IZHAJA OD OKTOBRA 1*4? KOT TEDNU S 1. JANUARJEM 19S8 KOT POLTKDNIB OD 1. JAN. 1960 IZHAJA TRIKRAT TEDENOB0 IZDAJA CP »GORENJSKI TISK« V KRAJIJV UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEŽNIH TELEF.: UREDNIŠTVO 34-T5 in 21-90, UPRAVA W~tt TEK RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KMAJfJV fOT-TO-135 - IZHAJA OB PONEDELJKIH, SREDAH, IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 9M, MESEČNA 75, POSAMEZNA S T. 11 DOs leto XIII., ŠT. 124 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUBI ZA GORENJSKO SOBOTA, 22. OKTOBRA 1960 S seje ObLO Jesenice Rateče dobe svoi krajevni urad pšenice, 20. oktobra - Na da-T^njem zasedanju občinskega •tora in zbora proizvajalcev ^Lo Jesenice je bilo podano počilo o nacionalizaciji zem-ki sta ga oba zbora potrdijo Sprejeli so odlok o redu in ?:ru. ki so ga vskladili z za-^orn in črtali določbe, ki jih ^ia zakon sam. S sprejemom ^oka o agrotehničnih ukrepih g. Pridelovanje krme na travni-. bedo povečali pridelek kr- * in dali s tem pogoje za raz-J*3 živinoreje v jeseniški občini. J^ok 0 delovnem času uprav- lil organov občinskega ljudske-^ odbora pa predvideva ob sre-8h deljen delovni čas, s čimer 0 zdravstvu Rad ovljica, 21. oktobra — Upra- Podružnice za socialno zava-Vaujc v Radovljici je pripra-*a obširno poročilo o nekate-^ Problemih zdravstvene služIl.' *i je pripravljeno za skup-P** socialnega zavarovanja, ki p *Wicana za jutri, 22. oktobra, .^bno poročilo bodo delegati ^.~c'ji in druigih težavah v ^ravstvonem domu Radovljica l. v Zdravstvenem domu Bled, ^ 6P^data v enotno zdravstve-0 obrnečje. -1. c. bo občanom, ki so dopoldne zaposleni, zelo ustreženo. Na predlog Sveta za občo upravo in notranje zadeve sta oba zbora potrdila predlog o ustanovitvi krajevnega odbora v Planini ped Golico, ki bo zajemal področje Planine ped Golico, Prihodov in Plavškega rovta, ki predstavljajo zaključno enoto treh naselij. Potrdili so tudi predlog o ustanovitvi krajevnega urada v Ratečah za kraj Rateče, ki šteje 900 prebivalcev in so dokaj cd-daljeni od Kranjske gore. S tem v zvezi so potrdili tudi spremembo statuta, spremembo cd-loka o notranji organizaciji in o sistematizaciji delovnih mest v občini Jesenice. Zaradi odhoda na študij je bil razrešen sedanji podpredsednik ObLO Dušan Stare, na njegovo mesto pa izvoljen Jože Boštin. Za upravnika finančno samostojnega zaveda Žičnice Vitranc v Kranjski gori je bil imenovan Vid Cerne, za upravnika Veterinarske postaje Jesenice Anton Zavodnik, za direktorja trgovskega podjetja Universal na Jesenicah Janez Svetina, za šefa Kakšen bo menik revolucije v Kranju t>. Jjpscine poslušali tudi o orga- odseka za narodno obrambo pa -2ac'ji in druigih težavah v Albin Polak. Razrešili so direktorja hotela Pošta, dosedanjega šefa za narodno obrambo in načelnika Sveta za gospodarstvo in komunalne zadeve. Kranj, 21. oktobra. Park svobode bo spremenjen v obširen spomenik revolucije, ki bo eden izmed najlepših v Sloveniji. Znani akademski kipar Lojze Do'.inar upodablja tri glavne dogodke: stavko tekstilnih delavcev 1936. leta; oboroženo vstajo 1941. leta ter dan osvoboditve v okviru celotne revolucije naših narodov. Spomenik bodo odkrili v okviru proslav 20-letnice osvoboditve ob občinskem prazniku Kranja 1. avgusta 1961. Del sredstev za gradnjo in urejevanje parka naj bi prispevale tudi gospodarske organizacije. tura s podstavkom tih metrov, kjer žene simbolično ljudska revolucija. v višini dese-bo v obliki upodobljena Druga skulp- Pocenitev gozdne proizvodnje fer S5 21. oktobra - Svet za in gozdarstvo pri včeraj na svoji seji raz-o reorganizaciji celot- službe gos-pedarjenja z go-i-. Predvidena je združiitev te živahni razpravi, zagotavljajo pocenitev gozdne proizvodnje. O tej reorganizaciji bo razpravljal še Okrajni ljudski odbor. -1. c. Predsednik odbora za postavitev spomenika v Kranju, tovariš Martin Košir, je povedal, da so pred dnevi dokončno sprejeli sklep o lokaciji in idejni zasnovi spomenika revolucije. Prva pobuda za to je bila dana že na veličastnem zborovanju na Rupi leta 1956, ob 20-letnici stavke, ko so sprejeli sklep o postavitvi spomenika temu dogodku v Kranju. Razen tega je odbor upošteval še to, da je padlo iz občine Kranj v času NOB 884 bor- enotno službo tako t^.^zdove v državnem kakor v privatnem sektorju. Glav-t$ f^ovornest oziroma breme Službo naj bi bilo na gozdnih ?Podarstvih. s. Velike naloge pa It^ °° tem prenašajo tudi na el'jskc zadruge, ki bi se mo-,Sr ukvarja*i ne samo z odku-c^T IciSa> kot doslej, marveč s ^°tno nego, obnovo in gospo-j^lenjom z gozdovi. Tako, enot-v Gospodarjenje, kot je rečeno pKjklJučnih stališčih, ki so jih .■P* Sveta sprejeli po doLgi in V nivembru konference Socialistične zveze Kranj, 21. oktobra. Na posvetovanju predsednikov in tajnikov krajevnih organizacij SZDL, ki je bilo včeraj pri Občinskem odboru SZDL Kranj, so se pomenili o nekaterih najvažnejših nalogah pri izvajanju zaključkov V. kongresa SZDL. Kot je določeno, bodo v mesecu novembru konference krajevnih organizacij SZDL, na katere se že pripravljajo. Na istem posvetovanju so govorili tudi o kadrovskih pripravah za bodoča vodstva podružnic in krajevnih odborov SZDL. cev in ostalih žrtev, da Kranj še nima primernega spomenika itd. Veliko razprav in posvetovanj je bilo o lokaciji tega spomenika. Bile so štiri variante. Prva je bila, naj bi spomenik postavili pred novo stavbo OLO, naslednji so bili za Park svobode pred sedanjim Delavskim domom, tretji za prostor pred novim kinematografskim poslopjem za Pokojninskim zavodom ter četrti za prostor na cestnem križišču blejske in golniške ceste, ko bi se odstranila stavba menze gradbenih delavcev (Beksel). Odbor se je končno odločil za drugo varianto — za Park svobode, ki najbolj ustreza načelom in pomembnosti tega objekta. Hkrati pa je tu tudi nujno iz urbanističnega vidika urediti ta prostor, ki postaja kot zveza med starim in novo nastajajočim mc-sturn najprometnejši del mesta. Spomenik bo v obsežnem okviru zajemal celotni sedanji park. Najznačilnejše bodo tri figure v raznih krajih. Največja bo skulp- tura treh figur bo v spodnjem delu parka prikazovala stavko in trpljenje naroda. V sredini pa bo z dvema figurama prikazan boj za osvoboditev. Spomenik bosta dopolnjevala še dva velika reliefa v velikosti 4,50 krat 1,10 m, na katerih bo umetnik skušal upodobiti našo oboroženo vstajo in dan osvoboditve. Celotni stroški bodo znašali približno 45 milijonov dinarjev. Toda većina teh stroškov odpade na splošno urejevanje parka, medtem ko bodo kiparska dela veljala približno 14,700.000 dinarjev. Zato je tudi predvideno, da bo večino stroškov prevzel ObLO. Približno 15 milijonov dinarjev pa naj bi prispevala podjetja. Gre vsekakor za mogočen, dostojen in trajen spomin vsem tegobam, vsem žrtvam in boju za dosego tega, kar danes imamo. r leta 1^, " vrhuvi planin na.s Knicti j.skc piuscNlvii opi v.arjajo, d.i je /upadel že prvi ..h«. Kmetovalci pa še pridno pospravljajo pridelke | svojih polj. v Sem tu in m» pri pobiranju kron rja priskočili na pomoč kar pionirji voklan.skc šole. Hitro in /. veli OltAZI IN POJAVI HONORARNE URE honc Vprašanje: Kaj so postale v zadnjem času ure profesorjev in učiteljev? Odgovor: Velik problem. Rezultat pomanjkljivega družbenega upravljanja sol in v marsikaterih primerih absolutistične vladavine direktorjev. Nekaj tako nerazumljivega, kot če bi tujec rekel: Dal je sedlo za kravo — in pri tem mislil na tisto sedlo, ki pomeni najnižji vzbočeni del med dvema vrhoma. "Zmešano. Zamotano. Res nerazumljiv začetek naše tako prilubljene rubrike. Toda prizadeti že slutijo zakaj vre, ostalim pa naj bodo te vrstice za ilustracijo, kam lahko pripeljejo honorarne ure, če ni v ozadju zdrave družbene kontrole. V našem primeru ne gre za tiste honorarne ure — od 100 do 150 dinarjev — ki jih imajo učitelji, profesorji in drugi predavatelji v ustanovah, v katerih so zaposleni, čeprav bi tudi tu lahko pristavili svoj piskrček: honorarne ure so pravzaprav nadure in tarifa za te je res prenizka. Lotili pa se bomo drugih nadur. Tistih, ki imajo »višjo denarno vrednost* — recimo 300 dinarjev — in jih šolski prosvetni delavci lahko dobe na sosednji soli; torej ne na isti, v kateri so zaposleni. Iznajdljivost učiteljev in profesorjev je pri teh možnih pogojih razumljiva. Ti bos imel konorarne ure na naši soli, jaz pa na vasi. Sicer pa, zakaj toliko filozofiranja. Obrnimo karte in poglemo ka; držimo v rokah: PRVA KARTA: Borba za honorarnimi urami na »tujih* šolah — posledica: kakšen bo zaslužek in ne kaj bodo otroci odnesli iz sole; DRUGA KARTA: Slabo gospodarjenj — rezultat: za honorarne ure trosimo znatno večja sredstva kot bi bilo treba: TRETJA KARTA: Izkoriščanje — seveda zato, ker imamo dva načina plačevanja honorarnih ur, čeprav je drugi namenjen za napredek šolstva spričo dejnskega pomanjkanja učiteljev in profesorjev; torej gre za to, da bi nagradili tisto nadpovprečno delo, s katerim lahko nadoknadimo pomanjkanje prosvetnih delavcev: ČETRTA KARTA: Zapeljivo poznanstvo — ti na naši "soli, jaz na vasi; roka roko umije, toda vse kaže, da obe roki še vedno ne umijeta obraza; PETA KARTA: K e je družbeno upravljanje? — upravičeno vfraš.m c — odločajo kolektivi učiteljev in profesorjev na posameznih šolah samo o usodi ocen dijakov, ali bi ti kolektivi morali odgovarjati tudi ziradi dejstva, ki neposredno (morda pravičneje zapisano — posredno) spremljajo vse zdrave in nezdrave pojave v zvezi s šohtvom? In kje se odraža delo družbenih organov — "šolskih odborov? ŠESTA KARTA: Direktor odloča — kje? V tovarni? Ne. V Šoli? Da! Moč kolektivov prosvetnih delavcev in šolskih odborov je neznatna. Morda smo spregledali še kakšen adut. Temu se ni čuditi. Presenečenje nad tako močnimi kartami je že tako ali tako prava redkost. Verjetno pa tudi ni treba zapisati še posebnih zaključkov, saj si le-te lahko vsak sam naredi na osnovi naštetih pojavov. B. F. V*aeljem opravljajo .svoje tlelo. Pri.sln/.« ni denar za \..ako polno gajbico m> plačani po 12 dinarjev - bodo porabili za i/.let GORENJSKE IZ N Ali H KRAJEV SOBOTA, 22. OKTOBRA lW ©O ur pred rokom JESENICE - Valjamo »2100« ■a Javorniku, ki je začela obratovati pred 11 leti so v začetku tega meseca popolnoma prenovili. Rok za remont, ki je bil združen z rekonstrukcijo, je bil do- NAGLO ŠIRJENJE IZOBRAŽEVALNEGA DELA BLED — V sredo, 19. oktobra, bo pričela z rednim delom večerna politična šola na Bledu. Obiskovalo jo bo 37 kandidatov. Pouk bo po dvakrat na teden do 5. junija. Solo sta organizirala Delavska univerza ter občinski komite na Bledu. Naslednji dan, v četrtek, pa bo na Bledu prvo predavanje v okviru šole za starše, ki bo tega dne pričela s ciklusom teh predavanj. O temi »Družina v socialistični družbi« bo predaval Jože Valentinčič, in sicer popoldne v Gorjah, zvečer pa na Bledu. -jb GOSTOVANJE »GORENJSKIH FANTOV« Preddvor — V nedeljo, 16. oktobra, je v Preddvoru že drugič gostoval glasbeni ansambel »Ve-•ch gorenjski fantje«, s pisanim ■poredom domače glasbe. Vodja vesele grupe Slavko Mežek je nastopil kot pevec in humorist, pela pa je tudi Marica Baloho-va. Da je ansambel med občinstvom zelo priljubljen, je pokazala številna udeležba na prireditvi, saj je bila dvorana Prosvetnega doma zasedena do zadnjega kotička. ločen za 18 dni. Dela pa so opravili dva in pol dni prej. Tako je valjarna ponovno začela obratovati v nedeljo, 16. oktobra ob 22. uri. Razen običajnega remonta so preložili velik ravnalni stroj, namestili nove valjčnicc, obnovili dve tretjini krožne peči in opravili še vrsto drugih del. Zamenjali so veliko stojalo proge, kar je zahtevalo od kolektiva in ostalih, ki so sodelovali pri remontu, veliko naporov. Predvidevajo, da bo valjarna letos dala okrog 82.000 ton debele pločevine, ki je potrebno za ladjedelništvo ter strojno in kotlovno industrijo. Skoraj polovico pločevine gre za ladjedelništvo. S tem bodo presegli letošnji načrt za okoli dva tisoč ton. Od začetka obratovanja pa do danes so v valjarni izvaljali 577.000 ton pločevine. -k N AI IAZIOVOR »S prodajo raznega odpadnega materiala, papirja itd. dobim denar, s tem pa lahko V.. So ljudje, ki se v prostem času ukvarjajo z najrazličnejšimi spretnostmi in opravili, ki jih vesele, skratka ljudje, ki imajo v prostem času kakšen hobby ali konjiček, kot pravimo. Takih ljudi je povsod dosti, pa tudi v Kranju. Za danes smo izbrali enega, in ker pravkar poteka Mesec tehnike, smo ga poiskali iz tehničnega področja. Naj vam ga predstavimo. Droben, plavolas deček je to, z velikimi živimi očmi — Joža Sifkovič, učenec 7. razreda na Primskovem. »Slišali smo, da se zelo zanimaš za tehniko. Kdaj in kdo te je za to navdušil? »Niti v šolo še nisem hodil, ko sem z velikim zanimanjem in občudovanjem opazoval našega soseda — strokovnjaka v popravljanju radio aparatov. Sklenil sem, da se bom tudi jaz pričel s tem ukvarjati.« »In kako ti je to uspelo?« »Pričel sem prebirati mnoge tehnične knjige in ni bilo dolgo, ko sem že izdeloval prve tehnične drobnarije. Kasneje sem se vključil v kranjski Radioklub in izdelal detektor, aparat za oddajanje Morsejevih znakov in telefon na elektromotorček. Tu sem opravil tudi radio amaterski A tečaj.« »Kje pa dobiš material za izdelovanje vseh teh predmetov?« Jože Sifkovič po znižanih cenah kupim v Klubu vse kar rabim pri svojem delu.« »Ali napravljene predmete hraniš pri sebi in s čim se trenutno ukvarjaš?« »To je različno, detektor sem na primer pred kratkim razdrl, ker znaša njegova mesečna naročnina 100 dinarjev. Sedaj izdelujem ukv oddajnik in sprejemnik. Izročil ga bom naši šoli. in sicer taborni ".ki četi, katere član sem tudi jaz.« »Ali ti tehnično udejstvo-vanje vzame veliko čala?« »V Klubu sem vsak teden, razen srede in sobote, včasih pa moram zaradi učenja v šoli pustiti svojega konjička, pa potem zopet bolj popn-mem.« »In kaj bi bil rad, ko boš velik?« »Po končani srednji šoli bi se vsekakor rad vpisal na Strojno fakulteto Višje teh' nične šole v Ljubljani.« J Sestanek pediatrov v Kranju zvedeli dmo • • • Preteklo soboto je bil v Zdravstvenem domu v Kranju sestanek pediatrične sekcije zdravniškega društva LRS, ki se ga je udeležilo 45 pediatrov iz vse Slovenije, prisotna pa sta bila tudi načelnik odseka za družbene službe Janez Ogorelc in predsednik Sveta za zdravstvo Milan Regovec. Na sestanku je dr. Turna Vela poročala o petletni dejavnosti posebne strokovne komisije, ki Hran o ftedefgo? NOGOMET KRANJ ob 9.15 uri Mladost : Jesenice (pionirji - igrišče Mladosti); ob 10. uri Mladost : Jesenice (člani — igrišče Mladosti); ob 15. uri Krim : Triglav (tekma SCL -igrišče Triglava). TRZlC ob 9.15 uri Tržič : Triglav (pionirji); ob 10. uri Tržič : Triglav B (člani). JESENICE ob 15. uri Jesenice : Mladost (mladinci). SKOPJA LOKA cb 14. uri Sk. Loka : Prešeren (pionirji); ob 14.45 uri Sk. Loka : Prešeren (člani). naklo ob 9.15 uri Naklo : Planika (pionirji); ob 10. uri Naklo : Planika (člani). SENCUR ob 10. uri Svoboda : Tržič B (člani). ROKOMET KRANJ ob 10. uri Mladost : Brežice (moški — igrišče Mladosti); ob 13. uri Iskra I : Mladost II (igrišče Mladosti); ob 14. uri Iskra II : Sava (igrišče Mladosti); ob 10. uri Borac : Križe (igrišče na Prevaljah). LJUBLJANA ob 10. uri Slovan : Mladost (ženske — igrišče na Kodeljevem). duplji; ob 10. uri Duplje : Tržič ob 8. uri gorenjsko pionirsko prvenstvo v rokometu; KEGLJANJE KRANJ nadaljevanje gorenjskega prvenstva ob 8. uri na šti- risteznem kegljišču Triglava. JESENICE nadaljevanje gorenjskega prvenstva za ženske ob 8. uri na štiristeznem kegljišču. ATLETIKA TRBOVLJE ob 9. uri atletski dvoboj reprezentanc Zasavja in Gorenjske. NAMIZNI TENIS JESENICE ob 9. uri v Domu Partizana gorenjsko prvenstvo. JUDO KRANJ ob 9. uri ZTAK Maribor : Triglav OSTALO KRANJ Danes ob 16. in 20. uri bo v Prešernovem gledališču v Kranju gostovalo Istrsko narodno gledališče iz Pule 3 -Karolino Reško«. V nedeljo ob 10. uri bo za otroke cd 5. do 12. leta starosti »Ura pravljci« v uprizorita članov dramske sekcije. MAVČIČE V 7adružnem domu v Mavčičah bo ob 19. uri nastopil radijski zabavni instrumentalni kvintet s solisti Marico Balohovo in humoristom Slavkom Me/kom. ZALOG Danes ob Ž0. uri se bodo v Prosvetnem domu v Zalogu predstavili takajšnjemu občinstvu člani dramske sekcije DPD Naklo s predstavo »Vohunka«. Pi.sali .smo že, da urejajo in asfaltirajo cesto iz Šenčurja do leta-Hšča v Umikih. Precejšnje upravičeno negodovanje delavcev, ćeš da samo •/. lopat\m\ ne bodo kaj kmalu opravili zadan ca jim dela, je sedaj odpadlo. Dobili so namreč moderne pr.prave in dela n* cesti se z veliko naglico bližajo koncu deluje pri Tajništvu za zdravstvo in socialno skrbstvo pri OLO Kranj. Sestavljajo jo 2 ginekologa, 2 pediatra, šolski zdravnik in medicinska sestra. Ta komisija nadzoruje in organizira najrazličnejše dejavnosti za zaščito matere in otroka. — Kljub temu, da je poleg ljubljanskega okraja zdravstvena zaščita v kranjskem okraju najboljša v Sloveniji, še vedno ni povsem zadovoljiva, predvsem zato, ker močno primanjkuje zdravstvenega kadra — višjega in srednjega. Poleg tega, da imajo slovenski pediatri redne sestanke na pediatrični kliniki v Ljubljani, se vsako leto sestanejo tudi v Beležka TUDI V PETEM NADSTROPJU GA NI Ce naslovljenec ne dobi pravočasno v roke namenjene mu pošte, je vse narobe. Kadar pa dobi v roke pravočasno časopis, pismo ali dopisnico, se naslovljenec ne vpraša, zakaj je lahko dobil pošto pravočasno. In kadar je ne dobi, se tudi ne vpraša, če je morda sam tega kriv? V prenekaterih primerih gre za malomarnost naslovljeneev. Le-ti dobijo stanovanje v novih blokih (večnadstropnih) in jim ni do tega, da bi vsaj na svoja vrata nalepili priimek in ime. Prizadevnost pismonoše je v taktnih primerih zaman, četudi gre poštar dvakrat ali trikrat do petega nadstropja. Vsekakor bi morali biti stanovalci novih blokov ali naselij uvidevnejši do poštnih uslužbencev. n. n. LETNA KONFERENCA MLADINSKE ORGANIZACIJE TSS JESENICE - Člani mladinske organizacije jeseniške tehniške šole metalurške stroke so imeli pred dnevi letno konferenco, ki so se je udeležili tudi predstavnik tovarniškega komiteja ZKS, predsednik občinskega odbora LMS, predstavnik LMS Železarne Jesenice in predstavnik LMS jeseniške gimnazije. Poročilo o dosedanjem delovanju mladinske organizacije na jeseniški tehniški šoli je podal Franc Ban, poročilo o prihodniih nalogah pa Jože Gaberšeč. Mladinska organizacija bo v prvi vrsti skrbela za dosego čim boljših učnih uspehov dijakov in bo preko krožkov pomagala slabšim učencem. Skr-heli bodo tudi za izvenšolsko delovanje mladine tako v športnih kakor tudi kulturnih organizacijah. Absolventi šole naj ne bodo le dobri tehniki, temveč tudi dobri sodelavci v delavskem in družbenem samoupravljanju. V ta namen bodo pripravili več predavanj. Sprejeli so program za tekoče leto, ki predvideva širšo društveno in politično aktivnost mladinske organizacije Jeseniške TSS. IZLET NA ŠTAJERSKO SKOFJA LOKA - Upravnik v Skofji Loki skrbi za vestno in D no poslovanje poštne službe v mestu in okolici. Ne pozabi pa tudi nauslužbenec, na njihovo kulturno-ztbavno življenje. Tako so imeli na primer nvnulo nedeljo vsi poštni uslužbenci izlet na Štajersko. Ogledali so si rimske izkopanin* v St. Petru pri Celju, Novo Velenje, v Mariboru pa eno najsobodnejših kolodvorskih poštnih poslopij. Sli so tudi v hidroelektrarno na Mariborskem otoku. Enodnevni izli't so prijetno zaključili v Po-žt.irskem domu na Pohorju. zdravstveni ustanovi v enem izmed okrajev v Sloveniji. Po posvetovanju so si ogledali kranjski Zdravstveni dom, o katerem so se kar najpohvalneje izrazili, saj je eden najlepših in najbolje urejenih v Sloveniji. A V četrtek, 20. oktobra, ob 19. uri, je Delavska univerza v Kranju s sodelovanjem DIT pripravila predavanje »O mleku in mlečnih izdelkih«. Predavanje, spremljano z diafilmi, je vodil ing. Anton Lasič. A V Lahovčah je KUD »Krvavec« organiziral za mladino iz trčiti!« Mi opiatii BLED — Minulo nedeljo je bil na Bledu občni zbor Združenja rezervnih oficirjev občine Bled. Združenje je po lanski organizaciji usmerilo svoje delo v dveh krajevnih odborih, na Bledu in v Gorjah. Obe organizaciji imata skupaj včlanjenih 218 rezervnih oficirjev in podoficirjev. Glavna težava, ki ovira uspešnejše delo Združenja ter obeh krajevnih organizacij je premalo intenzivno sodelovanje članstva in razmeroma slaba udeležba na predavanjih ter zborih. V prihodnje bo to pomanjkljivost nujno treba odstraniti in na ta REGULACIJA SORE Medvode - Obina Medvode, ki je znana po delovnih akcijah je pred dnevi pričela in že do-ko ičala regulacijo Sore od Gorenje vasi oziroma od Zgornje Seniee pa vse do Goričan. Ljudje z občudovanjem gledajo ravno --trugo. ki so jo tako hitro in dobro napravili. Prav bi bilo, da bi vzgledu iz Medvod sledila občina Skofja Loka in izorala ravno strugo od godeškega mostu do medvoške struge. IZLET FOTO-AMATER.TEV TRZlC - V nedeljo. 16. oktobra, so člani Foto-amaterskega kluba iz Tržiča organizirali izlet na Storžič. Zaradi slabega vremena je bila udeležba ljubiteljev fotografije bolj slaba. Tisti, ki pa so se kljub temu podali na pot, so bili zelo zadovoljni. S fo-to-aparati so posneli nekaj lepih motivov in si podobnih izletov še želijo. P. način okrepiti delo odborov. Tudi v prihodnje bo delo organizacij usmerjeno predvsem v izobraževanje članstva in sicer v obliki predavanj, ki se bodo v teh dneh že pričela. V letošnji delovni sezoni bodo za vse rezervne oficirje izvedli orientacijski patrolni pohod. Na občnem zboru so sprejeli tudi sklep, naj pri strelskih družinah na Bledu ter v Gorjah ustanovijo strelske sekcije za rezervne oficirje in podoficirje. -jb DELA NA VOZLIŠČU NAPREDUJEJO Jesenice — Za ureditev železniškega vozlišča na Jesenicah bo potrebnih okrog 254 milijonov dinarjev. Novi podvoz v neposredni bližini železniške postaje bo kmalu v zaključni fazi. Za njegovo dokončno ureditev bo potrebno porušiti zgradbo južno oo hotela Korotan, da bodo tam lahkfl uredili priključke obeh cest na podvoz. V obseg dela za razširitev vozlišča pa sodijo še drugi posegi, kot so preložitev dela karavanske in planiške proge. Spodnji ustroj je gotov, gradnja kotlarne in sanitarij pri novi delavnici za popravilo voz in nekaj drugih manjših del. Letos opravljajo tudi obsežna dela pri utrjevanju proge od Jesenic do Podnarta, ki bo najprej elektrificiran. Za ta dela bodo porabili oktog 250 milijonov dinarjev. V kratkem bodo začeli poglabljali predora pri Žirovnici in pri železniški postaji Globoko. -k Lahovč in okolice začetni* plesni tečaj, ki je vsako nede!L. od 8. do 11. ure v Gasilskem mu. V Zalogu pri Cerkljah Pa ] KUD »Prežihov Voranc« orga" ziral nadaljevalni tečaj, ki f prav tako ob nedeljah, in 81 od 14.30 naprej. A Jutri dopoldne bodo v Pr f šernovem gledališču pričeli ' »Uro pravljic«. Otroci bodo P.^ sostvovali odlomkom iz raz ' otroških iger, glasbenim u2 kam in ugankam v sliki in sedi, estetsko-vzgojnim Prl rom, nastopom Pavlihe in ' nim zabavno vzgojnim Pr'^aZ0(j-A Koncem oktobra se bo P jetje Elra iz Škofje Loke P^ lilo iz sedanjega Koširjev mlina v prenovljene in Pre^eg$ jene prostore bivšega nunsk samostana pod škofjeloškim S dom. PRISRČNO SREČANJE Preteklo soboto P°P°^neAA bilo v Trebiji v Poljanski ° ni prijateljsko srečanje neK njih mladinskih aktivistov -sedanjega sekretariata Slovenije. Na srečanju Jc JL, voril v imenu sedanjega •*'■ ^ tariata predsednik OK Kranj, tovariš Zdravko K** Med drugim je poudaril, da ^ taka srečanja zelo koristna ^ da je njihov glavni nampn ■» znaniti nekdanje in 9 enu mladinske aktiviste. V '^gv prejšnjih mladinskih delav kranjskega okraja je nPTe&?tg$ ril bivši predsedmk OK » Kranj, sedanji predsednik * ^tr bliškega odbora sindikatov vinarjev, tov. Marjan Rožič, čanje Je bilo zelo prisrčno. IZLET NA KRIŠKO GORO -Križe - V nedeljo, 16. oKi°^9 4** Križe priredili izlet na Kr'1 goro, kjer imajo svoj P, nj,itii dom. Devet članov, med WJ tudi mladinci, so prijetno 1 ^ žili s koristnim. S seboj *° p$ sli precej žimnic, pomad«1 jim je tudi mali osliček MiS*0, Pogum jim je splahnel Kazen za žalitev varnostnih organov Tekstilna vajenca Janez Kotnik iz Zgornjih Brnikov in Emil Sanica iz Lahovč, bi kljub temu, da sta komaj polnoletna, morala vedeti, da ni dovoljeno voziti se v dvoje na kolosu in da s tem ogrožata varnost prometa na cestah. Prav je imel organ Ljudske milice, ko ju je na cesti Dvor je— Cerklje pred nedavnim ustavil in legitimiral. Fantoma se je zdelo to tako »za malo<, do sta se uprla in nista hotela Izkazati osebnih izkaznic. Precej »kora j žen« jc bil Jnnez, ki jc miličnika ozmerjaj I ploho nespodobnih izrazov. Ko je ta oba pozval, da gre.sta z njim na postajo Ljudske milice, sta tudi to odklonila.; še več, Janez se je pognal k bližnji vrtni ograji, tam odtrgal lato in «c z njo lapodtl proti milčniku. Lo-ta jc kljub hudim žalitvam tri fizičnemu napadu obvladal svoje živce in .se odpeljal z motorjem na pustajo, da bi tam dobil pomoč. '/. dvema tovarišema »>e je mi-Ic.vk kmalu vrnil in dobil Janeza že na njegovem dOKMl. Tu pa so naleteli vsi trije miličniki na zdriržen odpor Janeza in n,«-,«/-vih staršev, ki so kar tekmovali kdo bo varnostne organe huje Jan jem, da so miličniki .j, žalil. Mati Pavla je pobrala pred proti njim presumvo na* hi£o poleno in se polotila milic- Venda.r so priče - oči\ -<1( nikov, ki pa .so se znali zama- loti potrdilo prijavo nllll< hov otresti. Oče Alojz pa se jo in jo zato .sodišče storili'1* "^t .sku'al zm-sti nad motornim ko- (lilo zaradi prepree t\e <»';l ^iH lesom od miličnika in suval dejanja in razžalitve 111 vanj z nogo, oba sta to početje oseb, po tri mesece, •TiinJc^ spremljala se s krepkimi psov- starše pa še na denarn* kami. Ohrabren po tem surovem po 5000 dinarjev. .ff uporu je seveda Janez spet od- Ker jo Qk fiodJ., »■ix»'.-'l>:t: .silo će b. bel« i .U m- ^ y l/hy it kl jo pti^T za tjakaj (za kar so seveda Ime- tud, UUf odpravilo J° 1: vso pravico), so se vrnili sa- ži|ev lzvrSllve k.mii in *J, mi ni,zaJ- morala oba prisojen* ki,iflU Mera Janezovim staršem s tem shužiti. še ni bila dovoljna. Ko sta naletela čez dva dni v domači gostilni na miličnika Ivana, sta takoj spet izpadla proti nJemu z grdimi žaljivkami in ga tako izpostavila in ponižala jxred drugimi gosti. Janez ln njegovi starši so se 9 oncani In da so prav '"^„ir^ morali za VSO to početje žago- 4 ki .skrbijo /a varnost In ^,|riJ varjati pred Okrajnim BOfJi. ♦•-m O >•'v 1.!»'»je državljanov j^jr v Kranju. Tukaj pt Jim J« po- © bi bilo. da bi tudi v cjz\ff rum p.v-eej i/ola hn«>!. 'l'a;li BO # skl okolici nc bilo treba ^( i krivdo in so skušali izmotati iz 9 jati državljanske dl^lP kazenskih štren ludi /. izgovar © k.i/riiskiml ukrepi. 1 K" # Tako je tudi prav, •** . # # teh krajih Imeli varno-t'1.^ f iiani že nekajkrat «Pr''] „JT © podobnimi agresijami. * ^ O rilcem par ne del »jo ^.jV*' © SC ne zavedajo, kak« »**^»f m naloge opravljajo v* . tufl' 85^762 G O R L > J S K E sobota, 22. oktobra 1960 NOTRANJA POLITIKA IN GOSPODARSTVO Ob .Mesecu tehnike" Ustanovili naj bi tud! okrajno družtvo Inženirjev in tehnikov Kot smo že pisali, se je pre-soboto, 15. oktobra, začel P vsej naši ožji domovini »Me-Pj tehnike«. Iz razgovora o deljeni programu društev Ljud-7e tehnike in Društva inženir- jev 16 tehnikov na Gorenjskem j*10 izvedeli za široko razgi-r^o udejstvovanje društev kot B8 njihovih članov. O delu in-B&irjev in tehnikov v kranjski Pi nam je nekaj več pove-tajnik občinskega društva ^žemitrjev in tehnikov, ing. RO-UERT GOLOB: 1*7 slovenskem merilu sta or-eaai2irala »Mesec tehnike« Zve-inženirjev in tehnikov Slo- ®nije in republiški odbor Ljud-pe tehnike Slovenije. Tako je u prstnega vozišča Ve*r.a-' vse i/, la.stnib sredstev. Prav v teh dneh pa so iz.gotovili 7 Cj' jeep na električni pogon z vsemi potrebnimi lučkami in so Si IKm"«1,»iI« 130 delovnih ur. Izdelki so tako skrbno in lično e'anj, rijemkov delavcev v prihodnosti. KAR SE LAHKO MAŠČUJE Težnja delavcev v tovarni IBI za povečanje osebnih prejemkov je popolnoma razumljiva in utemeljena. Toda le do določene meje. Res je, da v tej tovarni še niso uvedli niti ekonomskih enot in niso uveljavili načina nagrajevanja po učinku kot v drugih tovarnah. Samo v predilnici so za mesec september že obračunali dohodek samostojno in tako znotraj te enote tudi razdelili dohodek na posameznika. Za ostale oddelke oziroma enote je to predvideno šele z mesecem oktobrom. Kljub temu so zadnje mesece na osnovi splošnih pokazateljev znatno dvignili mesečne prejemke. Tako je v prvem četrtletju letos bil povprečni prejemek delavcev samo 14.543 dinarjev. Povprečje v devetih mesecih že znaša 17.091 dinarjev, a povprečje zadnjih treh mesecev celo 18.300 dinarjev, kar dokazuje znatno naraščanje osbenih dohodkov tudi v tem podjetju. Kar pa moti je to, da je sedanja težnja za povečanje osebnega dohodka v neki neutemeljeni uravnilovki z ostalimi podjetji, zlasti s tovarno Tiskanimo in ne težnje, ki bi slo-nele na povečanju produktivnosti lastnega podjetja. Taka uravnilovska politika bi se v prihodnje lahko maščevala, kajti pravo merilo bo samo ekonomski uspeh, oziroma lastna produktivnost. Ob sedanjem startu v nagrajevanju nima enakih pogojev. Nekatera so huje, druge manj obremenjena z anuitetami, nekatera imajo večje druga manjše potrebe po rekonstrukcijah itd. Ob tem je tudi stvar osebnih dohodkov lahko krajše ali daljše pre-spektive. Zato nikakor ni rečeno, da delavci tovarne IBI, ki so sedaj »prikrajšani« pri prejemkih, ne bodo v določeni dobi dobili iste prejemke kot v drugem podjetju, kjer so trenutno osebni dohodki višji. Stvar je vsekakor vredna trezne presoje zainteresiranih kolektivov, ki naj o tem odločajo. Zelo verjetno pa je eno — da bodo večji prejemki tudi v tovarni IBI sprožili večji delovni zalet in povečali delovno storilnost, kar pomeni, da je napredek in razvoj podjetja, iskati v prvi vrsti pri ljudeh in njihovem razpoloženju. Kljoič do tega pa je nagrajevanje po opravljenem delu vsakega posameznika. -L c. Mladino je treba vključevati v vsa področja kmetijske proizvodnje Ha gpVoJ aktivnosti mladih za-u ''likov ter njihovi problemi in ^Dehi so bolj ali manj povcza-til/ Usuen' in problemi razvoja h, ru/n'slva V kranjskem okra- M* l»ko hiter razvoj oj kmetij* HI j* Je bilo mi jno, da so orga-E| ' (udi mladino v obliki <||T^- mili t m ■ uir v oouni is() mladih zadružnikov. Ko Um"'1 /a"'li pred petimi leti (^"avljali. .so jim dali jasno *k/Vf° ~" vključevanje v kmclij-ijj, ./;lcl'ii.;c, strokovno ir posab- Ihfc m pospeševanje kmetfj-H(Ja- Seveda so se AMZ razllč-r^^vijali. Kjer so dobili po-or,r '.K' mladinske in zadružno V " "'Zarije so se kmalu zna li bH^V"-i''in delu, v nasprotnem Vh''11 "a so životarili, ''ilt i. ,)a s,u" primere, da mi bili t>(w, zadružniki od starejših Ht,/' Vill,i' • • kaJ niUS h<> n'll;l tjj,,|( '"a. To je Imelo / p< 1 «v ' s<> mladina ni povsod U|)p lv'lt v on; mili /adru ". » d j..' "*nja. Aktivna mladin, ■ h<\r 1 lui". kjer so jI kmetijske ^ Pomagale In jo sc/na-■ načrti K Z ter jI dajale konkretne naloge. Dobro pomoč od KZ so dobili aktivi mladih zadružnikov v Voklem, Lanco-vem, Naklem, v Zireh, Podlju-beljtl in Podnartu, kjer se je pokazal tudi viden napredek. Nekatere kmetijske zadruge pa niso pri tem delu pokazale no-benega zanimanja, zato so tudi ti aktivi zamrli. V našem okraju sedaj obstaja :',."> aktivov oziroma sekcij mladih zadružnikov s približno 1800 člani. Od lega ■ levila lahko trdimo, da je aktivnih le 10 sekcij. Ostale pa stremijo za tem, da dobijo nekaj denarja od kmetijskih zadrug in Kredo na ekskurzijo ali podobno, lu je včlanjeno tudi precej delavske mladine. Včlanjena pa je prav gotove zato, ker ni, ali pa slabo deluje mladinska organizacija na viusi in .si tako mladina išče zabave prav v aktivih mladih zadružnikov. Kljub temu je bilo na področja zadružnega sodelovanja doseženih nekaj uspehov, saj je v zadružnih svetih ""; mladih in .r»l mladih v upravnih odborih kmetijskih zadrug- Pokazalo se je, da povsod tam, kjer je mladine dovolj v zadružnih svetih, tudi sekcija mladih zadružnikov dobro dela. S tem pa se še ne moremo zadovoljiti. Nedvomno moramo mladino vzgajati in usposabljati, da bo na prihodnjih volitvah v organe zadružnega upravljanja zastopana še v večjem številu. Pri organizaciji aktivov mladih zadružnikov je bila napaka v tem, da so .se aktivi Ljudske mladine in mladih zadružnikov ločili na vasi kot dve organizaciji. Zato so Imeli mladi zadružniki Izdelane programe tako, da so /a jemali dejavnost ljudske mladim-, niso pa izvajali programa kmetijske zadruge. Organizacija Ljudske mladine .se pa ni zanimala za aktive mladih zadružnikov, niti ni čutila dolžnosti, da je odgovorna za njihovo delo. Slabost je bila tudi v tem, da povsod tam, kjer je bil aktiv mladih zadružnikov, aktiva Ljudske mladine sploh ni bilo. Za politično izobraževanje odborov mladih zadružnikov je Okrajni komite I - .VIS v Kranju organiziral dvodnevni seminar in enodnevno posvetovanje. Letos so organizirali v Naklem tudi ►►Mcdokrajno srečanje vaške mladine« okrajev Celje, Ljubljane in Kranja. Tu jc bila prikazana kmetijska mehanizacija in kulturni spored. Nastopajočih jc bilo 280 s 16 traktorji in kombajnom. Te prireditve sc je udeležilo nad 2500 mladincev in mladink. Zato bi morala v prihodnje Ljudska mladina in zadružne organizacije vse več sodelovati pri organiziranju skupnih akcij, pri določenih gospodarskih problemih, pri organiziranju različnih oblik izobraževanja, zlasti pa pri tistih nalogah, ki bi pomagale izpolnjevati program dela kmetijskih zadrug in mladih zadružnikov. To sodelovanje je bilo doslej premajhno med vodstvi Ljudske mladine in zadružnimi organizacijami. Zate bi bilo potrebno v organe upravljanja za-ilru/nih Organizacij vključiti tiste mladince, ki so se doslej izkazali in uveljavili pri delu z mladino. Vloga zadružnih organizacij pri aktivizaeiji vaške mladine mora biti usmerjena na konkretne naloge, oziroma zadružne akcije v proizvodnji in pri delu na vasi sploh. Za to bi morali ob ustanavljanju zadružnih ekonomij, predelovalnih obratov in družbenih posestev, računali na zaposlovanje kmečke mladine. Tudi politiko štipendiranja bi bilo potrebno usmerjati tako, da bodo šli v šole najboljši mladinci, ki se bodo potem zaposlili v kmetijski proizvodnji, v kmetijskih zadrugah ali na družbenih posestvih. Zadružne organizacije bi morale vključevati mladino v vsa področja proizvodnje in upravljanja, prav tako pa bi morale skrbeti tudi za družbeno vzgojo pionirjev v okviru šolskih zadrug. Zlasti bi jim morale nuditi strokovno in materialno podporo ter seznanjati naše najmlajše z delom kmetijskih zadrug in sodobno kmetijsko proizvodnjo. Posebno skrb pa bo nedvomno treba posvetiti tudi reševanju problemov med mladimi delavci, ki so zaposleni na zadružnih ekonomijah in družbenih posestvih. Tu gre zlasti za strokovno izobraževanje in usposabljanje za delo v proizvodnji in upravljanju, za reševanje njihovih življenjskih pogojev (hrana, stanovanje, osebni dohodki, razvedrilo) in pomoč pri urejanju ostalih problemov. Kmečka mladina ki dela doma na vasi, v zadrugah ali na posestvih bi se morala vključiti v oiRanizaeije ljudske mladine. Tam kjer jih še ni, pa naj bi jih ustanovili. Prav tako bi bilo potrebno ustanoviti aktive Ljudske mladine pri kmetijskih zadrugah. Gospodarske vesti © Višja ekonomska šola v Zagrebu. V Zagrebu so prejšnjo soboto odprli višjo ekonomsko šolo, v kateri se bodo šolali kadri za potrebe zunanje trgovine. Solo je ustanovila Zvezna zunanjetrgovinska zbornica in jo bo že v letošnje šolskem letu obiskovalo približno 300 slušateljev. % Boljše in hitrejše mednarodne železniške zveze. Jugoslovanski železniški strokovnjaki pripravljajo v skladu z nedavno leningrajsko konferenco nov vozni red za prihodnje leto. Pri tem so vsekakor najvažnejše hitrejše vožnje na nekaterih relacijah, ki jih bodo dosegli z uvedbo dieslovih lokomotiv pri vseh mednarodnih vlakih. Tako se bo precej skrajšala vožnja s Tauern-ekspresom, pa tudi zveze na progi Beograd — Ljubljana — Trst bodo precej boljše. SJt Jugoslovanska delegacija odpotovala v Maroko. Te dni je odpotovala v Maroko jugoslovanska kmetijska delegacija, ki se bo zadržala v Maroku okoli deset dni. V tem času se bodo člani delegacije seznanili z razvojem kmetijstva in zadružništva v tej državi kot tudi z možnostmi za sodelovanje z Marokom v reševanju kmetijskih vprašanj. fj) Napredek čebelarstva. Po planu razvoja čebelarstva je predvideno, da bomo naslednje leto pridelali v Jugoslaviji okoli sedem milijonov kilogramov medu oziroma 2 milijona kg več od sedanje povprečne letne proizvodnje. Za tako hitro povečanje proizvodnje so se potrebne priprave že pričele in so že to jesen pričeli z industrijsko gnojitvijo zdravilnih in aromatičnih rastlin. S tem v zvezi je za naslednje leto predvidena tudi precej večja proizvodnja voska. fj Nov uspeh pri iskanju nafte. Pri vrtanini RK-1 pri Zadru, kjer potekajo geološke raziskave, so delavci podjetja za proizvodnjo nafte iz Lendave dosegli nov judo-slovanski rekord. Z vrtanjem so namreč dosegli globino 4460.3 m. Novi jugoslovanski rekord je hkrati tudi balkanski rekord, vrtanina pa spada tudi med najgloblje v Evropi. Dela na raziskovanju globljih slojev nn t^m področju se še nadaljujejo. Q Izvoz LR Slovenije do konca avgusta. V okviru celotnega državnega izvoza je dosegla naša republika povečano aktivnost. Do konca avgusta je dosegel izvoz iz naše republike vrednost 13.807 milijonov din in je za 18 odstotkov večji kot v osmih mesecih lanskega leta. Od tega odpade na izvoz reprodukcijskega materiala 6752 milijonov din ali 15 odstotkov več, na opremo 373 milijonov din ali 23 odstotkov manj, na izvoz blaga za široko potrošnjo pa 6683 milijonov din ali 25 odstotkov več, kot ob koncu lanskega avgusta. Nekoliko drugačno stanje v slovenskem izvozu pa izkazujejo podatki, ki se nanašajo samo na mesec avgust. Vrednost celotnega izvoza v avgustu presega namreč izvoz v lanskem avgustu za nad 34 odstotkov in znaša 1889 milijonov dinarjev. Pri tem je dosegel izvoz industrijskih izdelkov in opreme s 1460 milijoni povečanje za 22 odstotkov, izvoz kmetijskih pridelkov in predelanih pridelkov s 360 milijoni povečanje za 146 odstotkov, delež gozdarstva pa z 69 milijoni povečanje za 19 odstotkov v primerjavi z izvozom lani. SOBOTA, 22. OKTOBRA 19G0 Ob m a i i e> f I a t i PRODAM Prodam sobno opravo. Ambro- žič Elči, Kopališka 14, Kranj. Prodam dve zazidljivi parceli v velikosti 2000 kvadrat, metrov ob glavni cesti Kranj—Britof. — Naslov v ogl. odd. 3959 Prodam skobelni mizar, stroj, poravnalni in debelinski — širine 50 cm z brusilom, trofazni elektromotor 3 KM in cink plošče. Naslov v oglasnem oddelku. 3949 Prodam nov moped Tomos -Puch — dvosedežni na tri prestave z zaganjačem in Vespo GS — registrirano. Likozarjeva 11, pri šoli Primskovo, Kranj. 3947 Prodam Topolino-C z radio aparatom. Demšar Stane, Zali log, Železniki. 3975 Prodam 2 nagrobna okvirja in kupim moško kolo — najraje nemške znamke. Golob Janez, Polica 2, Naklo. 3976 Prodam 120 kg težkega prašiča. Britof 48. 3977 Prodam 2 beli neenaki postelji, 1 omaro za obleko, mizo in 2 stola. Levstikova 8/1, Zlato polje, Kolar. 3978 Prodam motor NSU MAX, dobro ohranjen, po zelo ugodni ceni. Stražiska 15, Kranj. 3979 Zajčnike 6 in 9 delne, poceni prodam. Jeglič, Lesce. 3980 Zidan štedilnik — levoročni na tri plošče, z dvema pečnjakoma in kotličkom, vse kromirano, zaradi selitve zelo ugodno prodam. Po želji dam tudi opremo z 200-litrskim bojler.iem za gretje vroče vode. Stvari prodam skupno ali posamezno. Naslov v ogl. oddelku. 39^1 Prodam kuhinjsko opravo, skoraj novo — izdelano leta 1958 in železno peč — mamno. Poceni prodam balonski in kožuhovinast plašč. 1'čem žensko k otroku na dom po nekaj ur dnevno ža časa otročke bolezni t. j. 2 do 3 tedne. Naslov v ogl. oddelku. 3982 Prodam emajliran štedilnik. — Jezerska 13, Primskovo, Kranj. 3983 Prodam sobno pohištvo in kuhinjsko kredenco. Zupan Ivan, Tornjeva 26. Kranj. 3984 Prodam več sto pišk — So dobre nesnice — jajča-rice, rjave barve. Na zalogi imam tudi piščance za cvrtje ali pohanje. Jelenčeva 23, za tovarno IBI, Kranj. 3985 Prodam kozo švicarske pasme, belo, dobro mlekarico. Zaplotnik, Hotemože 15, Kranj. 3986 Prodam 2 posteljni mreži — tapecirani. Naslov v oglasnem oddelku. 3987 Prodam skorai novo motorno kolo Puch 2">0 SG. Zupan Ciril, Mo'nie, Brezje. 2988 Prodam kuhinjsko kredenco — dobro ohranjeno. Vidmar. Koroška cesta — novi blok, Kranj. 3989 Prodam motor 125 cem, tip W v odličnem stanju. Cena 160.000 dinarjev. Ogled vsak dan popoldan. Naslov v oglasnem oddelku. 3990 Prodam niivo ali dam v najem v bližini doma slepih. Stara loka. Naslov v ogl. odd. 3991 Ob bridki in nenadomestljivi izgubi nae hčerke in sestre BBENClC MARTINE ■e iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki so sočustvovali z nami in jo spremili na njeni zadnji poti. — Najlepše se zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja, dr. Hribernku, pevskemu zboru šole -Lueijan Seljak«, govornici za ganljiv govor in duhovniku. Žalujoča družina Brenčič ZAHVALA Hvala vsem. ki so naju kakor koli tolažili ob težki izgubi edinega sina Edija. Srčna zahvala vsem organizacijam SZDL, ZB, RK, sorodnikom in prijateljem za darovane vence in cvetje, ter vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala pa dr. Bračkovi in dr. Koejančiču, ki sta mu lajšala trpljenje v njegovi težki bolezni, vsem sosedom ln tovarišicam: Mari Vra-ničarjovi, Ivanki Kovačevi, Francki Bozovičarjevi, Mariji Marnovi. Medetovim iz Strahinja in Kožuhovim iz Ljubljane ter predsedniku občinskega odbora ZB Skofja Loka za njihovo pomoč. Lovro in Mara Hribar Ugodno prodam odlično ohranjen Fiat Topolino C. Ogled v nedeljo dopoldan pri »Jelenu«. 4013 Motorno kolo »Galeb« 150 cem, prodam. Žirovnica 84. 4014 Narodno nošo poceni prodam. Naslov v ogl. oddelku. 4017 IZGUBLJENO Izgubila sem denarnico od -Savnika« do -Volne« v Kranju. Poštenega najditelja naprošam, naj jo proti nagradi vrne v ogl. oddeleK. 3972 Izgubil sem prometno dovoljenje od Trboj do Cirč pri Kranju glaseče se na ime Rozman Anton. Poštenega najditelja naprošam, naj jo proti nagradi vrne v Mlekarno Cirče, Kranj. 3973 Izgubila sem denarnico z osebno izkaznico od Kerna do Potrošnika v Kranju. Poštenega najditelja naprošam, naj jo proti nagradi vrne na naslov v izkaznici. 3974 KUPIM Kupim stensko uro z lesenim okvirjem. Ponudbe oddati v ogl. oddelek. 3992 Kupim droban krompir in dvoje vrat 190 krat 80. Naslov v oglasnem oddelku. 399:3 Kupim dvosobno stanovanje na območju mesta Kranja ali okolice. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Takoj«. 3994 Kupim rabljene deske za nabijanje stropa. Benedik, Benedi-kova 10, Kranj. 3995 Kupimo 100 do 150 rabljenih gajbic za sadje. Trgovsko podjetje -Bistra«, Seljakova ul., Stra-žišče, Kranj. 3996 Kupimo majhno peč. Trgovina -Borovo«, Kranj. 3997 Kupim knjigo -Tehnična mehanika« — ing. Leo Novaka in knjigo -Essential Enilich Bnok« (angleško). Francka Drolc. Cesta Kokrškega odreda 9-G, Kranj. 3952 Kupim nov moped s tremi brzinami. Prodam harmoniko z 32 basi in športno moško kolo. — Zaje, Elektrarna, Medvode. 3950 Kranj, Prešernova ulica 11/11. 4009 Gospodinjsko pomočnico, stalno ali samo za 8 ur dnevno (od 7. do 15. ure) takoj sprejmem v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku. 4010 Vajenca za tapetniško obrt, sprejmem takoj. Rojšek Jože, Tapetnik, Na Skali 1, Kranj. 4011 Dediči umrlega Rudolfa Flor- jančiča, ključavničarskega mojstra v Kranju, Trubarjev trg 10 vabijo vse upnike, ki imajo terjatve napram umrlemu, da iste prijavijo dedičem do 30. novembra 19G0. Dolžnike pa, da poravnajo vse obveznosti, ki jih imajo do pokojnega. Po navedenem roku se prejete prijave ne bodo upoštevale, neporavnane obveznosti pa se bo izterjalo sodnim potom. Dediči R. Florjančič, Trubarjev trg 10, Kranj. 4012 Iščem opremljeno ali prazno sobo v okolici Kranja. Restak Milan, Voglje 37, Šenčur. 4016 objave Poslužujte se naših podružnic na Jesenicah, v Tržiču in Železnikih. Tam lahko oddaste oglase in dobite naslov od oglasov. Lončarska obrtna zadruga v Komendi odkupuje slamo. Cena po dogovoru. 4015 RAZNO Perica za strojno pranje perila dobi staiiii; aaiMMMtMsV. lipruvu ji bo zasigurala 10-dnevno prakso za priuč.tev. Plača po praviLniku zavoda. Ponudbe oddati v Vajenski dom, Kranj, Tomšičeva m 3966 Oddam opremljeno sobo skefnu upokojencu ali upokojenki. Naslov v ogl. odd. 3955 Obveščam, da imam svojo klobučarsko delavnico v Prešernovi ulici 9 v Kranju. Na zalogi imam vse vrste moških klobukov in jih prav tako tudi popravljam. Klobučar Jane Janez. 3908 Stanovanje v Novem mestu zamenjam za drugo v Kranju. — Naslov v ogl. oddelku. 3998 Sobo — lahko tudi podstre no, iščeta starejša upokojenca v Kranju. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. 3999 Iščem sobo v Kranju ali okolici, lahko tudi skupinsko, po možnosti s hrano ali pa tudi brez nje. Za vse skupaj plačam 10 tisoč din mesečno vnaprej. Ponudbe oddati v oglasni oddelek. 4000 Dam stanovanje tovarniški delavki, ki dela na tri izmene in prodam radio -Savica«. Naslov v oglasnem oddelku. 4001 Našel sem otroško žimnico. — Luže 32, Šenčur. 4002 Prodajalca rib sprejmemo takoj. Delikatesa, Kranj. 4003 Preklicu jem besede, ki sem jih govorila o Francu Kavčiču iz Podlonka. F. T. Podlonk 25. 4001 Gospodično, katera se je igla-sila pri meni 15. oktobra ob 19. uri jo iskreno prosim, da me zopet obišče. Naslov v oglasnem oddelku. 4005 Krojaško vajenko sprejmem tTk<»i. Mali Ivan, krojač, Letence, Golnik. 4006 Znanca, ki si je izposodil nože za zelje pozivam, da jih takoj vrne Bitenc Ivan, Koroška 21, Kranj. 4007 Za pomoč v gospodinjstvu nudim hrano in stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku. 4008 Postrcžnico za 3 do 4-urno gospodinjsko delo oh delavnikih sprejmemo takoj. Vprašati: — objava o^tnski odbor ZVEZE borcev radovljica Žalna spominska svečanost v begunjah Občinski odbor ZB NOV Radovljica vabi vse svojce, znance in prijatelje padlih, da se udeleže svečanosti na grobovih talcev, ki bo v torek, 1. novembra 1960 s pričetkom ob 9. uri dopoldne v Dragi, ob 10. uri v graščinskem vrtu in ob 11. uri pri grobnici v Radovljici. Prevoz udeležencev zagotovljen v obe smeri. Avtobusi vozijo z železniške postaje Lesce, in sicer ob 6.45 in 7.40 preko Radovljice (s postankom Grajski dvor) v Begunje. Avtobusi iz Begunj odpeljejo ob 10.30 in 11.30 preko Radovljice v Lesce. Avtobus iz Podnarta odpelje ob 7.30 (izpred kolodvora) preko Krope, Kamne gorice, Lancovega in Radovljice v Begunje ter se vrača iz Begunj ob 10.30. Nadalje ostanejo v veljavi vozni redi rednih prog -Transturista«. Vabi občinski odbor ZB NOV Radovljica. RAZPIS Komisija za delovna razmerja Tekstilne tovarne Inteks v Kranju razpisuje prosto delovno mesto upravnika menze Pogoji: gostinska šola z 10-let-no prakso v gostinstvu ali pa 15-letna praksa kot kvalificiran delavec v gostinstvu. Interesenti naj se zglasijo v kadrovskem oddelku tovarne Inteks najkasneje do 27. 10. 1960. gledališče Prešernovo gledališče Kranj — dne 22. oktobra ob 16. in 20. uri gostuje Istrsko narodno gledališče iz Pule. Drago Gervaise: KAKOLINA RESKA, dne 23. oktobra ob 10. uri dopoldne URA PRAVLJIC - nastopa Jaka Hafner, solist opernega baleta iz Ljubljane. Dne 24. oktobra ob 20. uri VEČER OPF.RNIII ARIJ, zaključeno za vojaške vojne invalide občine Kranj. GledaMee »TONE CUFAR-s Jesenice uprizori 22. oktobra oh 19.30 uri W. Shakespearovo: SEN KRESNE NOCI. Zveze z vlaki ugodne. V nedelio. dne 23. oktobra SEN KRESNE NOCI ob 19.30 uri. kina Jesenice -RADIO«: 22. in 23. oktobra ameri'ki barvni cinem. film OBRAČUN V TABLE ROC-KU. Jesenice PLAVŽ«: 22. in 23. oktobra ameriški barv. film TRIJE NASILNEŽI, Kropa: 22. oktobra amer. film JOKALA BOM JUTRI in 23. oktobra ameriški barvni film AB-DULAH VELIKI. Radovljica: 22. oktobra italijanski film ČLOVEK V KRATKIH HLAČAH in 23. oktobra isti film ob 16. uri in matineia ob 10. uri, 23. oktobra ameriški glasbeni zabavni film BERNARDINE. -Predstave ob 14.. 18. in 20. uri. Bled: 22, in 23, oktobra ameriški barvni film NEPOZNANI JE PRIŠEL. Kranj -STORZlC«: 22. oktnhra ameriški barvni film CAJNICA, predstave ob 15., 17.30 ln 20. url, matineja istega filma ob 10. uri, premiera ameriškega barvnega filma VIKINGI ob 22.30 uri, 23. oktobra ameriške barvne risanke matineja ob 8.30 uri, ameriški barvni film TROJANSKA HELENA, matineja ob 10. uri, premiera francoskega filma MOJ STRIC ob 13. uri, ameriški barvni film CAJNICA, predstave ob 15., 17.30 in 20. uri. Primskovo -TRIGLAV«: 22. oktobra ameriški barvni film PREKO MNOGIH REK. predstave ob 18. in 20. uri, 23. oktobra premiera francoskega barvnega filma MOJ STRIC, predstave ob 15.30, 17.30 in 19.30 uri. Stražiščc -SVOBODA«: 22. oktobra ameriški barvni film TROJANSKA HELENA, predstave ob 18. in 20. uri, 23. oktobra ameriški barvni film PREKO MNOGIH REK, matineja ob 10. uri, japonski film ULICA SRAMU, predstava ob 14. uri, ameriški b?rvni cin. film TROJANSKA HELENA, predstave ob 16., 18. in 20. uri. Naklo: 22. oktobra amer. barv. film VIKINGI, predstava ob 20. uri, 23. oktobra ameriški barvni film PREKO MNOGIH REK, predstave ob 15. in 19. uri, ameriški barvni film VIKINGI, predstava ob 17. uri. Cerklje -KRVAVEC«: 22. oktobra japonski film ULICA SRAMU, predstava ob 20. uri, 23. oktobra ameriški barvni film RAZKOŠNA LADJA, predstava ob 16. in 19. uri. Skofja Loka: 22. oktobra ameriški cin. film GOLA MAJA, predstava ob 20. uri in 23. oktobra isti film predstave ob 17. in 20 uri. Duplica: 22. oktobra ameriški barvni film REKA BREZ POVRATKA, predstava ob 19. uri in 23. oktobra isti film. Predstave ob 15., 17. in 19. uri. Kamnik: 22. oktobra jugoslovanski barvni film BELI VRAG, predstava ob 20. uri in 23. oktobra isti film. Predstave ob 17. in 20. uri ter matineja ob 10. uri ameriškega filma TRI EVINA LICA. Pred novo sezono zdravstvene vzgoje Sodelovanje z delavskimi univerzami gibanja prebivalstva V KRANJU Poročili so se: Ckerjanc Drago kemijski tehnik in Selan Alojzija, evidentičarka; Sesek Anton, mizar in Tomše Sonja, tovarniška delavka; Kenda Peter, brusač in Alič Ivana, delavka; Dol-har Janez, soboslikar in Sire Marija, delavka; Zakotmk Pavel, delavec in R>.cn Frančiška, tkalka; Gregorec Matija, kmet in Kern Marija, gospodinja; Gale Pavel, delavec in Golija Ivana, delavka; Kne Valentin, čevljar in Bohinc Marija, preši valka; Cadež Ludvik, mesar in Lesjak Terezija, tov. delavka; Logar Ivan, pek in Poglajen Angela, trg. pomočnica; Pleško ing. Marko, inženir agronomije in Sto-jan Stanislava, absolvent filozofske fakultete; Romič Džordžo, delavec in Stefe Ivana, delavka. Rodile so: Kopu.ar Zofija — dečka, Vrhunc Ana — dečKn, Pustavrh Minka - deklico. Rozman Rozalija — deklico. Gortnar Antonija — dečka, Kovačič Marija — dečka, Ješc Marija — dečka, Kržišnik Ana — dečka, Er-ceg Marjeta — deklico, Klemen-čič Izidora — deklico, Bergant Barbara - dečka, Koželj Ljudmila — deklico, Vovk Valentina -dečka, Teran Marija — dečka, Bajt Marta - deklico, Vovčko Ema - do'kn. Osredkar Marica — de*ka, Smld Marija — deklico, Gregorin Cilka — deklico, Gantar Marija - deklico, Kavčič Justina — deklico, Vrhovnik Alojzija — dečka in deklico, Valen-tin'ič Stanislava — deklico. Umrla jc: Bregar Marija, stara 71 let. —- trfini p r • rj I • d Kranj, 21 oktobra — Organizacije rdečega križa so po vseh občinah marljivo pripravljajo programe predavanj, iščejo predavatelje i.n organizirajo prostore za številne zdravstvene tečaje, ki so predvideni v nastopajoči zimski dobi. Tako je včeraj poročala dr. Sonja Mejak v imenu komisije za zdravstveno vzgojo pri Okrajnem odboru RK na seji Izvršnega odJbora tega organa. Lotos je predvidenih več tečajev in drugih oblik zdravstvene vzgpje kot prejšnja leta. V kranjski občini predvidevajo kar 24 tečajev, ki bodo po raznih vaseh in sredi.ščih. V blejski občiini so že pripravili pat takih enoletnih tečajev, na Jesenicah je predvidenih približno 12 predavanj iz zdravstveno-vzgojne dejavnosti itd. Tudi v Skofji Loki, Bohinju in celo v Železnikih i.n Zireh so letes te priprave dokaj bolj obetajoče kot prejšnja leta. To je zlasit: ©pričo sodelovanja z delavskimi univerzami, ki v večini primerov prevzemajo konkretno izvedbo tečajev: organizirajo prostor, skrbijo za predavatelje i/td. Organizacije RK skrbe samo za program in za udeležbo. Tako sedelc-vanje je zlasti uspešno v Kranju in v Zireh. Zelo pa zaostajajo v Radovljici in v Tržiču, kjer zdravstveno osebje ne sodeluje kot predavateljski aktiv v pri.reje-vanju potrebnih tečajev. Posebna novest je letos tuđi v tem, da v tečaje vključujejo tudi fainte in ne samo dekleta, kot je to bilo v prejšnjih letih. Dopisna šola v Ljubljani razpisuje vpis v I. letnik dopisne ekonomske srednje šele v dopisno administrativno šolo v I. in II. stopnjo dopisne sploš-noizobraževalnc šole (osemletka) v I. stopnjo jezikovnega tečaja za nemški in italijanski jezik Glede na veliko zanimanje in povpraševanje podaljšujemo vpis za vse šole in tečaje do 31. oktobra 1.1., za administrativno šolo pa do 15. decembra. Pravico do vpisa v vse šole imajo člani organizacije ZB in otroci padlih borcev. V dopisno ekonomsko srednjo šolo in v tečaje tujih ježkov pa se lahko vpišejo tudi člani sindikatov. Prijave pošljite na naslov: Dopisna šola, Ljubljana. Likozarjeva ulica 3 Program, prijave in navodila za vpis in šolanje v Dopisni šoli dobite na okrajnih in občinskih odborih ZB, pri občinskih in okrajnih sindikalnih svetih ali v Dopisni šoli — Ljubljana, L kozarjeva 3, tel. 30-043. Za posebne informacije priložite znamko za odgovor v znesku 20 dinarjev. Obveščamo vse vpisane in tiste, ki se bodo še vpisali, da bodo prve pošiljke gradiva sledile v začetku novembra letos, za administrativno šolo pa v januarju 1961. Hkrati pa v programe vstavljaj več tematike o odnosih rnOJ ljudmi, o okolici, v kateri i^' mo in podobno. Skoraj po vse" občinah organizirajo tudi teča]e o negi dojenčkov, tečaje za P^0 pomoč in podobne oblike zdxaV" st v eno-vzgojne dejavnosti. -I c. S seje sekretariata ObK U$ Jesenice TEMELJITE PRIPRAVE NA LETNO KONFERENCO Te dni je bila v prostorih Ob" činskega odbora SZDL seja 0 do 120 din, fige sveže 90 dni, paprika zelena 70 din za kg, smetana 19 do 20 din, špinača 25 din, jajca :\l do 30 din, kokoš 650 lo 800 din, piščanec 400 do 500 din ga km. Upravni odbor podjetja Vrtnarstvo - ekonomija razpisuje naslednji delovni mesti adm nistrativna m užbenka z dokončano ESS ali vsaj 5-lotna praksa za dola socialne}?8 zavarovanja, obračum osebnih dohodkov in pomoč v knji" go vodstvu. u >lužb°nka s primerno izobrazbo s primerno izobrazbo. Nastop takoj ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku. V postov prid ejo rofli*" tantko Ig Kranja ali bLižnje okolice. . Prošnje pošljite pismeno ali se osebno zglasite v upi"aV' podjetja; Knmj, Križaarjeva pot 4 (Stražiščc) do 30. okt<-*" bra 1960. CV »GORENJSKI TISK«, KRANJ - uprava >.<.i>>" Gorenjske., .prejme takoj strojepisko Pogoj: Perfektno obvladanje strojepisja in znanja slovenščine. vodjo podiužnice »Glasa Gorenjske« v Žireh Pogoj: trgovski pomočnik z nekajletno prakso. BOTA, 22. OKTOBRA 1960 KULTURA IN MOSVETA IVE R NOVA knjižnica v londonu V Londonu so avgusta od-Prli novo knjižnico, ki je najmodernejša v Veliki Britaniji. Poleg knjig za izposojanje (okoli 45.000), priročne in Komercialne knjižnice s 120 jnesti, so tu še prostori za •tdividualni študij, namenjeni znanstvenikom, otrofka knjižnica, otroško gledališče, oddelek revij in časopisov, dvorana za predavanja in Koncerte z gramofonskih plošč ln prostor, namenjen stalnim razstavam slik in risb slikarjev iz Halburna, dela Londona, v katerem je ta knjižnica. narodna galerija Moderne umetnosti Na Škotskem Nova nacionalna galerija Moderne umetnosti, ki je bila odprta v Edinburghu je prva narodna galerija, ki je bila °dprta v Britaniji po Kolek-cUi VVallace leta 1900. Razen 'ega pa je prva galerija v tej državi, ki je posvečena izključno moderni umetnos'i. ^ njej bodo razstavljena dela domačih in tujih slikarjev, Kiparjev, grafikov in risarjev °d leta 1900 naprej. Največji j*el slik, ki so sedaj razstavljene, so odstopile britanske Salerije, razna umetniška druženja, pa tudi posamezniki. Nekaj misli ob razstavi kroparskega kovaštva v Kranju Potrebe za prihodnost r Številne zanimivosti in zgodovinske dragocenosti so te dni privabile v prostore kranjskega Mestnega muzeja že številne gledalce. Tolikšno pozornost obiskovalcev dokaj skrbno urejena razstava jolovškega rudarstva in ogljarstva ter dekorativnega ko-vaštva vsekakor zasluži. Prireja ji Kovaški muzej v Kropi s sodelovanjem Umetno kovaške delavnice (UKO) in tovarne -Plamen« v Kropi. Tokrat sicer ni naŠ namen, da bi podrobneje opisovali razstavljene predmete, čeprav bi tudi za to lahko porabili precej besed, temveč se hočemo dotakniti drugega problema — kako sodobneje urediti dragocenosti kroparskega Kovaškega muzeja, ki je že doslej pn vabi j al številne domače in tuje turiste in izletnike, pa tudi zgodovinarje, arheologe in druge znanstvene delavce. Takoj ko načenjamo ta problem, moramo podčrtati, da je obstoj in uspešen nadaljnji razvoj Kovaškega muzeja v Kropi odvisen predvsem od radovljiške komune in vseh ostalih lokalnih činiteljev. Pri vsem tem gre za troje poglavitnih vprašanj: koncept, opremo in za prostore muzeja, v katerih naj bi v prihodnje posloval Kovaški muzej kot samo- stojna kulturno - zgodovinska ustanova. Sedanji koncept muzeja vse-kaKor ni vzbujal posebnega zanimanja med vsemi tistimi, ki naj bi postali soustanovitelji Kovaškega muzeja kot samostojne ustanove. Prav to pa je bilo že doslej večkrat vzrok, da so Kroparji za svojo priljubljeno in zgodovinsko pomembno dejavnost, težko prišli do vsaj najbolj potrebnih sredstev. Zato bi bilo treba koncept muzeja v prihodnje prilagoditi tudi sedanjost in morda celo reklamnim težnjam UKA in Plamena (le-ta dva naj bi bila tudi soustanovitelja morebitnega samostojnega muzeja) in ne le prikazovanju preteklosti. Muzej naj bi zajel skratka naslednje teme: zgodovino ru-aarstva, ogljarstva, fužinarstva, kovaštva, žebljarstva in podobno, zgodovino socialnega gibanja in narodnoosvobodilne borbe; povojni razvoj in uspehe Plamena, umetnega kovaštva ter okovja in reklamne občasne razstave izdelkov r.e nekajkrat omenjenih kreparskih podietij. OpreAia muzeja ni skoraj nič manj pomembno vprašanje. Zaradi neustrezne in bolj ali manj zasilne opreme ima sedanji muzej bolj obliko skladišča kot pa Pripravljamo se za II. mladinski festival v Celju Mladi bodo pel i Letošnjo pomlad je bil v Ce-,JU I. mladinski pevski festival, Katerega namen je bil organizi-j^l in širiti mladinsko petje v r^ah in izven šol, dvigati kvalitetno raven zborovodij, vzbujati ]ube2en lCj0 {Tiasbene umetnosti er "a ta način izoblikovati najmlajše člane nase družbe etično * estetsko. Na festivalu v Celju 10 sodelovali najboljši mladin- ski pevski zbori iz vse Sloveni- boljše predstavnike, ki bodo v je. Tak festival bo tudi prihod- mesecu maju predstavili našo nje leto in čeprav nas od njega loči še več kot pol leta, je prav, da se vsi zbori že sedaj pričnejo nanj resno pripravljati. Protekli teden so se v Kranju sestali glasbeni pedagogi iz osnovnih in drugih šol kranjskega okraja. Med drugim so se pogovorni tudd o pripravah na pev- kulturo na festivalu v Veliko zanimanje . * četrtek, 20. oktobra zvečer, bilo v sejni sobi občinskega Izbora SZDL v Kranju prvo ^edavanje v okviru -Sole za 'vljonje.'. Predaval je profesor * Ljubljane o odnosih med fan-,0ri1 in dekletom. Solo za živ-Jenjo je pripravila kranjska eU\VsjCa unjverza skupaj z ob-'nskirn komitejem LMS, obse-?a*a bo 8 tem ter sc je udeleže več kot 60 mladih ljudi. -°dobno -Sole za življenje« arnoravajo pripraviti za člane 'plinske organizacije na Tek-"ni in Vajenski šoli. p. j. pevsko Celju. GLEDALIŠKO GOSTOVANJE IZ PULJA Kranj — Čedalje bolj živahne stike med jugoslovanskimi gledališkimi ansambli dokazuje tudi gostovanje Istrskega narodne-ski festival. Sklenili so, da bedo Sa gledališča iz Pulja, ki je v v začetku aprila organizirali ob- ^h dneh na turneji po vseh činske pevske revije. Ker vse večjih mestih v Sloveniji. Danes občine v našem okraju nimajo popodne ob 16. in zvečer ob 20. dovolj mladinskih pevskih zbo- *> bedo v Prešernovem gle-rov za samostojno revijo, bodo dališču istrski gledališčniki pred-združili po dve in dve občini, stavili kranjskemu občinstvu, in Obenem pa bedo prikazali tudi sicer z vedrim delom iz doma- ostalo glasbeno dejavnost v teh obč'.nah, predvsem dejavnost odraslih pevskih zborov in godb Svobod ter enoglasnih ter dvo-glasnih otroških zborov. Samo na reviji zborov z območja kranjske občine bo sodelovalo 1200 mladih pevcev. Ob koncu aprila 1961 bo okrajna pevska revija, ki jo bedo tokrat organizirali na Jesenicah. Na tej reviji bodo izbrali naj- čega repertoarja, i »Karolino Reško« Draga Gervaisa. neke kuiturno-zgodovinske ustanove, rlaj pa bi lahko v Kropi naredili iz velike zakladnice dragocenih predmetov si lahko najlaže predstavljamo, če pogledamo razLko med nekdanjim Čebelarskim muzejem v Radovljici in današnjim muzejem. Prav zaraJi s*abe opreme kroparskega muzeja obstaja celo nevarnost, da bi bili okrajni spomeni-ško-varstveni organi prisiljeni turističnim agencijam odsvetovati dosedanjo prakso množičnih obiskov kroparskega Kovaškega muzeja. S tem pa bi bila seveda povzročena precejšnja škoda ne le Kroparjem. temveč gorenjskemu turizmu sploh. Iz vsega dosedanjega izhaja, da so kroparskemu muzeju predvsem potrebni primerni prostori ki sta se znala iz-nagrajen z zlato plaketo ev- makniti vsaki nevarnosti . . . Velika vojna je italijanski film, posnet v sinemaskopski tehniki, v glavnih vlogah pa nastopajo: Alberto Sordi, Vittorio Gassman, Folco Lulli in Silvana Mangano. Pri tako kvalitetnih sodelavcih je razumljivo, da je film na lanskoletnem beneškem festivalu dobil najvišjo nagrado — Zlatega leva. VRTOGLAVICA V glavnih vlogah nastopata James Sievvard in Kim Novak, režiral pa ga je po noveli Pierra Boileauja in Tho-masa Narcejaca Alfred Hich-cock. Uvodoma naj že zapišemo, da je -Vrtoglavica« odlična mojstrovina velikega ustvarjalca Hitchcocka in je ropskoga tehniškega združenja. Kratka vsebina filma je naslednja: Vlak odpelje iz VVaršave proti morju. Med potniki je luđi ubežnik, ki ga išče policija, neki kirurg, ki je ves obupan nad ponesrečeno operacijo. — V vlaku srečamo še več manj pomembnih sopotnikov. Na vmesni postaji vdre v vagon policija in hoče aretirati zdravnika, češ da je pobegli morilec. Pomoto, ki je nastala zaradi prostorov in zdravnikovega živčnega vedenja, pojasni sopotnica. Le-ta razloži policiji, da je iskani morilec odšel v vagon drugega razreda. Lov za ubežnikom se nadaljuje po vlaku, dokler ga policija ob zori ne ujame. Po tem razburljivem iogodku vlak nadaljuje svojo pot in ko se zjutraj potniki pripeljejo do končne postaje, so mnogi njihovi problemi re"eni. Film je posnet po scenariju Jerzy Lutovvskega in Jerzva Kavvalerovvicza v režiji zad-njeja. V glavnih vlogah pa nastopata Leon Niemczvk in Lucyna VVinnicka. VELIKA VOJNA obravnava vzdušje utrujenega lani v Franciji prejel nagrade Victorie kot eden najboljčib filmov, nagrajen pa je bil tudi glavni igralec James Stewart. Film obravnava naporni delo policijskega časlnika John Ferguson — -Scottie«, ki je po vrtoglavem zasledovanju nekega morilca obolel za vrtoglavico in je zato hotel odpovedati svoje mesto pri policiji v San Franciscu. Po zanimivih Uubczenskih zapletih je kasneje premagal svojo vrtoglavico, do česar pa mu patriotizma, ki je bil značilen je pomagala Madeleina, katere pa nikdar ni poznal, ker ga je namesto nje skušala ukaniti preoblečena Judy. STAREC IN MORJE je menda čudovita verzija poznanega romana Ernesta Homingvvava. Po o^cni ameriških kritikov je -Starec in Z3 za^n'e vo,vio mesece leta 1917. Oportunist Oreste se je sku.al kaKo rešiti v ozadje fronte, a Giovanni mu je za 100 lir na roko obljubil urediti vse tako, da bo proglašen za nesposobnega za fronto .. . Oba pa sta se zopet dobila na poti za prvo linijo . . . Po razburljivih vojnih dogodkih je oba ujela avstrijska morje« patrulja in zaprta sta bila kot riških vohuna. Avstrijci so jima obljubili, da bosfa ostala živa, če izdata kakšno važno vojaško skrivnost. Da bi se rešila, sta sklenila govoriti. Toda eden najboljših ame-filmov v letu 1958. Film je v barvah in wide-sereen tehniki, glavno vlogo igra Spencer Trasv, medtem ko je režiser filma John Sturges. J Pred premiero v Prešernovem gledališču J. B. Priestley: Inšpektor na obisku V prihodnjih dne, 28. oktobra, bomo na kranjskem odru videli prvo premiero v letošnji sezoni - gledališko delo Johna B. Pri-estleva: Inšpektor na obisku. Avtor dela se je rodil leta 1894 v Vzhodni Angliji v mestu Brandford in je eden najbolj znanih sodobnih angleških literarnih ustvarjalcev, ki jc zlasti zaslovel s svojimi biografskimi romani in gledališkimi deli. Leta 1947 je bil predsednik mednarodne gledališke konferenco v Parizu, leto nato pa v Pragi. V svojih literarnih delih navadno s silno ljubeznijo in z značilnim angleškim humorjem slika preproste ljudi ter njihove svetle in temne dni. Pri nas ga razen po gledaliških delih poznamo po dveh knjigah: -Po-Jo naj ljudje« in pa -Dobri tovariši«. Njegova mladostna leta so pomembna zlasti zaradi močne socialne note. Delo -Inšpektor na obisku« prikazuje boga- to družino, katere člani se vsak po svoje srečujejo z malim vsakdanjim dekletom ter ji po svoje tudi krojijo življenje ter jo ženejo v samomor. Industria-lec Arthur Birling jo zaradi stavke odpusti iz službe; njegova hčerka jo zaradi nesimpatičnega nasmeha spravi ob kruh v prodajalni, kjer dekle dobi po odpustu iz tovarne zaposlitev; njen zaročenec Gerald Croft jo pobere na cesti ter si jo vzame za priležnico ter po nekajmesečnem razmerju zapusti; industrijalcev sin Eric jo v pijanosti spozna v nekem nočnem lokalu, dekle zanosi z njim, vendar ko spozna, da fant živi za ukradeni očetov denar, fja zapusti ter zaprosi neko dobrodelno ustanovo za pomoč; predsednica ustanove je industrial-čeva žena, ki s svojim vplivom doseže, da se ji pomoč odkloni. V vlogi Arthura Birlinga bomo tokrat imeli priliko videti igralca ljubljanske Drame Janeza Rohačka. — Ostale vloge pa bodo tolmačili: Irena Šiling (Sy-bil Birling), Tatjana Potisek (Sheila Birling), Zmago Benčan (Eric Birling), Bogdan Fajon (Gerald Croft), Nace Reš (Inšpektor Coole) ter Marija Bogataj (Idna). Delo je režiral Jože Kovačič. J. Kobal IPZ v Sorici Jutri, 23. oktobra, bo v Sorici nad Skofjo Loko gostoval okrajni učiteljski pevski zbor. Po koncertu, ki bo ob 14.30 uri, bo veselo popoldne, na katerem bo sodeloval instrumentalni sekstet »»Cerkljanski fantje«, Nedeljska prireditev bo ena izmed šlevil-nik prireditev, ki jih bo UPZ prirejal tudi v prihodnje po naših odročnih vaseh. 4 » <;<)RK>JSKI SOBOTA, 22. OKTOBRA 19*1 r RTV UUBUANA Poročila poslušajte vsak dem ob 5.05, 13., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijska dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa •b 6.05, 7., 13., 13., 22. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19; 30. NEDELJA, 23. oktobra 6.00 Jutranji pozdrav tr.30 Vedri zvoki 7.15 Reklame 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva 7.35 Internacionalne koračnice igra holandska vojaška godba 8.10 Mladinska radijska igra 8.50 Iz albuma otroških pesmi S.05 Z zabavno glasbo v novi teden 9.45 Sončne poljane — simfonična pesnitev 18.00 Se pomnite tovariši. . . 10.30 Lepe melodije 10.43 Spoznavajmo svet in domovino! 11.45 Domače popevke 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 1315 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Za našo vas 13.45 Koncert pri vas ''oma 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.15 Obvestila in reklame 15.30 Melodije aa vas 16.00 Humoreska tega tedna 16.20 Za nedeljsko popoldne 17.10 Peli so jih mati moja 17.^0 Radijska igra 18.47 Prva suita iz baleta Ohridska legenda 19.00 Obvestila reklame in zabavna glasba 20.05 Izberite melodijo tedna! 20.50 Parada orglic 21.00 Ob osemdesetletnici skladatelja Stanka Premrla PONEDELJEK, 34. oktohr» 5.00 Dobro jutro 5.05 Nekaj domačih 6.30 Reklame 8.05 Drobne orkestralne skladbe 8.40 Popevke ee vrstijo 9.00 Naš podlistek 9.20 Uverture in drugi operni odlomki 10.15 Zvočni kale; doskop 10.40 Mešani zbor Slovenske filharmonije 11.00 Zabavna glasba na tekočem traku 11.30 Za otroke 12.00 Trio Slavka Avsenika 12.15 Radijska kmečka univerza — ing. Vilko Stern: Petletni načrt razvoja vinogradništva 12.25 Opatija 1960 12.45 Heiter Villa -Lebes. Rude poema L3.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Čajkovski: Iz letnih časov 1.150 Zabaval vas bo ansambel Moj mira Šepeta 14.15 Jugoslovanske radijske postaje pozdravljajo slovenske poslušalce 14.35 Natsi poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.13 Obvestila, reklame in zabavna glasba 15.40 Naši popotniki na tujem 16.00 Operne melodije 17.00 Lokalni crne-* uk 17.15 Šoferjem na pot 18.00 Športni tednik 1815 Slavni umetniki našega časa — III. 18.50 Človek in zdravje lt.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 20.00 Popotovanje na radijskih valovih SO.30 Slavnostni mednarodni koncert ea Dan ZN TOREK, »5. oktobra 8 ."50 Zborovski operni priaori 8.56 Radijska (><>La za srednjo stopnjo 8.25 Anton I>ajovic: Adagio 8.40 Poje Gorenjski vokalni kvintet 18.15 Izberite melodijo tedna! 11.00 Ctmcertino za violino in klavir 11.38 Desert minut iz ntle tx-le*nice 11.40 Iz filmov in glasbenih revij 12 00 KmW'ki godba L i SP OD NEDELJE, 23. OKTOBRA DO SOBOTE, 29. OKTOBRA 12.15 12.25 12.40 13.15 13.30 14.05 14.35 15.15 15.40 16.00 16.45 17.00 17.15 17.25 18.00 18.15 18.20 18.45 19.00 20.00 20.30 21.20 21.30 21.45 22.15 23.05 Kmetijski nasveti — ing. Milica Oblak: Ukrepi za povečanje pridelka črnega ribeza Veliki zabavni orkestri Pisani zvoki z Dravskega polja Obvestila in zabavna glasba S sporedov naših opernih gledališč Radijska šola za višjo stopnjo Europa express Obvestila, reklame in zabavna glasba Listi iz domače književnosti Kaj je jazz? (Oddaja s komentarjem) Orkester Raphaela Lokalni dnevnik Razgovor z volivci Dva glasbenika z otoka Iz naših kolektivov Segava klaviatura Drobne zanimivosti iz življenja naših in tujih skladateljev Novi izobraževalni obzornik Obvestila, reklame in zabavna glasba Zbor RTV Zagreb Radijska igra Glasba za dve flavti dve oboi in godala Ritmi s polinezijskega otočja Četrt ure s plesnim orkestrom Max Giegor Kulturni večer pri W. A. Mozartu Po svetu jazza — I. festival jtigoslov. jazza SREDA, 26. oktobra 8.05 Mladi talenti Srednje glasbene šole v Ljubljani pred mikrofonom 8.30 Simfonija št. 41 v C-duru 9.00 Jezikovni pogovori 9.15 Zvočna mavrica 10.15 Priljubljene operne točke 11.00 Melodije raznib dežel 11.30 Za cicibane 12.00 Zadovoljni Kranjci 12.15 Radijska kmečka univerza — Jože Kregar: Hiacinta in tulipan 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Parafraze na melodijo J. Straussa 14.05 Radijska Šola za srednjo stopnjo 14.35 Ljubca, povej, povej . .. 15.15 Obvestila, reklamo in zabavna glasba 15.45 Radijska univerza 16.00 Koncert po željah poslušalcev 17.00 Lokalni dnevnik 17.15 Sestanek v sredo 17.30 Pojo zabavni zbori 17.45 Jazz na koncertnem odru 18.00 Kulturna kronika 18.20 Od Gallusa do Hindemitha — III. oddaja 18.45 Plesni zvoki 20.00 Zaljubljen v tri oranže — opera v 4. dejanjih 22.15 Mladim plesalcem 22.50 Literarni nokturno ČETRTEK, 27. oktobra 8.05 Glasba ob delu 8.35 Moški zbor Solidarnost iz Kamnika 8.55 Radijska .šola za višjo stopnjo 9.05 Pesmi zimskih noči 10.15 Popevke z raznih kontinentov 10.40 Pet minut za novo pesmico in Pozdravi mladim risarjem 11.00 Sovjetska zab;i v na glasba 11.15 Orkester RTV Ljubljana 12.00 Narodne ob spremljavi harmonike 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Ciril Jenko — Donosnost vrboreje in varstvo bregov 12.25 Arije z znanimi pevci 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Kad igra kolo — Koledo 13.45 Od tu in tam 14.05 Baletna suita 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba 15.40 Iz svetovne književnosti 16.00 Majhni zabavni ansambli 16.15 Pesnikova ljubezen in življenje — Schumann 17.00 Lokalni dnevnik 17.15 45 minut turizma in melodij 18.00 Petnajst minut s pevko Jelko Cvetežar 18.15 Drugo dejanje opere Ivan Susanin Mihaila Glinke 18.45 Ljudski parlament 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 Scdobna francoska lirika 21.25 Peta simfonija 22.15 Po svetu jazza — I. festival jugoslov. jazza PETEK, 28. oktobra 5.00 Dobro jutro 5.25 Nekaj domačih 6.30 Reklame 8.05 Dve orkestralni rapsodiji 8.30 Operetna in lahka glasba 9.00 Naš podlistek 9.20 Zbor Robert Shavr 9.35 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe — III. 10.15 Violinske skladbe slovenskih skladateljev 10.35 Ali vam ugaja? 11.00 Iz oper italijanskih veristov 11.30 Človek in zdravje 11.40 Popevke, ki jih radi pesi ušate 12.00 Pihalni orkester LM 12.15 Radijska kmečka univerza — ing. Jože Rihar: Analiza preži movanja čebel 1959-60 12.25 Godala v ritmu 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Pet pevcev — pet popevk 13.45 Domače polke in valčki 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo 14.35 Poje tenorist Jan Peerce 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba 15.45 Radijska univerza 16.00 Petkovo glasbeno popoldne 17.00 Lokalni dnevnik 17.15 Od plesišča do plesiiSča 18.00 Iz naših kolektivov 18.15 Leo Baxter zabavni orkester 18.30 V dvoranah Svobod - II. oddaja 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 20.00 Ansambel Maurice igra znane melodije 20.15 Tedenski zuna n jepol i t ični pregled 20.30 Veliki skladatelji, ki so jih opisovali njihovi sodobniki 21.15 Oddaja o morju i.n pomorščakih 22.15 Za ljubitelje modernih popevk in plesnih ritmov 22.50 Ltt*NUni nokturno SOBOTA. 29. oktobra 8.35 Slovenski samospevi 8.55 Radijiska šola za nižjo stopnjo 9.25 za razvedrilo 10.15 Odmevi iz opernih in koncertnih dvoran 11.00 Zvočna ruleta 11.30 Pionirski tednik 11.50 Otroci izbirajo pesmico 12.00 Petini jugoslovanskih narodov igra Ansambel Stan te s pevci 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Nada Pupis — Ugotovitve kontrole proizvodnih krav 12.25 Opoldanski spored za zabavo 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Kvintet Niko Stritof ob spremljavi Štirih fantov 13.50 Dvospevi iz francoskih oper 14.20 Šport in športniki 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba 15.40 S knjižnega trga 16.00 Izbrali smo za vas 16.40 Mešani zbor KUD Pošta 17.00 Lokalni dnevnik 17.15 Po kinu se dobimo 17.45 Pozdrav z gora 18.00 Jezikovni pogovori 18.15 Akademski pevski oktet 18.30 V tričetrtinskem taktu 18.45 Okno v svet Tehvlzllskl spored NEDELJA, 23. oktobra 9.30 Kmetijska oddaja 10.00 TV film iz serije Lassie popoldan prenosi športnih dogodkov 20.00 7 dni 20.30 -Na smrt obsojeni je pobegnil-« franc. film PONEDELJEK. 24. oktobra 19.00 TV pregled 19.15 TV pošta 19.30 Glasbeni film 20.00 TV dnevnik 20.15 Tedenski športni pregled 20.30 -Porota zaseda« eksperimentalni TV prenos iz sodne dvorane v Ljubljani TOREK, 25. oktobra 20.50 Prenos sporeda italijanske TV SREDA, 26. oktobra 18.00 Sestanek ob šestih za otroke 18.45 Svet v znamkah - TV film 19.00 Cas, ljudje in dogodki 20.00 TV dnevnik 20.15 Portreti in srečanja 20.45 TV reklame 21.00 Celovečerni film ČETRTEK, 27. oktobra 9.00 TV za šolo 18.00 Pogum in dobra volja — mladinska oddaja 18.30 -Zaona ni rož« TV film iz serije Interpol 19.00 Kaj imamo in kaj si obetamo 19.30 TV obzornik 20.00 TV dnevnik 20.15 TV kiosk 20.30 Slovenska renesančna glasba — prenos koncerta 21.15 Nat. King Cole - glasbeni film PETEK, 28. oktobra 20.00 TV dnevnik 20.15 Baletni večer, prenos Iz narodnega gledališča iz Beograda SOBOTA. 29. oktobra 18.00 Colodij »Ostržek« - otroška igra 20.00 TV dnevnik 20.15 TV helikopter 20.30 Martinu -Komedija na mostu« — opera V sredo naš novi kriminalni roman: ALIBI" Avtor romana je kraljica kriminalnih romanov Aghata Chri-stie, kateri je »Alibi« prinesel svetovno slavo. Med prvo svetovno vojno se je Aghata Miller — tako je bilo njeno dekliško ime — izkazala kot požrtvovalna bolničarka. To^ že enega svojih prvih ranjencev — polkovnika Archibalda Cnn" stiea — je vzela za moža. Potem pa je pričela pisati roma*1«- Po dvajsetih letih zakona se je ločila in se poročila z arb0, ologom Mallovanom. — Omožite se z arheologom, — svetuje Aghata svojim Pn" jateljicam. — Cim bolj se boste starale, tem bolj boste zan) zanimive. Clement Attlee je potem, ko je prebral »Alibi«, izjavil: »Občudujem in cenim Aghato Christie, ker zna skrivnost tako dolgo obdržati zase, dokler je sama ne želi razkriti. In prav tako občudujem še neko drugo njeno lastnost, ki je nimajo vsi P;sa" telji kriminalnih romanov: to je njena sposobnost, da zna p:sa" v jasnem in enostavnem jeziku.« % Torej ne pozabite od srede dalje kupovati ali postati naroČJO* 0 »Glasa Gorenjske«, ko bomo začeli objavljati naš nov krim*" £ nalni roman Aghate Christie »Alibi«, po katerem so posDe11 % tudi film. Jez upov in dvomov Sovjetski inženir Borisov predlaga gradnjo jezu preko Berin* gove ožine - V poletni obleki na potniški ladji čez severni tečaj - Pomisleki strokovnjakov Na zahtevo senatorja Aljaske Grueninga bo kongres Združenih držav Amerike še letos razpravljal o morda najpomembnejšem predlogu, odkar deluje. To je načrt sovjetskega inženirja Pjotra Borisova. Ko so novinarji obiskali sivolasega inženirja v njegovem stanovanju na Malaja Bromaja cesti v Moskvi, jim je s skromnim nasmehom izjavil, da trpi naša stara, dobra Zemlja na nekaterih -konstrukcijskih napakah« . . . S široko kretnjo je pokazal na veliko karto Arktike in celin, ki jo obkrožajo — Sibirije, Aljaske in Kanade. Orjaško področje je to, področje, ki ga več kot polovico leta pokrivata sneg in led, področje kjer se več mesecev sučejo temperature okrog —45° C, področje, na katerem se ne more razviti normalna človeška civilizacija pač zato, ker trdno zamrznjena tla onemogočajo vsako obliko kmetijstva! Sedcminštiridoset procentov ozemlja Sovjetske zveze! Sedemdeset procentov ozemlja Aljaske! Vse to zaradi orjaškega ledenega pokrivala na severu. Borisov pa trdi, da to pokrivalo ni potrebno; vanj se zajedata od juga topli Zalivski in Kuro-šo tok, ki pa ne prideta do veljave, saj ju odkrivata mrzla tokova, ki izvirata v Arktiki: La-braderski in Ojašio tok. Lobradorski tok bi le težko zaustavili, mrzli tok pa, ki priteka z severa skozi Beringovo cesto v Pacifik, bi razmeroma lahko zagradili. Med vhodnim koncem polotoka Cukči in zahodnim rtom Prince of Wales je le 74 km morja! Tu bi lahko zgradili orjaško betonsko pregrado. Ta zamIsel ni nova - že leta 1922 je Lenin naročil sovjetskemu znanstveniku Glebu Krzizanovskemu, naj gradnjo jezu preko Beringovo ceste podrobno razišče. Tedaj tehnika še ni bila zrela za tako orjaški podvig. V štiridesetih letih pa so sc razmere že toliko izpremenile, da je postala gradnja jezu prek Berin-govc ceste tehnično in finančno docela oprijemljiva. Arktični led naprodaj za 11.000 milijard dinarjev Toliko bi namreč stala grad" nja jezu, ki jo predlaga učenec Krzizanovskega, sivolasi inžentf Borisov. Ker je morje v Beri*1" govi cesti globoko le do 50 m, gradnja jezu tudi s tehnik strani ne bi predstavljala nobc ne posebne težave. Gradnja i*" zu, ki bi meril v višino tudi 60 m in še več, seveda ne bi bila lan' ka. Pozabiti pa ne smemo, da |° ne bi bil jez v običajnem smid* te besede: z obeh strani bi & oblivalo morje in pritiski, ki "jj jih moral prenašati z ene ^ druge strani, ne bi bili pretil-3' no veliki. Pregrada sama ne bi bila volj. Vanjo bi vgradili vrsto Zei. zmogljivih črpalnih postaj, Te ^ z ene strani črpale vodo v p°vr' šine Pacifika in jo potiskale 1,8 sever, z druge strani pa bi cf' pale hladno arktično vodo in i potiskale globoko v Pacifik i ri- da po ocean. Pravijo, da bi bil jez ženirja Borisova: neizmerna pf* dobitev. Borisov namreč trdi, bi se povprečne temperature v .Arktiki dvignile kar za 15 ^ pinj Celzija. Tu bodo nasta'* možnosti za poljedelstvo na v«en obrobnih celinah. Hkrati Pa v pomeni tudi 13 milijard kvadra1' nih kilometrov novih plovn' poti, na katerih ne bi bilo ve ne megle in ne ledenih gora. " plovne poti, bi omogočale redK ladijske zveze med severni in" pristanišči prek Arktike in s tem tudi 50 % krajše poti med ^ kam!. Borisov obeta človeštvu le d* brole; obenem pa se ogla^j drugi strokovnjaki, ki svaril pred prenagli en'm i dejanji •■* Zato pričakujejo vsi z veliki zanimanjem rezultate, ki jih ^ do prinesle raziskave v okv'r Mednarodnega oceanogra fskctf leta med 1900. in 1970. letom- Ameriški senator, ki zahtOj*" raspravo o pregradi v ameriSfcjJ* kongresu, je zato kar prav d** jal: . . in če pregradi že ni Jeno, d« bi pomagala taliti v? lični led, b" morda vsaj porn^ gala raztaliti - mrzlo vojno-Upajmo, da bo tako! J 3NM SOBOTA, 22. OKTOBRA 1960 DRUŽINSKI POMEN KI Na vse je treba misliti Mlečne kuhinje morajo postati neločljiv del šolskega dela Znano je. da je prehrana naših otrok kalorično povsem zadovoljiva, vendar pa otroke ne oskrbuje v zadostni meri z vsemi potrebnimi sestavinami hrane in to predvsem z beljakovinami, vitamini in rudninskimi snovmi. In prav tu je velika na- loga mlečnih kuhinj, ki s pripravljanjem mleka za šolske otroke, le-te oskrbujejo z idealnim živilom, ki vsebuje tako beljakovine in vitamine, kot tudi pre potrebna kalcij in fosfor. Zato bi nikakor ne smelo biti kuhinje, ki bi ne imela na vSeh Naša hrana Po abecednem redu Tudi ljudje, ki so sami in se 90 večini hranijo v menzah, si *d časa do časa sami pripravijo *°silo ali si celo redno kuhajo Jpjtrk in večerjo. Skrbno opremani samski sobi ne bo prav nič * Prid odkrit kuhalnik in razni "'obni pripomočki, ki drugače 10(1 i jo v kuhinjo. Toda cela taika »kuhinja« se Jfkko namesti kar v majhno po-«co. Njen pfrkrov bo skril kuhalnik, lepa platnena zavesa pa 8*atlice in vrečke z najpotrebnijim! živih*. Z naših jedilnikov vse bolj in izginjajo jedila, katerih prijava je zelo dolgotrajna in ^dljiva, zamenjujejo jih eno-j*avne jedi, ki so hitro gotove, *°bre, pa tudi ne predrage; 'kratka, nadvse primerne za uvr-*K*V na sodoben jedilni list. &KUTIN DROBLJENEC 160 gramov skute, 2 jajci, malo j^ke, sladkor, mleko ali sme- sku Črno bele krave. Prebija111 Prijateljev vodič, ki si ga je ^Pil v Krakovvu. — Stavek za >m, o njihovem gospoda r- ftVu- o pšenici, rži in vodki, o ij^nogu, ki ga nakopljejo kar ^.milijonov ton . . . Kolesa pa-J<> sončno popoldne s .svojim 'smernim drdrainjom. Dan so i k. v večer... številke plodan ec poslavlja ... JJArsava mesto avenij ■n parkov - mesto jalostniii spominov in ■toELlH sanj - ^'Jf.šava velika iluzija Polj-Mesto modernih stavb in :h avenij z dvosmernim pro-1^ °"n in lipovimi alejami, v, r j^Va V.; ava . . . Nas vodič ll>«>lj.ski 11; i! < • ? 11, ko .stopamo u^*' »Grobu neznan aga junaka«, j?? Pripoveduje o vojni. BIL rvca hiS ^ v,'i"e: »■'>"» porušenih 1&44''to 1 w'1 Pobitih ljudi, upor 4j , • lH ' ' i I '><••' no je Var. ava j(0lu 1.300.000 prebivalcev - ta-k J r*> vi .j ni j v .Idi , io i • S0*- Jih ima 1,1 (M).000 in bo |j*.u*<< 19'i:> ■!<<,. ,!., piodvojno Mod vojno je bil poru- šen celotni stari del mesta, židovski predel — Geto je bil v celoti izbrisan z zemlje. — Med pripovedovanjem smo dospeli do groba, ki stoji sredi prostranega trga. Tu hranijo pepel poljskih bojevnikov iz svetovnih bojišč. Ob grobu noč in dan stoji častna straža, za njim je park. Po stezi stopamo do široke ulice. PALACA kulture in znanosti - darilo SOVJETSKIH narodov Monumentalni spomenik, ki sicer v prijetni okolici učinkuje hladno na človeka. Zgradba sega več kot 200 metrov v višino in še vedno nosi napis: »V imenu Josipa Stalina«. Poljaki se nič kaj radi ne ozirajo v ta velikanski kolos; sicer pa je palača vsa v marmorju in zelo razk(xšno opremljena. Skupna prostornina znaša 817 tisoč kubičnih metrov. V palači je več kot 2000 prostorov, kongresna dvorana, ki sprejme 3000 poslušalcev, restavracija, bar, nekaj gledališč in kl-nodvorana. Izredno hitra dvigala, ki jih je v palači 30, te po-IvHjejo do HO nad.stopja, od koder je čudovit razgled na celotno Varaavo. Samo sto metrov od tega čuda arhitekture stoje med najmodernejšimi palačami v zrak zogleneli zidovi poruš<>-ni h hiš — večen opomin človeštvu na grozote zadnjo svetovno vojne. MEDNARODNI STUDENTSKI HOTEL IN VARŠAVSKE ZNAMENITOSTI - GOVORITE POLJSKO - Med našim popotovanjem po Poljski stanujemo po mednarodnih študentskih hotelih. Tu se iz dneva v dan srečujemo z Rusi, Kitajci, Madžari, Francozi, Nemci itd. Tokrat so tu na primer ameriški študent sociologijo, avstrijski študent likovne umetnosti, ki je lani mesec dni prebil v Jugoslaviji in odlično govori srbohrvatsko; tu je tudi nek Poljak, ki je lani pri nas pomagal graditi cesto »Bratstva in enotnosti« ter Madžar, za katerega trdijo, da se je leta 1950 boril na barikadah Budimpešte. V hotelih si strežemo sami. Na mizah pred okencem, kjer dobiš kosilo. . . večerjo... zajtrk, je kopica tas, na katere si moraš sam naložiti kosilo in po kosilu tudi pospraviti mizo za seboj. Naš hotel ima tudi majhen bar, kjer zvečer lahko popi ješ sadni sok in ple-seš ... seveda, če ti ugaja. Sicer pa ima Varšava mnogo nočnih zabavlSČ. Zvečer včasih sedemo skupaj s tovariši iz Poljske, Francije, iz druigih detel ter jim pripovedujemo o Mttotn delavskem upravljanju, o avtocesti in Titu, o politiki miroljubni' koeksi.stence. Na.ši kolegi z zavzetostjo sprašujejo o vsem: o avtocesti, o jugoslovanski mladini, o naših uspehih, o Titu. — Moji prijatelji pa- dolgo v noč potem razlagajo. »Da, da, naša koeksistenca ni samo sožitje med bloki . . . naša koeksistenca tudi ni predah pred odločilnim naskokom, ampak nokaj neskončno več, nekaj neskončno človeškega, lepega . ..« Prebivalci Varšave in sploh Poljaki so prijazni z nami. Kamor pridemo in jim povemo, da smo Jugoslovani, nas sprejmejo prijateljsko. . . Jugoslavija je za te ljudi pravi simbol samostojnosti, neodvisnosti. V Varšavi smo doživeli mnogo prijetnih trenutkov, med njimi je tudi tale. Dan, preden smo odhajali na H ^ F II t l i Staro se srečuje z novim. Palača kulture, v ospredju zogleneli zidovi poslednje vojne. Baltik sem vstopil v najbliži! turistični biro in po nemško prosil uslužbenko za prospekt. Ženska me je komajda pogledala ter mi odrezavo odgovorila: »Govorite poljsko« po poljsko seveda . Ker nisem znal, sem si skušal pomagati s francoščino. No, ho sem nekemu postaranemu možu poleg sebe razložil, da sem Jugoslovan, da potujem po Poljski in da 6i želim prospektov, se je situacija popolnoma spremenila. Oprostili so se in dobil sem odo go-ro najboljših prospektov. Ime Jugoslavija tod pri preprostih ljudeh mnogo pomeni. Tita pa pozna vsakdo. Take in pođotme dogodke smo čestokrait doživljaii. CHOPINOV PARK je z mnogimi drugimi parki pri--jetna posebnost Varšave. Tota ta je prav gotovo najlepši. TaJaoj ob vstopu v park stoji ob majhnem ribniku čudovit bronasti kip umetnika z orlom nad nje^««vo glavo. Kip namreč predstavlja umetnikovo razgibano življenje. Takoj za njim stoje starodavn** vrbe, ki jih je čas upofpaO. feti čisto do tal in so, kadar zaraejn veter, skoraj srebrne. V tem |k-redno lepem okolju ob posebnH-* priložnostih izvajajo Chopin«w dela. V parku je tudi že m pfti razrušeno staro gledališče, ki Je zgrajeno v antičnem slogu. Bwfi 70 km iz Varšave je tudi n»jaMk'i kraj tega velikega skladate^ Kraj imenujejo »Železna <')!.*. Okrog preproste hiše je ».-.j-.**,, park z nekaj nad sto tujimi ittv~ vesi in majhno rečico. V ta*' ambijentu je skladatelj ustvarjal svoja prva mladostna deta. 8 raaflfltfjHE SOBOTA, 22. OKTOBRA M* TELESNA KULTURA OvTvOH ZAKLADOVi Rokometni komentar A. L. ST£V£NSON 25. Iz svojega skrivališča sem opazoval cesto in vrata naše krčme. Naši sovražniki so prihajali. Dva sta držala slepea, ki sem ga spoznal ob svitu svetilke, ki jo je eden nosil pred ostalimi. Presenečeni so obstali pred odprtimi vrati. Nekaj jih je planilo v krčmo. Slepec jc ostal pred vhodom, ukazoval in preklinjal: »Preiščite ga, cepci leni, ostali gor po skrinjo!-« Kmalu so mu z •kna javili, da jih je nekdo prehitel. Našli so zlatnike, toda Flintovega svežnja ni bilo nikjer. Tudi kapitan ga ni imel pri sebi. 26. »To sta napravila onadva iz gostilne — listi fant,-k je razsajal slepec. >*Ne moreta biti daleč, Pičite ju! Prebrskajte vso hišo!« V hiši je nastal velik direndaj. Možje so topotali iz sobe v sobo. Tedaj se je razlegel žvižg. Takoj sem spoznal, da je to znamenje straže na griču, ki jih svari, da jim preti nevarnost. Toda slepec je kričal, da naju naj iščejo in že so začeli stikati po grmovju okoli hiše. Slepec pa je divjal in se prepiral, da ni zadovoljen samo z zlatniki. Po slabi igri, kakršno so pre-cklo nedeljo prikazali kranjski ■nkometaši proti Odredu, bi bilo želeti, da bi v jutrišniem srečanju z novincem v republiški ligi — Brežicami, spet prikazali bolšo igro in tako zbrisali črni madež pretekle nedelje. Zmagati proti ekipi Brežic ni lahko in zato se bodo morali Kranjčani v nedeli-tki tekmi zelo potruditi, če bodo hoteli osvojiti obe točki. Doslej e že marsikateri favorit okusil •renkobe rokometašev iz Brežic. Nedeljski gostje kranjske Mlado-ti zavzemajo trenutno na lestvici 'astno četrto mesto, in so tako "t tri m?sta pred Krančani. Prav zaradi tega se obeta jutri 'Ao zanimiva borba za točke na •ranjskem igrišču. Prednost Kranj-' anov je edina v tem, ker igrajo pred domačo publiko. Sicer pa sta tekmeca po kvaliteti približno enaka. Če bosta v jutrišni tekmi kraniska vratarja tako slabo posredovala kot minulo nedeljo v Ljubi'-ani, potem bodo Brežice za-nesl"ivo osvojile ohe točki. Pa tudi v obrambi se bodo morali igralci Mladosti bolj potruditi, igrati bodo morali z večjo voljo in požrtvovalnostjo, kot so v nedelo. V ostalem gredo to nedeljo v boj za točke naslednji pari: Slovan — Branik, Kovinar — Rudar, Olimpija — Odred in Krim—Svoboda. Medtem ko sta Odred in Krim zanesljiva favorita, v ostalih srečanjih ne moremo napovedati zmagovalcev. V tem kolu bo lahko trboveljski Rudar oddal prvi dve točki, ker igra na vročem tezenskem igrišču v Mariboru. V ženski republiški ligi je jutri na sporedu 6. kolo. Oba gorenjska zastopnika gostujeta. Predvsem odločilna tekma v Trbovljah, kjer se srečata Rudar in Storžič z Golnika. Tekma bo nimreč odločala, kdo bo od tel) dveh ekip prezimil na repu lestvice. Golničankam zadostuje samo neodločen izid, pa ne bodo zadnje. Kranjčanke pa imajo v nedeljo na'težje delo. Najbolj nesrečna ekipa v ženski republiški ligi (trije porazi z golom razlike in dvema izdatnima zmagama) se bo srečala to pot s slovenskimi prvakinjami — Slovanom v Ljubljani. F'avoritinje so seveda domačinke, zlasti še, ker njihova ekipa nastopa letos precej okrepljena. Tekma bo ob 10. uri na Kodcljevem. J. Javornik SKAKALCI PRI CESKI KOCI Preteklo sredo so sc začele I* smučiščih pri Češki koči nad J"" zerskim prve skupne pripr»T< naših najboljših skakalcev *• letošnjo zimo. Smučarska zvez* Slovenije je poklicala na treni11* 12 mlajših tekmovalcev in sic*!1 J em ca, Omana, Rojino, Šlibarj* Giacomellija, Brileja in drug6. Na zelo dobrih smučiščih bo_" skakalci vadili terensko vožU* Na treningu bodo do ncdel)6 Brž, ko bo zapadel sneg na P°j kljuki pa bodo začeli s trenil^ tudi na skakalnici. Upamo. * bodo letos naši skakalci še W^ pripravljeni za vrsto domačih '* tujih tekem. Prva bo na *fg tradicionalna novoletna avstro sko-nemška turneja konec « cembra in v začetku janU&rJ* cK USPELO PREDAVANJE O HIMALAJI V četrtek popoldne in 7V€^f sta bih v Cufarjevem gledali5*1 na Jesenicah predavanji o ju#^ slovanski odpravi na Tristil Himalaji. Oba predavatelja Mahkota in Kunaver, ki sta pr*\ davanje dopolnila s prekrasna!^ diapozitivi, sta bila deležna rednega priznanja. Skupaj ^ udeležilo predavanj nad 1000 J seničanov. ki UD)E IN DOGODKI DVOBOJ Predsedniško volitve v ZDA so pred durmi. Volilna kampanja stepa v zaključno fazo. Razen mnogih zborovanj, ki jih republikanci in demokrati prirejajo širom po državi, sta s« že nekajkrat neposredno »spoprije- la« pred televizijskimi kamerami tudi oba predsedniška kandidata: demokrat Kennedy in republikanec Nivoo. Praksa neposrednega »spopada« je v zgodovini predsedniških volitev v ZDA že stara. Zc U9 BIDO P0 SiDtDHai ZOI.CNA SODNA POLEMIKA Na začetku sodne razprave v četrtek, 20. oktobra, proti najvišjim funkcionarjem bivšega rež.ma v Turčiji je sodišče zavrnilo zahtevo odvetnika, ki zagovarja bivšega kmetijskega m.mstra Ekmcna. da bi dopolnili podatke v zvezi s prodajo psa, ki ga je afganistanski kralj podani predsedniku Bajarju. -Obramba je hotela dokazati, da jc bil pes vreden tega denarja in da predsednik Bajar ter drugi udeleženci pri tem poslu niso imeli od prodaje nobene osebne koristi. Sodišče je tudi nadaljevalo zasliševanje obtožencev, ki jih obtožujejo proti-grških izpadov v septembru leta 1055. Bivši guverner Smirne je izjavil na zaslišanju, da so bdi neredi, do katerih je tedaj prišlo v njegovem mestu, rela-t vno majhni in ni bilo človeških žrtev. Odvetniki, ki bra-n.jo obtožence na procesu so dobili močno podporo s strani znanega francoskega pravnega strokovnjaka za probleme kazenskega postopka Mauricea Carcona. POLITIČNA NAPETOST V FRANCIJI V peti republiki je bourbon-gka palača - sedež francoske skupščine - spominjala po atmosferi na legendarne maratonske bučne in dramatične seje za časa četrte republike. Poslanci so skoraj pričakovali zoro v svojih klopeh. Po polnoči je predsednik skupščine komaj vzdrževal red. Kakor pred leti — zapuščen v odločilnih trenutkih od svojih zaveznikov, je predsednik vlade prav tako kakor kak premier v četrti republiki postavil vprašanje zaupnice... V takem položaju so vlade Molleta ali Pfl mlina, Mendes Franeea ali Pineaua običajno padale. Stvari so se zdaj spremenile. Zato prav malo kaže na to, da bi se nekaj podobnega lahko zgodilo tudi z Debrejevim kabinetom. ODPOR PROTI TERORIZMU Predsednik pokrajine Leo-poldville Kamitatu je na se-(rtanku z novinarji izjavil, da bo v 4fl urah proglašena neodvisnost držav*1 Leopoldville, če polkovnik Mobutu -ne bo napravil reda med svojimi četami in če ne bo preprečil njihovega terorističnega delovanja-. Kamitatu je objavil tudi pismo, ki ga je poslal polkovniku Mobu-tuju in v katerem zahteva, naj »ukroti vojsko in prepreči dejanja, ki niso vredna vojske«. Pr.pomnil je: -Ce vojska ne bo opustila takšnih dejanj, potem se bo morala preseliti na kako nevtralno področje, tako da bi prebivalci Loo.poMvi.lla lahko živeli v varnosti.*■ hruscev o zasedanju ozn V Moskvi je bilo v četrtek, 20. oktobra, veliko zborovanje, na katerem je govoril sovjetski ministrski predsednik Nikita Hruščev o letošnjem zasedanju Generalne skupščine OZN. — Hruščev je dejal, da je ne samo bilo vredno, ampak je bilo tudi neogibno, da odpo-tuje na zasedanje Generalne skupščine. Menil je, da bi moralo sodelovanje šefov vlad in držav na zasedanjih Generalne skupščine postati praksa njenega dela. Ob koncu je še izjavil, da se odnosi med Sovjetsko zvezo in ZDA nso poslabšali po krivdi Sovjetsko zveze ter je izrazil prepričanje, da bo prišel čas, ko se bodo ti odnosi zboljšali. Se daleč od razorožitvi; Politični odbor Generalne skupščine je v četrtek nadaljeval razpravo o razorožitvi. Prvi govornik je bil poljski zunanji minister Adam Rapncki, ki je zahteval, naj OZN pozove vse države, naj opustijo graditev novih vojaških oporišč za iz-streljevanje raket nn področjih drugih držav. Glede razorožitve je Rapicki rekel, da moriio Združeni narodi ravnati radikalno, ker s polovičnimi ukrepi problem ne bo rešen. Obtožil je zrhodne sile, da ,so mera rrzoro-žitvenimi razgovori v Ženevi pospešile tekmo v oboroževanju. V posebnem političnem odboru pa se je prav tako v četrtek nadaljevala razprava o položaju nemško govorečega prebivalstva v Južni Tirolski. poz iti V Ni R V71!i ,t ati m Al OOBMEJNEGA prometa V četrtek dopoldne je bilo v prostorih Izvršnega sveta LRS podpisovanj« zapisnika IX. zasedanja stalne mešane komisij*1 za izvajanje1 videmskega sporazuma o maloobmejnem ;>•■<-metu med Jugoslavijo in Italijo. Ugotovili so. da se sporazum v redu izvaja in je dal že ugodne rezultate. v prejšnjem stoletju sta predsedniška kandidata neposredno pred volitvami razpravljala o programih svojih strank. Razvoj tehnike je seveda to razpravo dvignil na višjo raven. Medtem ko jc bilo svoječasno pri taki razpravi prisotnih največ do 23.800 volivcev, posluša letošnji televizijski »dvoboj« med Nixo-nom in Kenned.vjem skoraj 100 milijonov Američanov. Čeprav v svojih televizijskih nastopih predsedniška kandidata nista mogla do kraja razčistiti in obrazložiti svoja programa, kajti nastop sta morala podredili mentaliteti povprečnega ameriškega volivca, ki ne upošteva »amo političnih argumentov, marveč še posebej ocenjuje vedenje in nastop kandidata pred televizijskim zaslonom, jc vendarle v teh dogovorih prišlo do nekaterih zelo pomembnih ugotovitev, ki kažejo, da sc demokratski kandidat Kennedv zavzema za mnogo realnejšo in ela.stičncjšo politiko, kc4 njegov republikanski partner. Zato je že v prvih televizijskih »dvobojih« gladko zmagal Kennedy. To predvsem zato, ker je Nixon moral predvsem braniti dosedanje delo republikanske administracije, ki pa seveda ne more zdržati upravičenih kritik, Nixon je sicer v obrambi ugotovil, da ZDA nikdar niso uživale v svetu toliko ugleda kot danes. To ugotovitev so mno'.:i Američani sprejeli s pomilovalnim nasmehom In na njen račun je bilo v ameriškem tisku n »pisanih precej pikrih. Demokratskemu kandidatu Kenncriv.ju seveda ni bilo težko ovreči tc trditve in dokazati nasprotno, da Ugled ZDA v •vetu dejansko le nikdar ni bil tako BMJlMfl kot je danes. Vpra--.1 a je je le, če bodo tc UfOtOVtt-vc našle svoj izraz v zunanji politiki te ilr/ave pO volitvah. Rasan tega problema sta kandidat i pred televizijsko kamero načela še precej drugih vprašanj. Nixo-i je prizadevno branil predsednika Einsenhovverja in njegov podvig z letalom »U-2« in izjavil, da se ne bo nikdar za to dejanje opravičil Sovjetski zvezi. Kennedy pa je nasprotno trdil, da bi se predsednik ZDA moral opravičiti Hruščevu za to dejanje. Različnega mnenja sta bila kandidata tudi glede kitajskih obalnih otokov Kvemoj in Maou. Kennedv je zastopal stališče, da sta ta dva otoka pre-neznatna, da bi zaradi njih tvegali mir. Nixon pa jc bil za na-čelncjše« stališče in za absolutno nepopuščanje Kitajcem. Glede drugih pomembnih svetovnih in notranjih vprašanj sta kandidata zelo zadržana. Kaže, da nočeta preveč razpravljati o teh problemih in sc omejujeta le na izjave, ki naj bi volivcem predvsem ugajale. Čeprav zato ti razgovori niso razkrili nekih bistveno novih konceptov demokratske in republikanske politike, pa so vendar pokazali, da so določena vprašanja, na katera povprečen Amerikance terja odgovor. Pokazali so, da ameriški volivec, ki se v volilni kampanji orientira bolj po trenutnem razpoloženju in zunanjih znakih, vendarle sluti, da je s politiko /DA nekaj narobe in da zato pričakuje, da bo nova admini-.-itracijske napake iz preteklosti popravila. Morda je pra/v zalo zanimanje za televizijske »dvoboje« in za volitve sploh večje kot kdajkoli doslej. In zdaj spet košarka v telovadnicah Gorenjsko rokometno prvenstvo V nadaljevanju brez Storž ta II .A"./7 ' Po petem kolu v gorenjski rokometni ligi se je število ekip zmanjšalo. Druga vrsta Storžiča je po nedeljskih dogodkih na Golniku odpovedala nadaljnje sodelovanje?. V nedeljski tekmi le ekipa Dupelj že po prvem polčasu vodila proti domačim, ki so nastopili povsem oslabljeni, kar s 35:0, nakar sc Golničani niso več pojavili na igrišču. Kaže, da v rokometnem klubu Stor-^.ič v zadnjem času ni vse v redu. Upamo pa, da al ho to stanje kmalu ure lilo in da bo rokomet, ki je na Colmku sport št. 1, spet ubral najboljšo pot razvoja in napredka. Po zadnjem kolu pa ne moremo mimo ugotovitve, dn je tudi drugo moštvo Iskre prešibko za to tekmovanji1 V TrMču so jim namreč domači nasuli 55 golov, kar je tudi svojevrsten rekord. Borac, ki igra iz tekme v tekmo bolje, Je v Kranju odpravil Storžič I z rezultatom 15 11 in se pomaknil že na 2. mesto. Mladost II ga v Kranju brez ti•• iv premagali Križe I 3?:14. Tekma Sava : Iskra I Je bila že pre|e odigrana. Iskra je tedaj premagala oslabNmo vrsto Save z rezultatom 32 £3, II SIVK A: Križe 4 0 1 3 5(5 Mi 1 Iskra II 4 0 0 4 2!>:129 0 Najzanimivejše srečanje G. kola ho vsekakor v Dupljah, kjer se bo domača vrsta, ki je še nepremazana v letošnjem prvenstvu, pomerila z vodočim Trži-čem. Morda bi dali prednost fizično močnejšim in učinkovitim gostom Domače igrišče in podpora glodalcev pa bo Dupljam morda toliko pomagala, da bo rezultat prav obraten. Borac bo sprejel v goste Križe s ka^ffS verjetno ne bo imel težav. točk bosta tokrat skoro zantffi vo tudi obe vrsti Ink-" " »ekrf8 z Mladostjo oziroma Savo. * M mu mo .koga prvenstva bo v nedeljo na sporedu *W pionirsko gorenjsko prvenngj V Dupljah sc bo zbralo verj*gj 5 ekip, ki bodo nato kar v dnevu med sabo določilo 11 bolj le. a L ► Zanimiv atletski dvoboj Kranj, 21. oktobra — Pred zaključki .111 let« ..njo razgibano ; t-li teke .sezone na Gorenjskem imajo v nedeljo atleti na programu zrni m ivo prijateljsko sro-t. ii;e meri reprezentancama Za- \ ja in Gorenjske. l)\<.'x>j bo v Trbovljah na stadionu Si) Rudarja, a prlčctkom ob 10. uri. ekipi Gorenjske žal malt] S Marko Hafner, Milan Vinko Gra.šič, Peter tU* še nokatere atletinje, lahko čakujemo zelo izenačeno ^ Trbovlje potujejo: 5° $ in Potočnikov* V Vari, Kržišniik in roiocn:**'- p Kamne gorice, Mlakar, Cei*nC 1 ^"m^ Prav tak.smh pr:j;.toljiskih src- Cap«.', Mlenku';, Florjani'*' 0g. c; n; nvd ekipami večjih po- ha Hafner. Ur; tuša, Vidovi«*. ' rirečij .smo do .sedaj ponrošali, /.opati, Hoos, Prav.stova, ,l j, \ i prt !i le nUkdar ni bU tako visok (Tirni s 11 1 ald) Tržič 5 .1 0 A 198:44 1 0 Borne 5 4 0 1 R3:fSfl H Storžič 5 a 1 1 101 vt 7 Duplje 4 1 1 0 flT-42 7 Mliflost II 4 2 0 2 |P:7B 4 Iskra I 4 1 0 3 89 '04 2 Sava 5 0 1 4 57:110 1 .saj so atleti v glavnem tekmovali le za svoje klube in društva. Nadarjenim atletom sirom Gorenjske Je na ta način dana mo.-.no-it n. ti ->a v močnejši konkurenci. Prvi dvoboj med za.sav.s-k mi in g« .rer.jisk'mi atleti naj bi bil nekak.son začetek Sir-..r"a ,si -d. >Iov.mja med atleti različni! krajev. Gorenjska reprezentanca v najmočnejšem sestavu bi bila vvk.kor favocil Mdetjakegi dvoboja. Ker pa lx*.'o \ Izbrani harjeva, Korebova, Ž.1'1"'^ JeVi n '.<»va. Vagnjeva, Sal"11 ^ v«, Bercotova, Ce&nikoV*. Me/okova iz Kranja. p Kos mik \ V • trtek zvečer |e b La .sen oh košarkarska tekrna^p' im« kn .......a Ko •'" '"::](Jir :v kluba Ljubljana In K^JJJjl skega kluba Jesenice. ^f*^H |c hI B3:81 (38:2£b za boljše goste.