. Iz kulturnih nasadov več popreje dorasti. Aloja raste počasi, pri nas jo imenu- potov pobegne in podivja, in zato jo pogosto nahajamo jemo stoletno, ker menijo nekateri, da še le v sto letih po osrednji Ameriki. Drži se najraje kamenitih obron nastavi cvetje. domovini začne se jej cvet razvijati kov po hladnejših straneh. tropskih krajih zahaja na dobri zemlji uže v petem letu, na slabejši zemlji v aloja v dolove samo tam, kamor jo človek presadi, desetem letu, tudi še v šestnajstem. Debelo in na- osrednje Amerike prišla je na jug v Peru in Čile, in na zobčano perje stoji pri tleh na gosto okrog, in v sredi sever v Florido. Po odkritju Amerike preselili so jo na perja je srce, iz katerega se razvije steblo s cvetjem, azovske in kanarske otoke, na Madejro, v Evropo, na 9 Gospodarji vedo s skušnje prav dobro, kedaj bode po- rt Dobre Nade in v vzhodnjo Indijo. Ali nikjer tu je ne gnalo steblo s cvetovi, iu zato se lotijo aloje popreje, sade zaradi vina, nego jo imajo samo kot uresno drevo, predeu se to zgodi, ker ta čas je najpripravnejši za do- ali zaradi vlaken, iz katerih predejo prejo, kakor to de-bivanje vina. Delavec vzame poseben nož in prereže lajo v Mehiki. srce aloji. Iz srca potegne popek, iz katerega bi se raz- Evropi nahajamo alojo uže okolo polovice 16. vilo cvetnato steblo, in v samem srcu izdolbe jamo 50 % veka. Nastanila se je na Portugalskem, na Španjolskem, globoko iu do 2o% široko. Da delavec laglje more do na Italijanskem, v Dalmaciji, na Grškem, ob kanalu an- e povsodi s svojo nena- ter srca, odreže popreje dva ali tri peresa, potem ostala gleške in francoske obale, spne v viš in zveže, da izdolbena jama v srcu ostane v vadno obliko dala okolici posebno lice. hladu. Popek pa nabode na šilašto pero, da se ve, ka- obleki se je pritepla tudi na vrtove osrednje Evrope, iij zamorjeni tera aloja je v vinu. Sok, ki ga je rastlina priredila Bila za razvoj cvet- natega stebla, začne sedaj obilo teči v izdolbljeno glo- bino ter se nabirati. Ta sok se potem zajema s posebno pripravo. Pobrati se mora vsak dan po dvakrat, celo po trikrat, ker se brzo nabira v globini. To traje dva, pa tudi tri mesece. Navadno daje ena aloja štiri litre soka v 24 urah, čvrstejše in na boljši zemlji tudi po pet litrov. Sveži sok nazivajo »aguamiel", ali medena voda; okusa je sladkega, samo malo na kislo gre, pa se je dobila ime stoletna aloja. Če še dodamo, da tudi nova Zelandija, Tasmanija in Java imajo svoje rastline, od katerih ljudje vin dobivajo, tedaj hočemo sprevideti, da je zelo malo krajev na svetu, kjer člo\ek ne bi znal iz rastlinskega soka prirejati si pijače, ki ga razblažuje in razveseljuje. » , 302 Govor poslanca Ferjančiča v državnem zboru dne 25. maja. (Konec.) Glede „honorara" (plače) niso izbirčni, vzamejo vse: denar, pridelke (radost na desni), če ni drugače, so pa Političoe stvari. Razmere v na Ceskem. tudi s požirkom kake pijače zadovoljni. (Čujte ! na desni.) Taki ljudje posredujejo promet. Na Koroškem se ne zgodi, kakor kje drugod, da stranka, ki je izstopom Nemcev iz češkega deželnega zbora pričel se je novi del borbe, katero bijejo naši bratje Cehi za svojo narodno pravo. Kedor opazuje narodno gibanje v naši državi, pravdo zgubila, drugi nasprotni stranki očitala zvijačo, goljufijo ali krivo pričanje, ne, temveč vse to gre ondi na mešetarjeva pleča. Mešetarja dolži taka stranka, da je napak tolmačil, da je dal s tem povod krivi prisegi, 6[ in tudi, da ga je nasprotna stranka podkupila. sanje in , opazuje lahko uže iz prejšnjega stoletja sem nadvladanje nemškega plemena in njegovo prizadevanje, ponemčiti tudi druge, izrekoma slovenske, narode. Leta 1848 videti je bilo pač, da so se hoteli narodi sporazumeti, po- drug dragemu Posebno si pa usojam pozornost pravosodnega mi- korist nemščini pravični, pa v kratkem minule so absolutizmu umaknili so se prosti narodi na nisterstva na to obračati, da se za tako mešetarijo na katera se je zopet, kakor poprej Koroškem priznavajo sodnijski stroški, odobravaj čujejo in tudi iztirjujejo ter eksekvirajo (Čujte , pla čujte na desni.) Toda ne le pri strankarskih zadevah, temveč , uže vpeljati poskušala v javno življenje vse države kot potrebno sredstvo centralističnega vladanja. Nesrečna vojska leta 1859 rodila nam je ustavo, katero so pa Schmerling in somišljenci njegovi, izrekoma tudi pri kazenskih obravnavah poslužujejo se sodniki Nemci na Češkem takih mešetarjev. Kam da to privede, dokaže naj Vam Nemce. 9 dejali v oklep ustave za same 9 resnični dogodek, katerega mi je več ljudi potrdilo: Preiskovalni sodnik je v neki preiskavi zarad umora našel da je bil mešetar, ki je med obdolžencem in med sodnikom posredoval, konečno sam morilec, (čujte. čujte! na desni.) — Poslanec Nabrgoj proti levici obrnen: „No, Dr. Trojan: «Ali tudi kaj bodete pa na to rekli ?" r> to občiue tako hočejo?" občine to zahtevajo?4* Poslanec Nabrgoj: ^Ali tudi Poslanec dr. Foregger: „Pri- Leta 1867 rodilo nam je dualizem, po katerem so Madjari dobili prosto roko na Ogerskem, Nemci pa si pridržali nadvlado v tostranskih deželah. — Znane so daljne borbe Čehov za svoje narodno pravo — odtegnili so se deželnemu in državnemu zboru, ko so videli, da vse drugo ne pomaga nič; s Taaffejevo vlado vstopili so zopet na torišče, ne da sežni tolmač je ravno tako lahko morilec!") Lahko bi Vam navedel še drugih vzgledov, kako da bili za svojo pravo dejansko dosegli količkaj pomenljivega, dale so se jim, kakor nam večinoma le obljube. Edino dve jezikovni na- redbi , kateri ste se godi s pravosodjem na Koroškem, uže posebno zarad Nemcev tega, ker sedanjemu pravosodnemu ministru taki slučaji vseučilišče • «— niso znani, toda, mislim, da sem pametnim možem za- i0 Nemci? nedotaknivši se narodne pravice odpravile nekatere stare krivice in pa češko to se jim je dalo res. Pa kaj store na dosti povedal. Prosim pa pravosodno upravo, da naj ima pazno svoje oko vedno uprto na te žalostne razmere, ki jih ne more nihče utajiti, in ki se celo zlepšati ne dado. Pred vsem pa naj skuša, da jih odpravi. Najbolj umestno se mi zdi 9 če Krik, da je nemštvo v nevarnosti, napolnil je državni zbor, nemške časnike in konečno izstopili so Nemci iz češkega deželnega zbora, kot pripravljalni korak za izstop iz državnega zbora. — Vlada videti je pri vsem v zadrugi. Mladočehi začeli so rovati v lastnem se uže od sedaj na dalje pri natečajih taboru sodniških mest po slovenskih krajih zahtevalo znanje slovenskega jezika v pismu in besedi. (Tako je ! Prav potrebno! na desni.) Ta zahteva je vendar čisto naravna. Ob enem naj se pa pravosodna uprava uže sedaj prepriča, koliko zna ta ali oni sodnik na Koroškem slovenščine, ter naj nedostatnosti odpravi s pomočji primernih prestavljanj sodnikov, če ni drugače. Resolucija pa, o kateri sem poprej govoril iu jo utemeljil, se glasi: 9 češ > da ni zadosti odločnosti ne dosti poguma 99 uže pri Vlada se poziva, naj za to skrbi, da se bode imenovanji avskultantov ozir jemal na jezikovne zmožnosti prosilčeve in da bode v področji deželnih nad-sodnij graške in tržaške vedno toliko slovenščine in za Primorje hrvaščine zmožnih avskultantov pri rokah, kolikor jih bo treba za umeščevanje viših sodnijskih slu- žeb, kjer se znanje slovenščine zahteva." Tu pa vstane stari vodja Čehov dr. Rieger m izreče povodom 251etnici češkega glasila „Politik^ in zakliče, da se čuje daleč čez meje dežele: za prostost in svojo narodno pravico smo se borili vedno pošteno, pa vsikdar smo pripravljeni, pogoditi se z nemškimi svojimi rojaki, toda ne na podlagi predpravio katere koli narodnosti in ne tako da bi se stare nam storjene krivice smele smatrati za pravico, priposestvano po Nemcih. Pošteno bratovsko roko podajamo vam, da bode mir med nami, v blagor češkega kraljestva in vse države. To približno je vsebina pisma, katero objavlja Tt »Po- kot pozdrav svojega pokrovitelja, zasluženega vodje litik" češkega naroda dr. Riegerja. Naši (Priznanje na desni. Govorniku mnogi čestitajo.) dopisi. __r Iz Ljubljane. — Minister Gautsch dosegel je s svojo prepovedjo, več kot 120 učencev sprejeti v obe 30 i slovenski paralelki gimn. razreda vendar-le to, bila izrečena da se tudi gospod knezoškof dr. Jakob da se je število učencev v teh oddelkih memo minu- Misija, katerega bode odbor za to lega leta zelo zmanjšalo. Ko so stariši za I. razred slovesnosti. prosil, vdeleži te namenjenih otrok brali v gimnaziji nabito naznanilo Gospod dr. Vladimir Globočnik, sin znanega go vodstva, da se v slovenske paralelke ne prejema spoda svetovalca c. kr. deželne vlade kranjske, imenovan več učencev, razšli so se tako zbegani stariši ne- je pri voljni na vse vetre in ni dvomiti, da se je s to naredbo nadzornika c. kr. finančnemu vodstvu v Trstu za davkovskeg marsikak učenec odrinil za zmeraj od učenj tej zadevi storil je, kakor čujemo, deželni šolski svet ko rake ki so mogoči, daljne delo ostane našim dr žavnim poslancem. Ne dvomimo, da bodo poslanci za dež Deželni zakonik kos XVI., izdan dne 15. septembra, št. 22, obsega zakon z dne 5. avgusta, s katerim se izdaja občinski red in občinski volilni red t tudi vsi brez izjeme v tej zadevi storili svojo dolžnost. to Li ub Čuditi se moramo, da je glede postopanja zoper Kos XVII., izdau dne 16. septembra, obsega razgla silo c. kr. deželnega predsednika za Kranjsko z dne 3 ministra Gautsch-a, tukajšnji stareji slovenski dnev- septembra št. 2517, o pobi nik o razjarjenosti svoji, zagazil na krivo pot. Zdelo koče leto; deželne priklade za te- kos XVIII zda ane se mu je namreč potrebno brco dati ljubljanskemu 24 pa obsega k ptemb z dne 5. avgusta, velja državnemu poslancu grofu Hohenwart-u, dati brco vojvodino kranjsko, s katerim se uvaja samostoj z očitanjem: „da jim je dosedanje, niti platonično za- želna naklada na porabo žganih opojnih pijač, stopanje lena kvar." _ št. za de- Mi nočemo ponavljati uže rečenega in ne segati v preteklost na približno enako očitanje. Toliko pa lahko Novičar iz domačih m tujih dežel. rečemo, da oni, ki poznajo načela, zasluge in delovanj Dunaja Začetkom druzega tedna meseca ok grofa Hohenwarta ske večine. » o niero stoji na čelu sedanje državnozbor- 3; prav tako so vse drugače sodij tobra ima se po novejših poročilih pričeti državni zbor nadaljevati tudi med zborovanjem delegacij ter se ima sodili tudi ljubljanski volilci, ki so mu ponudili mandat prostovoljno. — Najbolj pa moramo obsojati tako krivo očitanje v sedanjem trenutku, ko pripada vodju večine državnega zbora imenitna pa tudi teška naloga vso \ zborovanju deželnih zborov čuje se, da se prične krog srede meseca decembra ter imajo trajati do zadnjih dni meseca januarija prihodnjega leta ) večino združiti k složnim korakom zoper člena, ki je prišel v tako očividno nasprotje s programom in načeli sedanje vlade in večine poslancev. čaja Dunajčanov wetter v volilnem shod jih volilcev ojstro obsojal Kot znamenj zna omeniti je, da je poslanec dr. Kroua- med glasnim odobravanjem svo- ravnanje naučnega ministra Gautsch-a nasproti Čehom in izrekoma nasproti Sloven Pred tako akcijo treba vsakemu posebej skrbeti cem da stranka naša ostane cela in neomahlj > Ako uže nam nikdar prijazni Dunaj o rav potem je nanji ministrovem tako ojstro sodij duševno pod vspeh gotov. Ako' pa ked mi da z rušenjem lastne pirajo, potem se st sama uže dosti obsoja, in smemo stranke in celo z neopravičenim očitanjem lastnim vodi pričakovati, da bode tudi dejansko obsojena jem tak dela za sprotnike naše, ne za nas. Pa Omeniti nam je tudi se enega zimo toraj, da vedno ločimo asprotnike naše od naj boljših prijateljev, da ne bode med nami samimi bokopov naših idealov! gro- čeških razmerah denblatt". pomenljivega glasu o Glasilo unanjega ministerstva „Frem pri katerem pa imajo nasprotniki sedanj žavnozborske večine odločilno besedo, kateri se dr- zato Visoki gostje v Postojni. Minulo soboto opolu dne dospela je v Postoj s poseb najetim vlakom omarice, ki tudi ne privošči nikdar novejši izjavi dr. Rieg prijaz besed piše o naj- blizo 100 oseb broječa družba od angleške mornarice, je bila minuli teden v Trstu. Med obiskovalci postojnske Češke terem o spravi z Nemci na m Rie se ogl e v tej izjavi pokazal ključ razmere predrugačiti v sogh po ka no de jame bili so namreč kralj dica Eainbourška viso&osti vojvoda in vojvo- princ Waleski in marouis of Lo Pri vhodu v jamo izročila je hčerka gosp. župana Vičiča lovanje obeh narodov. On hoče ustanoviti varstvo zoper žaljenje pravice po večini glasov nasproti manjšinam. glasovanjem po kurijah (narodnih od- Ako ted z vojvodici šop cvetic pi dvorani iam zagodla j pri prihodu gostov tam čakajoča godba angleško ljudsko himno mmmMm^^h^^^h krog delkih) tudi ne odstranilo vseh težav, pa vendar-le bi se moralo razpravljati to vprašanje. Terjatve Nem- družba in se i Vrnivši se iz jame obedovala /24. popoludne vrnila nazaj v Trst. Vreme. Sinoči deževalo je v Ljubljani in okolici c so se d n j tak ni prav spoznati prav izdatno. Po dežju začela je pihati rezka bu Odbor kranjske škofije za slavljenje papeževe drugo nasprotno prepričanje, temveč mi zlate maše zboroval je gosp. prelata dr. Čebašek nedeljo pod predsedništvom na praktična vprašanj stle, da jih uže Ako Nemci nočejo pripoznati češkega državnega prava, jim tega tudi ni treba, ker to • p ni o državnem interesu. — Konečno prigovarja ta list, opustili teoretično pravdanje, ali bolj opravičeno to ali razprave omejiti razprave ter med drugim sklenil Ogerska Velike vojaške vaje nadaljujejo se procesijo prirediti v ta namen za drugo (roženkransko) tukaj in se obračajo sedaj proti Erdeljski. Cesar nedeljo z Ljublj j ki je in okolice na Dobrovo. Nada je ves čas pri vajah navzoč in se osebno prepričava, koliko 301 redna vojna, koliko honvedi (ogerska deželna bramba) temu vsemu pripomore mu republikanska vlada pešcev in konjikov zna in premore, takoj na mestu iz- Da Bismark nikakor noče francoskega „kraljest reka svojo sodbo s pomočjo vojaških strokovnjakov ter K J ker postala pohvali kar j v tej Francoska premogočn ker si pohvali javno hvalevrednega, in, ako ne kara, vsaj ne tako lahko dobila pri druzih pskih državah zavezni 9 kar je pomanjkljivega in pačnega kov to pokazala je Prejšnja leta se je iz zaupnih virov vedno čulo, da so škega poslanika grofa Arnim honvedi malo prida in da je cesar vojaškim krogom nasproti očitno izrekel, letos si prizadevajo vrgljivo znana pravda zoper nem- vsaj gerski • » listi hvaliti honvede, kako so urni v svojem premikanji od kraja do kraja bodi-si peš ali na konjih. očigled sedanjih razmer na Francoskem, kjer se ministerstvo mora opirati na 200 glasov monarhistov, bil je v resnici utis manifesta veiikansk. Nemška. Bolgarska Vriš prvega naskosa nasprotnikov Cesar vrnil se je s Stettina nazaj v sedanjega vladarstva polegel se je nekoliko Berolin, ne da bi se bila z ruskim čarom videla. Iz za listi kulis si politiki šepetajo, časnikarji pa to skrivnostno so se povodom obletnice združenja izhodnje Rumelij nasprotni nehali so izhajati in domoljubne izjave ponavljale B Z naznanjajo, da to pomenja zmago ruske politike zoper Bolgarsko Nemško Poskušnj ruskega generala Erenrotha oziroma nevspeh Bismarkov nasproti Giersu poslati v Bolgarsko, je videti premagana Nemško Gotovo je, da si je Bismark prizadeval, oba cesarja neki imela je Bolgarska nekaj zamere zarad razžaljenja nje-spraviti skupaj, da bi se zagotovil bodisi prijateljstva Ru- nega konzula v Ruščuku, pa ta stvar je sedaj uže srečno ske vsaj preprečiti zvezo Ruske s Francosko. Ruska pa, poravnana tem ka v ima Bolgarska za prihodnj ki je ravno to poletje prejela toliko udarcev od Nemške pričakovati, sodi se, da se javno nobena vlast ne bode pri vrednosti in trgovanji s svojimi državnimi obligaci- mnogo brigala za njo, nevarni bi ji bili samo notranji jam f ki še ni pozabila razlike med St, Stefansko in be- nemiri, in ako bode vlada znala te zabraniti dobil bode rolinsko pogodbo, odgovorila je tihoma, pa glasno, da si Coburžan dosti časa, pokazati svojo vladarsko spretnost hoče ohraniti po vsem prosto roko svojega dejanja, je: ako treba, zavezati se tudi z nasprotniki Nemške to Ruska Povodom godu ruskega cara podeljene so bile odlikovanja tamošnjim, deloma Trst. Angleška vojna mornarica, ki se je tukaj pomenljivim osebam tako med drugim tudi tudi politično bivšemu nekaj dni mudila, bila je pozdravljena z veliko presrč- kandidatu za bolgarski prestol knezu Nikolaju Minigrel- nostjo, enako v mestu Tržaškem, kakor v Postojni in Ogleju. Da pa angleški politični krogi teh pozornosti skemu Car namerava še čez polovico druzega meseca ostati nimajo samo za navadno uljudnost, kaže sodba veljav- na Danjskem. nega angleške lista 55 Times", kateri omenjajoč pri jaznega sprejema trdi, kolikega pomena bi bila v gotovih slučajih zveza Angleške z Avstrijsko in Laško, izrekoma glede političnih prememb v bližini izhodnega dela medzemeljskega morja. Turški poslanik Schakir paša podal se je za štir- n&jst dni v Krim. • , v Politični krogi sodijo, da Ruska namerava sedaj Turško zopet ojstro potirjati za plačanje še vedno dolžne vojne odškodnine iz leta 1877. Francoska. Glavar naravnih dedičev franco- bolj ubogljiva proti Ruski. Morebiti bode potem skega kraljestva — grof Pariški se je zopet oglasil z manifestom, ki ima skromni naslov: poduka za monar-niške poslance francoske zbornice. — V manifestu kliče kraljevi sin Francozom: ljubite svojo domovino, ne prizadevajte republikanski vladi nikakoršnih zadreg. Skušnja pa nas uči, da republika ne najde zaveznikov, da 7 g°ld- 40 kr-bi prišla kedaj do v Evropi ji pristoječe veljave. Zato Žitna cena v Ljubljani 17. septembra 1887. Hektoliter: pšenice domače 6 gold. 17 kr. banaške turšice 4 gold. 55 kr. soršice 5 gold 85 kr. v • rzi 4 gold. 22 kr. ječmena 3 gold. 25 kr. povrnila se bode zopet s splošnim pritrjenjem franco- Prosa 4 g°ld- 6 kr- ajde 4 gold. 74 kr. ovsa 2 gold skega ljudstva po neizogibnem prevratu monarhija. Ta manifest Orleančana prišel je kot blisk iz jasnega neba francoski, pa tudi drugim državam, izrekoma Nemški. — Francozi prepričali so se izrekoma preteklo 60 kr. Krompir 2 gold. 23 kr. 100 kilogramov. V Kranji 19. septembra. zimo, da si Bismark igra s francosko 5 kakor mačka Hektoliter: Pšenica 6 gold kr Rrž 4 gold. 86 kr z miško, on jim narekuje vlado, ministerske spremembe, on je pri dogodbi Schnaebele pokazal, da sam sme vse, in da je Boulanger, vročokrvni vojni minister, moral zapustiti svoje mesto, je bilo Bismarkovo delo, enako skrbi on za to, da francoska nikdar ne pride do stalne vlade in do moči. Oves 2 gold. 60 kr Turšica 4 gold. 87 kr Ječmen 4 gold. 39 kr. 1 gold. 60 kr 62 kr. Ajda 4 gold. 55 kr. Seno 2 gold. kr Slama 100 kilogr Špeh 1 kilogr Odgovorni vrednik: Gustav Pire Tisk in založba Blaznikovi nasledniki v Ljubljani