I I ^ I B '
LETO LIH, št. 1 PTUJ, 6. JANUAR 2000 CENA 130 tolarjev
TA TEDEN / TA TEDEN
Druga ali fref/e
fis0Čfeffe?
Milenijski hrošč m srečo še ni uničil elektronskih možganov,
bučno praznovanje in uživanje v hrani in pijači pa je prizade-
lo le nekaj možganskih celic v naših glavah. Tako lahko te dni
v miru razmislimo, ali smo še v drugem ali smo že stopili v
tretje tisočletje.
Že v prvem razredu osnovne šole smo se naučili, da sov de-
setici številke od ena do deset, stoletje ima torej sto let in
tisočletje tisoč. Šteti začnemo vedno z ena in drugo tisočletje se
bo izteklo z letom 2000. Ali drugače: Kristus se je rodil na
božični večer ob izteku prejšnjega štetja (čeprav je, kot so ugo-
tovili pozneje, pri izračunavanju njegovega rojstnega leta prišlo
do napake, pa vendar ...) in je bil na božič leta 1 star leto dni,
na Božič letošnjega prestopnega leta bosta od njegovega rojstva
minili natanko dve tisočletji. Čeprav se nam je tako mudilo v
tretje tisočletje, moramo v drugem preživeti še natanko 360 dni
prestopnega leta.
Če se bo s tretjim tisočletjem svet res spremenil in bomo pos-
tali ljudje duhovno bogatejši, imamo s pripravami na to še ne-
kaj časa. V letošnjem letu lahko torej poravnamo stare račune,
počistimo pred svojim pragom in v svoji duši ter neobremenjeni
stopimo v novo tisočletje.
Zaradi komercialnih potreb so nas že dobršen del leta 1999
prepričevali, da bomo s pravkar minulim letom končali
tisočletje in stoletje. Če bi bilo tako, bi stoletju, ki je prineslo
nesluten tehnološki razvoj, odškmili eno leto in desetletju slo-
venske samostojnosti prav tako.
Navsezadnje je morda prav, da smo leto 2000 pričakali tako
slovesno in v strahu, kaj se bo zgodilo. Morda je leto 2000 pri-
ložnost da se človeštvo s slabo vestjo ozre nazaj in sklene, da v
novem tisočletju ne bo počelo grozodejstev, ki smo jim s
pomočjo medijev priča iz dneva v dan. Zaradi naravnih in od
človeka povzročenih grozot je konec sveta dočakalo milijone
ljudi in zanje so se črne napovedi uresničile. Preživeli pa že
lahko začnemo novo propa- V _
gandno akcijo: do konca
tisočletja je samo še 360 dni... U
Čurinovi-Prapdtnikovi S Koga že imajo-za seboj prvo letošnjo trgatev: na novega leta dan so
potrgali 800 trsov renskega rizlinga in pridelali okrog 250 litrov rpošta. Foto: Majdd FridI
PTUJ / USPEH AVTO-MOTO DRUŠTVA PTUJ
Slove Zvonka Dcmlnka
Ob zaključku uspešne tekmovalne sezone so se zbralni
člani organov kluba, športni funkcionarji in tekmovalci
AMD Ptuj, ki so letos osvajali točke v državnem prvenstvu in
na dirkah za pokal Hrvatske in Slovenije v Portorožu, Zag-
rebu, Ljubljani, Celju, Čakovcu in na Ptuju. Prisotnim je
predsednik Uroš Langerholc čestital za tekmovalne dosežke
in za opravljeno delo in trud ter podelil spominska darila, v
prijetnem vzdušju in klepetu pa so se zdržali pozno v noč.
Društvo je letos ponovno
proglašeno za najboljšega orga-
nizatorja obeh dirk, za ekipno
2. mesto so osvojili pokal AMZ
Slovenije, po nekaj letih pa si je
mladi Zvonko Dominko v raz-
redu FC 125 ccm privozil nas-
lov državnega prvaka ter hkrati
postal zmagovalec pokala
Hrvaške - Slovenije z veliko
prednostjo. K ekipnemu uspe-
hu so pripomogli tudi drugi
tekmovalci s svojimi uvrstitva-
mi: v razredu N-60 ccm je 14.
David Klobasa, brat Darjan
Klobasa 16., Aleš Damiš 27.; v
razredu SLOKART si je
odlično 4. mesto privozil Fride-
rik Vajnhandl, na 14. mestu je
Franc Pišek; v razredu FC 125
ccm je naslov državnega prvaka
osvojil Zvonko Dominko, Emil
Pleteršek je privozil 6. in Jože
Šeruga 7. mesto.
Da so Ptujčani že nekajkrat
najboljši organizatorji dirk, je
zasluga športnih funkcionarjev
in vodstva dirke, saj so nekateri
zraven že 30 let, skoraj vsi pa so
nekdanji tekmovalci kartinga.
"Tudi v letu 2000 bomo skupaj
lahko dosegali uspehe tekmo-
valci in športni funkcionarji,'' je
poudaril Uroš Langerholc.
Zvonko Dominko pa je pove-
dal, da se je za karting navdušil
leta 1993, ko je pričel voziti v
mladinski konkurenci in bil 7.,
leta 1994 je v tej konkurenci
postal mladinski državni prvak,
leto kasneje je bil 3. 1996. je
pričel voziti v najmočnejšem
razredu in si z odličnimi vožnj-
ami privozil 2. mesto, 1997 in
1998 pa je bil 3.. Najbolj je bil
vesel zmage pred domačim
občinstvom v Hajdošah. In
kako naprej? Potrdil je, da je
trdno namenjen, da se v novi
sezoni preizkusi v reliju ali ^a v
formuli 3 z nastopi v tujini. Zeli
pa čimprej doštudirati stro-
jništvo v Mariboru, da bo lahko
nekoč prevzel in nadaljeval
očetovo delo in uresničil njego-
ve sanje. Za uspehe ima veliko
podporo pri očetu in mami, ob
strani pa mu je vsa družina, ki
se veseli ob njegovih uspehih,
realno pa prenesejo tudi njego-
ve neuspehe.
anc
z leve (spredaj) Friderik Vajnhandel, Aleks Damiš, Darjan in David Klobasa; za-
daj: Uroš Langerholc, predsednik, Zvonko Dominko, Milan Slana, športni fun-
kcionar, in Emil Pleteršek.	Foto: Langerholc
2
četrtek, 6. januar 2000 - TEDNIK

PTUJ / Z 12. SEJE MESTNEGA SVETA
Komunalna infrastruktura v podrejenem položaju
Tudi na zadnji, 12. seji sveta mestne občine v lanskem letu
kljub temu, daje bila 29. decembra, ni manjkalo vprašanj, po-
bud in predlog. Z vprašanji so svetniki pričeli že v začetku seje
predvsem zato, ker na dnevnem redu ni bilo predloga o usta-
novitvi lokalne turistične organizacije, čeprav je bilo pri prvi
obravnavi gradiva 13. decembra (zato je tudi bila izredna seja)
napovedano, da bodo predlog o ustanovitvi lahko sprejeli že
na seji 29. decembra. Kot kaže, gre za novo taktično zav-
lačevanje pri ustanovitvi lokalne turistične organizacije, kot
da razpoloženja v drugih občinah na Ptujskem ne bi poznali.
Večina jih vsaj v tej fazi njene ustanovitve ne podpira tudi
zato, ker bo prinesla nove obremenitve za člane. Sicer pa po
občinah pravijo, da bodo raje počakali, da bodo videli prve re-
zultate dela nove turistične organizacije.
Dejstvo pa je tudi, da v drugih
občinah pogojev za ustanovitev
lokalne turistične organizacije ne
izpolnjujejo, zato je toliko manj
razumljivo, da v mestni občini
Ptuj čakajo z njeno ustanovitvijo,
ker se tudi že celo leto pogovarja-
jo s predstavniki občin na Ptuj-
skem o tem. 12. seja je prinesla
novo obljubo, da bo predlog o us-
tanovitvi LTO zagotovo ena od
točk dnevnega reda januarske
seje sveta mestne občine.
Se pred začetkom seje pa so se
svetniki izjasnjevali tudi o more-
bitnem hitrem sprejemanju
osnutka proračuna, da bi ga spre-
jeli že na 12. seji, ker glede na
uokvirjen global in ker so želje
veliko večje, kot je na voljo sred-
stev, tako in tako ni pričakovati
bistvenih sprememb pri posa-
meznih postavkah. Ker predlog
ni dobil podpore, so na seji raz-
pravljali zgolj o osnutku pro-
računa. Propadel pa je tudi po-
skus o umestitvi nove točke dnev-
nega reda 12. seje: predloga o us-
tanovitvi lokalne tturistične or-
ganizacije. Do tega ni prišlo iz
enostavnega razloga, ker gradivo
še ni pripravljeno. Zato je svetnik
SNS Miroslav Letonja od predlo-
ga moral odstopiti.
Pri pobudah in vprašanjih svet-
nikov so se ponovile znane dile-
me glede gradnje nove ptujske
gimnazije, predvsem pa športne-
ga objekta, ki ne bo tak, kot
športna javnost pričakuje. Svetni-
ca LDS Lidija Majnik je tudi
vprašala, ali bodo svetniki dobili
odgovore glede člankov, ki so bili
v zvezi z gradnjo objavljeni v
časopisih. Ker kot trdijo v občin-
skem uradu, odgovorov odgovor-
nih niso dobili, so se svetniki mo-
rali zadovoljiti s fotokopijo odgo-
vora, ki ga je ministrstvo za šolst-
vo in šport posredovalo časopi-
som. Lidijo Majnik je tudi zani-
malo, zakaj ni moglo priti do pre-
projektiranja objekta, ker bi to
gradnjo podražilo le za 70 do 80
milijonov, kar je neprimerno
manj kot pa novogradnja primer-
ne športne dvorane, ki stane
okrog 600 milijonov tol^ev. V
tem trenutku je tako, da ima vsa-
ka vas okoli Ptuja boljšo športno
dvorano kot Ptuj. Ker pa denarja
ni, bi lahko tudi tako preprojekti-
ranje porušilo nekatere druge
projekte, je prepričan podžupan
Ervin Hojker, ki je tudi spomnil,
da ima občina velike obveze na
področju osnovnošolskega pros-
tora - do leta 2006 celo dve mili-
jardi tolarjev.
ZDRAVSTVENI
DOM NE RAZPADA
Konrad Rižner (LDS) je predla-
gal, da si mestna občina Ptuj pri-
dobi pravno mnenje glede na-
menske uporabe sredstev za na-
domestilo za uporabo stavbnih
zemljišč. V mestni četrti Jezero so
namreč prepričani, da se ta
sredstva nenamensko uporablja-
jo.
Anka Ostrman, svetnica ZLSD,
se je zanimala, kaj se dogaja z nje-
no pobudo o odpravi arhitekton-
skih ovir pred pomembnejšimi
stavbami v Ptuju, tudi pred
občinskim uradom, zakaj se
odlaša z razpravo o organizira-
nosti ptujskega zdravstva, ker je
bojda javni zavod Zdravstveni
pred zlomom. Tej trditvi je
odločno nasprotoval župan Mi-
roslav Luci, ki je tudi prepričan,
da gre za alarmantno vest, ki je
sam osebno še ni slišal. Da še ni
gradiva o zdravstvu, je glavni raz-
log v nedorečeni zakonodaji.
Anko Ostrman pa je zanimalo
tudi, kako je s pripravo gradiva za
razpravo nasilju nad ženskami.
Dobila pa je tudi odgovor glede
delitve sredstev p« rebalansu za
dejavnost humanitarnih organi-
zacij, kjer je bilo za razdeliti 800
tisoč tolarjev.
Boris Perger (SDS) je opozoril
na luknje na cestišču Potrčeve
ceste, glede dela nadzornega od-
bora pa se je ponovno zanimala
svetnica SKD Marija Strelec.
Ker za regijske zavode trenutno
sredstva zagotavljajo le v mestni
občini Ptuj, so svetniki izpostavi-
li tudi ta problem in zahtevale, da
jih financirajo tudi druge občine.
V nobenem primeru pa se v tem
trenutku ne bi smeli odločiti za
ukinjanje zavodov, ker bi to ogro-
zilo projekt Ptuja kot regijskega
središča, je še posebej poudaril
svetnik Zelenih Ptuja ^hado Čuš.
Odbor za finance, vodi ga Mi-
roslav Bernhard, je v točki pobu-
de in predlogi predstavil sklep
odbora, ki zavezuje proračunske
porabnike (javne zavode), da gle-
de na manjša sredstva za javno
porabo vsak zavod izdela svoj
program racionalizacije in ga naj-
kasneje ob zaključnem računu za
leto 1999 predloži mestnemu sve-
tu.
OSNUTEK PRORA-
ČUNA PODPRLO
26 SVETNIKOV
Prejemki proračuna za leto 2000
znašajo nekaj več kot dve milijar-
di 925 milijonov tolarjev, izdatki
pa so uravnovešeni s prejemki in
znašajo prav toliko. Predvideno
zadolževanje je planirano v višini
skoraj 239 milijonov tolarjev.
Svetnica LDS Li^ja Majnik je v
razpravi o osnutku proračuna
opozorila na popolnoma naspro-
tojuče si sklepe odborov, zlasti še
na tistega o racionalizaciji. S
sprejemom te pobude naj l5i se
namreč sprejela tudi odgovornost
za načrtovano zmanjšanje teh za-
vodov. Po njenem je problem
dru^e, v nedorečenem financi-
ranju po uvedbi primerne porabe.
Ta za leto 2000 za mestno občino
Ptuj znaša milijardo 625 milijo-
nov tolarjev.
Zakon o financiranju občin je
do mestnih občin mačehovski,
smo ponovno slišali od ptujskega
župana Miroslava Lucija, zato se
še z nekaterimi drugimi trudi, da
bi prišlo do sprememb.
Svetnika SNS Miroslava Leton-
jo je zanimalo, kako je z njegovim
predlogom, da bi v letu 2000 vsak
novorojenec dobil 20 tisoč tolar-
jev iz proračuna. Ker to ni
mogoče, bo svetnik predlog spre-
menil, da bi takšnega prispevka
bile deležne vse socialno
ogrožene mamice z novorojenčki.
Vsaka mamica pa naj bi v letu j
2000 le nekaj dobila iz proračuna
mestne občine Ptuj, in sicer knji-
go o zdravju otrok.
Konrad Rižner (LDS) je lahko
samo nemočen ugotovil, da v
osnutku proračuna za leto 2000
ni ničesar, kar je predlagal ob raz-
pravi delovnega gradiva pro-
računa. Vprašal je, kako dolgo bo
šel trend v korist nadgradnje in v
škodo komunalne infrastrukture.
Ta prepad se z novim pro-
računom samo še poglablja. Zato
ta proračim zanj ni pošten. S kon-
kretnimi podatki, da je res tako,
je njegovo razpravo podprla svet-
nica SKD Marija Strelec, ki je po
svoji metodi izračuna dokazova-
la, da je indeks za komunalno in-
frastrukturo le 61. Franc Štrucl,
Lista KS mesta Ptuja, se je ob
tem upravičeno vprašal, čemu po-
tem služijo razni načrti, ki jih
sprejemajo v mestnih četrtih, če
njihovih predlogov ne upošteva-
jo. Nujno bi bilo, da bi se
reševanja odprtih problemov loti-
li načrtno. Ptuj potrebuje plan '
razvoj infrastnikture. Janez i
Rožmarin (SKD) je prepričan, da i
bodo komunalne probleme na
neki način vendarle morali rešiti.
Ignac Vrhovšek (DS) je s sveta
Vrtca Ptuj prenesel ugotovitev,
da bo za vzdrževanje in nakup
opreme v letu 2000 premalo de-
narja, včasih so imeli več.
Glede Pokrajinskega muzeja je
bilo slišati, da mora sanacijo na-
daljevati. Ker je bil govor tudi o
tem, da naj bi imeli nekaj delav-
cev preveč, je svetnik SLS Slavko
Brglez, ki je tudi član muzejskega
sveta, povedal, da o tem ne ve
ničesar, da pa naj bi imeli prema-
lo denarja za vzdrževanje.
Svetnike je zanimalo, zakaj je v
osnutku proračuna za leto 2000
fasada minoritskega samostana,
če te postavke v delovnem gradi-
vu ni bilo. S strani oddelka za
družbene dejavnosti je bilo po-
jasnjeno, da je bila pomotoma
izpuščena že v delovnem gradivu,
ker gre za že dogovorjeno obvezo
mestne občine do tega projekta.
MESTNA OBČINA
MAČEHOVSKA
DO SVOJE
BOLNIŠNICE
Boris Perger (SDS) je opozoril
na kritične razmere na mestnem
stadionu, kjer pomembnejših
naložb ni bilo že 25 let, zato
lahko pride tudi do zaprtja
igrišča. Ob tem je tudi spomnil
na nekatere svoje prejšnje pobu-
de, ki bi morale najti mesto v pro-
računu, med drugim tudi gradnja
heliodroma v ptujski bolnišnici.
Nasploh je mesto mačehovsko do
svoje bolnišnice, ki je res držav-
na, tako kot je državno srednje-
šolstvo, pa enim daje, kot je to
primer gimnazija, drugim pa ne.
Marija Strelec (SKD) pa je pri-
pomnila, da bi morala mestna
občina pri pripravi svojih projek-
tov bolj vključiti Bistro, tako tudi
pri projektu ptujske obvoznice.
Za kurentovanje leta 2000 je po
mnenju nekaterih svetnikov 7
milijonov preveč. Zanimivo pa je.
da so svetniki šli mimo denarja za
festival domače zabavne glasbe
(obravnavajo ga tako kot v
prejšnjih letih), pa četudi je
podžupan Milan Čuček na izred-
ni decembrski seji o turizmu go-
voril o nujnosti, da tudi festival
ob dobrotah in kurentovanju pos-
tane javna prireditev. Prazna,
brez zneska, pa je za zdaj postav-
ka za lokalno turistično organiza-
cijo; tudi to je eden od pokazatel-
jev resnosti projekta njene usta-
novitve.
Razveseljivo pa je, da bodo
končno v Ptuju dobila vodovod
še zadnja gospodinjstva, ki so
brez njega, čeprav nekateri vztraj-
no govorijo, da imajo vodovod že
vsa ptujska gospodinjstva.
Iz razprave o osnutku pro-
računa za leto 2000 smo povzeli le
pomembnejše dele. Za osnutek je
glasovalo 26 svetnikov in svetnic.
Veliko bolj kot pri proračimu
pa se je zapletalo pri sprejemanju
spremenjenega sklepa o financi-
ranju političnih strank, ki imajo
svetnike v mestnem svetu. Naj-
prej so bili za amandma svetnika
SNS Miroslava Letonje, po kate-
rem stranka SDS ne bi dobila
sredstev na podlagi glasov, ki jih
je pridobil kandidat za župana,
ker to ni pošteno do tistih voliv-
cev, ki so volili kandidata, ne pa
politične stranke, in teh je bila
velika večina. S tem v stranki
SDS niso bili zadovoljni, zato je
prišlo do prekinitve seje in do
vložitve amandmaja na amandma
ter do amandmaja na predlog
spremembe sklepa, ki ju je vložil
svetnik Rajko Fajt. Z amandma-
jem so amandmaju Miroslava Le-
tonje dodali besedilo, da politični
stranki, katere kandidat je izvol-
jen za župana, mesečno pripada
tudi 14 tolarjev za vsak glas za iz-
voljenega župana. Z amandma-
jem na predlog spremembe skle-
pa pa so omogočili financiranje
stranke še za vsak dobljeni glas
na volitvah za izvoljenega župa-
na, kar mesečno znese 80.444 to-
larjev, iz strankarskih glasov pa je
ta znesek mesečno 54.270 tolar-
jev.
MG
PO SLEDEH PISEM BRALCEV
Problematiien dostop
do Supermesta
Sredi decembra je v našo redakcijo prišio odprto pismo v
zvezi s problematičnim dostopom do Supermesta, v katerem
prizadeti občan Jože Čič iz Ptuja piše, da ni problem v oddal-
jenosti novega trgovskega centra, ampak v dostopu. Tako se
tudi sprašuje, kje naj skupaj drugimi kupci oziroma obiskoval-
ci centra razmeroma varno prečka prometno Ormoško cesto:
pri bencinski črpalki (kjer je prometna signalizacija resnično
"evropska"), pri Petovia avtu, pri Tehnoservisu (v bližini je
zelo zbledela "zebra") ali kje drugje? "Dobro se zavedam, da
je situacija zelo zapletena in da je idealna rešitev praktično
nemogoča, na drugi strani pa sem popolnoma prepričan, da
se da z malo dobre volje marsikaj urediti in tako prisluhniti
željam potrošnikov. Supermesto je super! Konkurenčnost,
preglednost, prijaznost, vedno se nekaj dogaja!" je še zapisal
Jože Čič.
Odgovor na vprašanje, ki ga zastavljajo tudi drugi občani tega
območja, smo poskušali najti v oddelku za gospodarsko infra-
strukturo in okolje mestne občine Ptuj in v delniški družbi Merca-
tor SVS Ptuj.
Vodja oddelka za gospodarsko infrastrukturo in okolje mestne
občine Ptuj Herbert Glavič je povedal, da so v zvezi s problema-
tičnim dostopom do Supermesta že pozvali Direkcijo Republike
Slovenije za ceste kot lastnika ceste, da uredi oziroma na primer-
nem mestu zariše prehod za pešce. V delniški družbi Mercator
SVS pa so povedali, da so o tem problemu že večkrat razpravljali
in tudi prosili večinskega lastnika objekta, to je Kovinotehno, d.d.,
Celje, da kot investitor pridobi ustrezna dovoljenja in soglasja za
ureditev semaforiziranega prehoda preko cestišča ali kakršenkoli
drugačen ustrezen prometni režim. O tem so se tudi že pogovar-
jali s predstavniki mestne občine Ruj in jo tudi prosili za pomoč
pri ureditvi tega vprašanja, ker gre za državno cesto. Pismo
Jožeta Čiča je Mercator posredoval tudi Kovinotehni, ob tem pa
so obljubili, da se bodo tudi sami močno potrudili, da bi bil prob-
lem čim prej rešen. Predsednik uprave Mercatorja SVS, d.d., Ptuj
Stanislav Brodnjak se je avtorju odprtega pisma še posebej za-
hvalil za dobronamernost pisanja. V novem letu mu želijo veliko
zdravja, sreče in zadovoljstva v upanju, da jim bo uspelo rešiti
problem, na katerega opozarja.
MG
SLOVENSKA BISTRICA / ZUPANOVA TISKOVNA KONFERENCA
"Za nami je naporna, a uspešna leto"
Na novinarski konferenci, ki jo je slovenjebistriški župan dr. j
Ivan Žagar sklical pred prazniki, je poudaril, da je bilo leto, |
ki se izteka, za občino uspešno, vendar tudi naporno. Na ti- |
skovni konferenci so sodelovali še vodje posameznih oddel- j
kov: Iva Soršak, Danica Sagadin-Leskovar, Gabrijel Cintaver
in tajnik občine Milan Ozimič.
Župan je v nadaljevanju govoril
tudi o delu občinskega sveta, kjer
se politična klima umirja. Na de-
setih rednih in treh izrednih se-
jah so obravnavali številne za
življenje občine pomembne
odločitve. Tako so med drugim
sprejeli delitveni sporazum med
občinama Slovenska Bistrica in
Oplotnica, statut občine, nadalje-
vali naložbe v šolstvu in gospo-
darske dejavnosti ter na zadnji
seji še program priprave strategi-
je razvoja oskrbe z vodo na
območju občine.
Poleg uspešno zaključenih
naložb v šolski prostor (tri telo-
vadnice, adaptacija in dograditev
prizidka v Laporju, zgraditev
glasbene šole) in številnih naložb
v kulturi se bistriška občina
lahko pohvali, da ima v Podravju
najnižji odstotek nezaposlenih.
Ob tem vlada v občini še izjemno
ugodna gospodarska klima z no-
vimi naložbami (Impol) in novi-
mi delovnimi mesti.
Tudi na komunalnem področju
je imela občina v letu 1999 lepe
uspehe. Tako je ob pomoči
države obnovila 25 km cest, od-
pravila številne plazove,
predvsem tiste, kjer so neposred-
no ogrožena gospodarska poslop-
ja, in uspela z vinsko cesto na Ri- j
toznoju, kjer je del sredstev dobi-
la tudi od ministrstva za kmetijst-
vo. Hvale vredno je, da je država
pričela končno urejati cesti skozi
Zgornje Poljčane, za povezavo s
Podravjem preko Pragerskega pa
je brez dvoma pomembna j
gradnja obvoznice. Lokacijski j
načrt je bil sprejet na predzadnji
seji občinskega sveta, trenutno pa
poteka javna razprava. Potem so
tu še kolektor, čistilna naprava,
sprejetje strategije ravnanja z od- j
padki in urejanje mestnega sre-
dišča, kjer zaradi zamude del pri
polaganju kablov Telekoma, za-
mujajo tudi druga tu-editvena
dela. 23 stanovanj so letos že pre-
dali namenu, v teku so številni
projekti na področju turizma in
kmetijstva, na pobočju gospo- ,
darstva je potrebno omeniti šfe I
komunalno urejanje proizvodno- ;
obrtne cone, kjer se občina |
vključuje z urbanistično zasnovo j
ter s tem tudi gradnjo južne ob- ;
voznice mesta.
Tudi težav ne manjka, je pouda-
ril župan dr. Žagar. Te so prisot-
ne povsod tam, kjer nekateri pro- j
jekti ne sledijo dinamiki, ki so si ■
jo zastavili. Med te sodi tudi ^
zemljišče za novo vojašnico (o ka-
snejši namembnosti sedanjega
območja vojašnice je že bila tirba-
nistična delavnica), pa tudi od-
prava nekaterih plazov sodi med
probleme, ki jih rešujejo nekoli-
ko počasneje.
Milan Ozimič je govoril o fi-
nanciranju občine, ki je še vedno
dokaj nepregledno, saj se do sedaj
ne ve, koliko bo občina dobila od
države. Gabrijel Cintaver je pove-
dal o pomoči, ki jo občina na-
menja obrtnikom in podjetni-
kom. Tako so letos ob pomoči iz-
brane banke razdelili za 162 mili-
jonov ugodnih kreditov, dobili
pa so jih obrtniki in podjetniki,
ki imajo sedež obrti na območju
občine. Kreditirajo pa tudi posa-
mezne kmetijske panoge.
Dva tretjini slovenjebistriških
krajevnih skupnosti ima sprejete
krajevne samoprispevke, kjer se
letno zbere okoli 100 milijonov
tolarjev. V glavnem so vsi vezani
na širitev šolskega prostora.
Kakšen pa bo razvoj občine? V
ospredju je regionalno povezo-
vanje, kjer bodo občino Sloven-
ska Bistrica zanimali projekti,
povezani z njenim razvojem.
Prednost dajejo Podravju in po-
krajini ob Dravinji. Računajo, da
se bodo RTC Trije kralji le izvle-
kli iz težav, tu pa se začne tudi
drugo povezovanje pri projektu
Pohorje ter seveda naddjnje
vzpodbujanje podjetništva in
obrti v občini ter še nekateri že
omenjeni projekti na področju
komunalne infrastrukture.
Vida Topolovec
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor
OF Ptuj leta 1948. Izdaja
RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj.
Direktor; Franc Lačen.
Uredništvo. Jože Šmigoc
(odgovorni urednik), Jože
Bračič, Majda Goznik, Viki
Klemenčič ivanuša, Martin
Ozmec (novinarji), Slavko
Ribarič (vodja tehnične
redakcije) in Jože Mohorič
(grafično-tehnični urednik).
Propaganda; Oliver Težak,
•a 041'669-509.
Naslov; RADIO-TEDNIK, p.p.
95, Raičeva 6, 2250 Ptuj;
-a (062) 749-34-10,
749-34-15, 749-34-37;
faks (062) 749-34-35.
Celoletna naročnina
6.760 tolarjev, za tujino 13.520
tolarjev.
Žiro račun: 52400-601-47280
Tisk: MA-TISK, Maribor.
Davek na dodano vrednost je
vračunan v ceno izvoda in se
obračunava v skladu s 7. točko
25. člena Zakona o davku na
dodano vrednost. Uradni list
23. 12. 1998, št 89.
Nenaročenih fotografij in
rokopisov ne vračamo.
Strani na Internetu:
wviw. radio-tedniksi.
E-pošta:
nabirainik@>radio-tednik. si
tednik a)amis.net
TEDNIK - Četrtek, 6. januar 2000
3

PTUJ / PREDSTAVITEV PROGRAMA VITA
Za nova delovna
mesfa na kmetilah
Program Vita je zasnovan tako, da naj bi pospešil usta-
navljanje kooperativ in skozi to spodbujal nastanek novih de-
lovnih mest, zlasti še na področju kmetijskih dejavnosti, pa
tudi domače in umetne obrti ter programov javnih del. Pro-
jektni tim sestavljajo Dragomira Zelenik iz družbe Egida, ki
vodi projekt, člani pa so mag. Marina Letonja z Ekonomske-
ga inštituta Maribor, mag. Ivan Mauka z Ljudske univerze
Maribor in Miroslav Zelenik iz družbe Egida.
Gre za petletni projekt. V
začetni fazi, to je v letih 1997 in
1998, je bilo izvedeno anketi-
ranje na več kot 500 kmečkih
gospodinjstvih v občinah Star-
še, Miklavž na Dravskem polju.
Hoče, Slivnica, Destrnik, Trno-
vska vas in Sv. Andraž. Skozi
anketo so ugotavljali stanje de-
janske brezposelnosti ter mož-
nosti in zainteresiranost posa-
meznikov za odprtje novih de-
lovnih mest na kmetijah. V
bodoče namreč za preživetje
kmečke družine ne bo bistvena
velikost kmetije, temveč znanje
in podjetniški duh. Med anketi-
ranci je bilo 98 čistih kmetij, na
katerih je vsaj en družinski član
obvezno kmečko zavarovan,
preostale zajete kmetije pa ima-
jo povprečno 5 ha obdelovalne
zemlje, razvito mešano dejav-
nost, njeni člani pa uživajo eno
od socialno-varstvenih podpor.
Kot sta povedala Dragomira in
Miroslav Zelenik, so podatke iz
ankete obširno analizirali. Te-
meljni ugotovitvi sta dve:
stopnja nezaposlenosti na
omenjenih kmetijah je veliko
večja od uradnih podatkov, nji-
hova povprečna izkoriščenost
zmogljivosti pa 78-odstotna.
"Neizkoriščene zmogljivosti
prestavljajo presežki kmetijskih
pridelkov, ki jih posamezniki
ne morejo prodati bodisi zaradi
nepoznavanja trženja ali pa pre-
majhnih količin. Pomembna pa
je ugotovitev, da bi na opazova-
nih kmetijah ob polni izko-
riščenosti zmogljivosti na vsaki
lahko odprli najmanj eno delov-
no mesto, z uvedbo dopolnilnih
dejavnosti pa še dodatno eno ali
celo več," je o programu Vita
uvodoma povedala vodja pro-
jekta Dragomira Zelenik.
SKOZI JAVNA
DELA DO SAMO-
ZAPOSLITVE
Po izvedeni anketi in obdelavi
podatkov so se pričele pripra-
vljalne aktivnosti za ustanovitev
kooperative. V začetku leta 1999
se je oblikovala skupina 40
posameznikov, ki so bili prijav-
ljeni na Zavodu RS za zaposlo-
vanje kot iskalci zaposlitve.
Vključili so jih v program pri-
prav na samozaposlitev na kme-
tijah, ki so ga finančno in stro-
kovno podprli Zavod RS za za-
poslovanje in lokalne skupnosti.
Trajal je pet mesecev, v njem pa
so se udeleženci preko Ljudske
univerze v Lenartu usposabljali
za dejavnost kmetijca - živinore-
jca in kmetijca - zelenjadarja.
Uspešno opravljenemu usposa-
bljanju je sledila priprava na od-
prtje delovnega mesta, ki je po-
tekala tako, da so bili posamez-
niki za pol leta vključeni v javna
dela, ki so jih izvajali doma, na
svojih kmetijah. Oktobra 1999
pa so udeleženci zaposlitvenega
programa Vita podpisali pogo-
dbo o ustanovitvi gospodarske-
ga interesnega združenja Koo-
perativa Vita, katerega osnovni
namen je skupno trženje in raz-
voj pridelkov, izdelkov, storitev
in dopolnilnih dejavnosti. Za
direktorja združenja so imeno-
vali Miroslava Zelenika.
KOOPERATIVA -
INTERESNO
ZDRUŽENJE
Kooperativa Vita, ki je pravna
oseba, bo pričela delati januarja
letos. Ustanovilo jo je 32 posa-
meznikov, povečini kmetov, da
bi uresničili svoje interese. Prve
njene naloge bodo organiziranje
skupne nabave, pozneje pa glede
na interese tudi organiziranje
skupne prodaje. Naloge, zaradi
katerih je bila ustanovljena kot
interesno združenje, bo ures-
ničevala postopoma. Pomem-
bno pa je vedeti, da Kooperativa
Vita ni trgovina, zato nima trgo-
vinske marže, ni zadruga (je
brez obveznega vplačila
članskega deleža), nima skla-
dišč, njeni člani ne plačujejo
članarine in tudi nima zaposle-
nih, saj jo vodijo in skrbijo za
organiziranje posameznih de-
javnosti njeni člani. S skupno
nabavo in tudi prodajo dosegajo
količinske popuste; ker ni trgo-
vinskih marž in ker so stroški
poslovanja kooperative mini-
malni, so tudi nabavne cene lah-
ko nižje. V svojem programu z
naslovom "Odpiranje novih de-
lovnih mest na podeželju" omo-
goča Kooperativa Vita
vključitev brezposelnih oseb na
kmetijah v enoletni pripravljal-
ni program za kasnejšo samoza-
poslitev. Program je finančno in
strokovno podprt. Članom zago-
tavlja Vita sprotno informiranje
o najrazličnejših javnih razpi-
sih, zagotavlja pomoč pri
pripravi dokumentacije zanje in
informira o novostih v kme-
tijski zakonodaji, nudi pravne
storitve in nasvete, tudi vodenje
knjig za posamezne kmetije, in
podobno. Ker pa Kooperativa
Vita lahko deluje samo za svoje
člane, morajo vsi, ki želijo z njo
sodelovati, podpisati pristopno
izjavo.
Sedež Kooperative Vite je na
Panonski 5 v Mariboru (telefon:
062 460-50-82).
MG
ODTODINTAM
SPODNJE PODRAVJE m
Lani 195 porok
Lani je bilo na Rujskem 195
porok, od tega 164 v Ruju, 35
pa v Zavrču, Vidmu, Majšperku
in na gradu Borlu.
MG
PTUJ m
26. tradiiionalni
obrtniški ples
Obrtniški ples je najstarejša
družabna prireditev obrtnikov na
Ptujskem, saj so nekdanje tradi-
cionalne plesne prireditve
obdržali le redki. 26. tradicional-
ni obrtniški ples bo 5. februarja v
motelu Podlehnik.
MG
CERKVEN JAK m
Svetniki koniali že
sredi deiembra
Svetniki občine Cerkvenjak so
svoje delo v letu 1999 končali že
sredi decembra z 10. redno
sejo. Brez posebnih težav so us-
peli sprejeti proračun za leto
2000 v višini 234.778.511,20 to-
larjev. Od tega bodo v 1,1 milijo-
na tolarjev namenili kulturi, 4 mi-
lijone športu, 750 tisoč tolarjev
za potrebe Rdečega križa, 1,12
milijona tolarjev za razvoj turiz-
ma, 3 milijone za gasilstvo, 275
tisoč tolarjev bodo dobile poli-
tične stranke, 60 tisoč tolarjev
združenje borcev, 18,250 milijo-
nov VVZ Cerkvenjak, 4,93 milijo-
na tamkajšnja osnovna šola, 100
tisoč tolarjev aktiv kmečkih
žena, dobrih 672 tisoč tolarjev
Center za socialno delo Lenart in
120 tisoč tolarjev upokojenci.
Več denarja se v bodoče na-
menja kmetijstvu - kar 2,75 mili-
jona tolarjev ter obrti in drobne-
mu gospodarstvu 1,9 milijona
tolarjev.
AK
SLOVENSKA BISTRICA •
V letu 2000 nova
lekarna?
Bistriški javni zavod Lekarna z
osemnajstimi zaposlenimi ima
svoji enoti še v Poljčanah in Op-
lotnici ter priročno lekarno za
najnujnejše potrebe pri
zdravstvenem domu v Makolah.
Kot nam je povedala direktorica
mag. farmacije Justina Lešnjak,
je nova lekarna pri bistriškem
zdravstvenem domu nujna za
številne bolnike, ki obiskujejo
zdravstveni dom. Z lekarno na
tej lokaciji bi se izognili mnogim
problemom, ki nastajajo na se-
danji lokaciji v centru mesta,
med drugim tudi težavam s par-
kiranjem in dolgimi vrstami,
predvsem v času, ko je veliko
prehladnih in drugih virusnih
obolenj. Seveda bi sedanja le-
karna na Trgu svobode ostala
še naprej, saj bi bilo za obe do-
volj dela.
VT
SLOVENSKA BISTRICA •
Center za soiialno delo
v letu 2000
v Centru za socialno delo v
Slovenski Bistrici je trenutno za-
poslenih za nedoločen čas 15
delavcev ter še tri delavke, prav
tako za nedoločen čas, za
pomoč na domu. Preko javnih
del dodatno zaposlujejo še 21
ljudi, od tega 14 za pomoč
družinam pri vzgoji in 7 za
pomoč starejšim na domu. Mari-
ca Dobnikar, direktorica sloven-
jebistriškega centra, je poveda-
la, da bi v prihodnjem letu nujno
potrebovali še kakšnega stro-
kovnega delavca, kajti dela ne
manjka.
VT
SLOVENSKA BISTRICA •
Zdravstveni dom s
finaninimi problemi
Poleg Zdravstvenega doma v
Slovenski Bistrici so na območju
nekdanje skupne občine Slo-
venska Bistrica ambulante
splošne medicine še v Oplotnici,
Poljčanah,. Makolah ter
Šmartnem, kjer honorarno dela
dr. Kurt Kancler. V bistriškem
zdravstvenem domu je 107 za-
poslenih, od tega 12 zdravnikov,
v zobozdravstveni ambulanti, ki
dela v okviru ZD, pa dela 10 zo-
bozdravnikov. Zasebne ambu-
lante splošne medicine pa so v
Poljčanah, Oplotnici, na Pra-
gerskem ter v Impolu. Dr. Jožefa
Hren Lešnik, vršilka dolžnosti di-
rektorja ZD Slovenska Bistrica,
je povedala, da je njihova želja v
letu 2000 kljub organizacijskim
in finančnim težavam v
zdravstvu delo opravljati čim
uspešneje v zadovoljstvo vseh,
ki zaradi takih ali drugačnih
zdravstvenih tegob iščejo pri
njih pomoč.
VT
POUČANEm
V letu 2000 kone€
nadzidave doma
V domu dr. Jožeta Potrča v
Poljčanah imajo na skrbi 296 va-
rovancev z različnimi zdravstve-
nimi in drugimi potrebami. Za
njihovo dobro počutje se trudi
96 zaposlenih. Kot pravi direkto-
rica doma Cvetka Polanec, želijo
v letu 2000 dokončati nadzida-
vo, saj dom dvigujejo za eno
etažo. Tako bo nekaj več eno-
posteljnih sob, sprostili bodo ne-
katere večposteljne sobe, v
nadzidku pa bo prostor še za
razne terapije, namenjene varo-
vancem doma.
VT
GOVORI SE ...
... DA Je bil tudi milenijski
hrošč odznotraj votel, odzunaj
pa ga ni bilo.
... DA bo 2000 za Slovenijo
"babje", za Ptuj pa moško leto.
... DA je banka prvoro-
jenčku dala denarno popotni-
co, trgovina je s sedežem
poskrbela za njegovo varnost,
župan pa za dobro voljo in čes-
titke.
^ je novinarska sode-
lavka zaželela biti prvi novo-
letni dojenček. Potem bi imela
na knjižici pozitiven saldo.
... DA je taista tik pred no-
vim letom žalostno izdala, da
nima še manj kot 50 jurjev.
... DA 50 konec decembra v
bolnišnici verjetno zaradi
varčevanja združili slovesnost
odhoda in prihoda sodelavca.
Šlo je za eno in isto osebo v be-
lem.
... DA smo stopili v volilno
leto. Opozicija je že zagrozila,
da bo ob morebitnem ponov-
nem "napačnem" glasovanju
zoper državljane sprožila in-
terpelacijo.
... DA se stranke še vedno ne
morejo dogovoriti, kako bomo
volili, zato predlagamo kocko
Človek ne jezi se ali pa butals-
ko uš in brado.
... DA so se odgovorni menda
o slednji možnosti že pogovar-
jali, pa niso vedeli, kje dobiti
butalsko uš.
KOe / KRAJEVNI PRAZNIK
Že od nekdaj
predani slovenstvu
Kogovčani so v ponedeljek, 27. decembra, praznovali svoj
krajevni praznik kot dan spomina na vse tiste, ki so žrtvo-
vali svoje življenje za lepšo prihodnost. Že leta 1953 so
proglasili 27. december za svoj krajevni praznik, sedaj so
ga preimenovali v dan spomina na žrtve druge svetovne
vojne. Tega dne leta 1941 so po dolgotrajnem mučenju v
mariborskih zaporih ustrelili kot talce knjižemika profe-
soija Jožeta Kerenčiča^ poznejšega heroja, in še pet ko-
govskih domo^ubov.
Ob prazniku je bila v
ponedeljek, 27. decembra, na
Kogu svečanost v organizaciji
krajevne skupnosti pod okril-
jem krajevnega odbora ZZB
NOV. Proslava je bila v avli
osnovne šole pred spomins-
kim obeležjem žrtvam in ki-
pom narodnega heroja Jožeta
Kerenčiča. Udeležili so se je
domačini in zastopniki
občinskega odbora ZZB NOV
Ormož, Slavnostni govornik,
predsednik občinskega odbo-
ra ZZB NOV Ormož Martin
Kramer, je v svojem govoru
podal zgodovinski opis
življenja Kogovčanov - od
življenja v skupni državi kral-
jevini Jugoslaviji vse do
današnjih dni. Izpostavil je
težko življenje kogovskih
viničarjev, kmetov in delavcev
zlasti v predaprilski skupini
državi, njihovo zavednost in
pripadnost slovenstvu na tem
skrajnem vzhodnem delu naše
domovine. Proslava je izzve-
nela predvsem kot spomin
mladim, da bodo vedeli, za kaj
so umirale žrtve, pa tudi kot
opomin nekaterim starejšim,
ki hočejo potvarjati na-
rodnoosvobodilni boj in pisati
neko novo zgodovino, čeprav
ves vesoljni svet ve, kdo se je
boril za pravično stvar.
V kulturnem delu je nastopil
upokojenski pevski zbor
domačinov, ki je, vsaj tako so
nam povedali, edini nosilec
kulturne dejavnosti na Kogu
v zadnjem obdobju, slišali pa
smo tudi poslovilne besede
dveh ustreljenih talcev.
Milivoi Zemllič
TVPTOJ
W četrtek si bosfe v filmskem kotičku ob 20. uri lahko og-
ledali film Oleanna. V soboto ob 21. uri (ponovitev v
nedeljo ob 10. uri) bo drugi del Orfejčkove parade.
4
četrtek, 6. januar 2000 - TEDNIK
tonriffiAr aoBRjmrANa
PTUJ / PILOTSKI PROJEKT UVAJANJA RAČUNALNIŠTVA V VRTEC
Skozi igro v svet raiunalništva
v tem mesecu se bo pričel uresničevati pilotski projekt uvajanja
računalništva v vrtec pod naslovom Prvi koraki skozi igro v svet
računalništva, katerega nosilca sta flrma Ivanuša Contactum,
ki je registrirana za izobraževanje, računalniško usposabljanje,
svetovanje in storitve, ter Vrtec Ptuj. Kot prva bo v ta pilotski
projekt vključena skupina Čebelica iz enote Narcisa v Raičevi
12 v Ptuju, kjer je vzgojiteljica Sonja Žižek, njena pomočnica pa
Hilda Leben.
V pogovoru s predstavnikoma
firme Contactum direktorico
Mirjano Ivanuša, ki je tudi
vodja tega pilotskega projekta,
in vodjem izobraževanja Rober-
tom Ivanušo ter ravnateljico
ptujskega vrtca Boženo Bratuž
smo izvedeli, da ministrstvo za
šolstvo sicer pripravlja projekt
uvajanja računalništva v vrtce,
vendar ga prej kot v petih letih
zaradi pomanjkanja denarja ne
bodo pričeli uresničevati. Ker
pa v Ptuju ne želijo zaostajati na
tem področju, so se za zdaj lotili
pilotskega projekta, ki ga bodo
sčasoma skušali razširiti še na
druge skupine. Po najnovejših
informacijah naj bi v naslednjih
dveh letih sicer vsak vrtec dobil
po en računalnik, to pa je abso-
lutno premalo. To je dovolj le za
tako imenovane kotičke, ne pa
za kompleksen projekt, ki so si
ga zastavili v Ptuju. Ministrstvo
namreč prednostno z računalni-
ki opremlja osnovne in srednje
šole. Starši otrok, ki bodo
vključeni v ta projekt, so ga po
prestavitvi v celoti podprli.
"Skupno smo ugotovili, da je
potrebno pričeti računalniško
opismenjevanje že v rosnih le-
tih, saj to zahteva tudi prehod v
novo tisočetje, ki je informa-
cijsko zasnovano. Mislim, da je
bila odločitev za projekt nu-
jnost. Projekt je pilotsko zasno-
van, podoben projekt se v Slove-
niji izvaja samo še v Ljubljani
in Domžalah. Na Ptujskem smo
s tem projektom med prvimi.
Veliko izkušenj sicer nimamo,
smo pa podrobno proučili di-
daktično opremo. To je posebej
prirejena didaktična oprema za
otroke, programi so naravnani
tako, da so dostopni predšols-
kim otrokom. Zato otroci za
delo s tem programom ne
potrebujejo	posebnega
predznanja. Vključujejo se lah-
ko tudi tisti otroci, ki računalni-
ka sploh še niso videli ali ga
sploh ne poznajo. Vemo pa, da
je računalnik skoraj že v vsaki
slovenski hiši, vendar ga ljudje
ne uporabljajo v takšni meri,
kot bi lahko. Zato pa je tudi na-
men tega projekta, da se prične
računalnik uporabljati še v
kakšne druge namene, ne pa
zgolj za igranje igric ali česa po-
dobnega. Programi, ki jih bomo
uporabljali, so usmerjeni čisto
drugam, čeprav v osnovi gre za
igrice. To so didaktične igrice,
preko katerih naj bi otrok pre-
magal strah pred računalnikom;
nekateri ga namreč imajo, ker z
njim niso delali in je to za njih
majhna težava. Ob tem, da
bomo premagali strah, se bodo
naučili osnovnih prvin in sesta-
vin, ki so potrebne za nadaljnje
računalniško izobraževanje," je
uvodoma o uvajanju pilotskega
projekta računalništva v
ptujskem vrtcu povedal Robert
Ivanuša iz firme Contactum.
V projekt so vključeni nas-
lednji programi: Miškina mala
šola. Opazujem, ^ povezujem,
Miška praznuje, Žoge, liki in
barve ter Moja prva števila.
Vsak od njih ima določeno
značilnost, vsem pa je skupno
spodbujanje otrok k delu, nava-
janje na določene postopke, ki
jih zahteva delo z računalni-
kom. Skozi te programe pa želi-
jo izvajalci projekta najmlajše
spodbuditi tudi k drugim ak-
tivnostim, kot so koordinacija
pri Miškini mali šoli, v progra-
mu Opazujem, povezujem bodo
določali barve, opazovali pred-
mete in s tem širili svoja obzor-
ja. V programu pa so vključene
tudi nekatere športne "aktivnos-
ti".
"V bistvu so vsi programi, ki
jih bomo v projektu uresničeva-
li, kompleksno zastavljeni, da je
vsega po malem: znanje iz
računalništva in splošna znanja,
ki so potrebna na tej stopnji raz-
voja otroka."
Skupina Čebelica je poskusna
in se bo učila osnov računal-
ništva v okviru pilotskega pro-
jekta med rednim vzgojno-izo-
braželnim procesom. To se bo
dogajalo v dopoldanskem času,
z vodstvom ptujskega vrtca pa
se firma Contactum dogovarja,
da bi ga že v jeseni leta 2000 gle-
de na izkušnje iz prve skupine
razširili tudi na druge. Firma
Contactum pa izvaja računal-
niško opismenjevanje predšols-
kih otrok tudi v popoldanskem
času na sedežu podjetja.
Božena Bratuž, ravnateljica
Vrtca Ptuj, je pred začetkom iz-
vajanja pilotskega projekta Prvi
koraki skozi igro v svet računal-
ništva povedala, da pričakujejo,
da bodo otroci skozi igro in s
primernimi metodami dela za
predšolsko obdobje svet
računalništva spoznali na pravi-
len način. "Vsak dodatni pro-
gram, ki je prilagojen predšols-
kim otrokom, naše delo bogati.
Miškina šola računalništva v
Sloveniji že obstaja in se v
različnih okoljih izvaja kot pro-
jektno oziroma poskusno delo.
Zaenkrat v sami vsebini našega
predmetnika ni zastavljeno delo
z računalniki. Ta pilotski pro-
jekt se navezuje na program
Miškine šole računalništva, ki
se v Sloveniji že izvaja, in sicer
Ljubljani ter v Domžalah. Koli-
kor sem že lahko spoznala ta naš
projekt, mislim, da so delo in
metode za njegovo izpeljavo
pravilno zastavljene. V uspeh
projekta ne dvomim. V računal-
ništvu se pospešeno izobražuje-
jo tudi naše vzgojiteljice."
MG
S predstavitve projekta uvajanja računalništva v ptujskem
vrtcu: mali bodoči računainikrji iz skupine Čebelica so že na
začetku pokazali veliko zanimanje, pomoč ravnateljice
Božene Bratuž pa je tudi prišla prav
Pilotski projekt "Prvi koraki skozi igro v svet računalništva" sta skupaj zastavila firma Contac-
tum in Vrtec Ptuj; na fotografiji Robert Ivanuša, v ozadju vzgojiteljica Sonja Žižek
"Joj, kako je zanimivo!"	Fotografije: Črtomir Goznik
TEDNIKOVA KNJIGARNICA
Lepo in prav
Lepa obleka je kot lak na po-
dobi: zaradi njega se zdi vse bolj
bleščeče.
Nemški pregovor
Koliko dobrih želja je bilo
izrečenih te dni! In koliko hrepe-
nenja je ostalo skritega v
kotičkih srca! Kako prijetno je
želeti in hrepeneti: to je vsa
čarovnija, to je vsemogočna
sila, ki daje žlahtnost življenju.
Prav vsaka želja, še tako
skromna in majhna, prižge iskre
v očeh in zariše zagonetni
smehljaj v kotičke ust.
O veliki želji govori tudi dana-
šnja knjižna novost - Obleka
lepo-ln-prav, ki je pravkar izšla
pri založbi Aristej iz Šentilja.
Svetovno znana avtorica tra-
gične usode Sylvla Plath se bo
priljubila tudi slovenskim mla-
dim bralcem, saj je pričujoča
zgodbica odlično literarno delo,
ki gre zlahka v uho ter je prijetno
branje s poetičnim pridihom.
Glavni junak je sedemletni
Maks, ki ima sedem starejših
bratov. Družina živi v idilični
gorski vasici Podvrh, kjer ima
vsakdo svojo obleko. Nekateri
nosijo obleko za delo iz
močnega rjavega ali sivega bla-
ga, drugi imajo poročne obleke,
tretji so odeti športno, mnogi
imajo lahke poletne obleke... Le
Maks nima svoje, po meri ukro-
jene. Saj ni nag: premore zelene
nogavice in zelen klobuček in
zelen pulover in usnjene pum-
parice. Toda vse skupaj je daleč
od suknjiča in hlač, ki jih sešije
krojač.
Maks sanja o imenitni obleki,
taki, ki bi jo lahko nosil za svetek
in petek, poleti in pozimi. To bi
zijali mali in veliki vaščani, če bi
imel Maks tako odlično obleko
po meri!
Nekega dne preseneti družino
Meščevih poštar z velikim pake-
tom. V njem je čudovita volne-
na, mehka, čisto nova, gorčično
rumena obleka s tremi medeni-
nastimi gumbi. Vsi moški pome-
rijo obleko, po vrsti od očeta do
najmlajšega sina. čudovita ob-
leka je prav očetu, a ta je bančni
uradnik in nosi le sivo obleko.
Mama obleko pomanjša, da je
prav najstarejšemu sinu, a ta ne
bo smučal v takšni obleki in na-
meni jo naslednjemu bratu ...
Slednjič je obleka tako po-
manjšana, da jo pomeri še
najmlajši Maks. In njemu je ob-
leka prav in prav takšno si želi.
Imenitno knjigo je ilustrirala
Rotraut Susanne Berner, pre-
vedla pa Jana Unuk. Obleka
lepo-in-prav ima triinštirideset
strani in je uvrščena v novo
knjižno zbirko Iva, ki jo založnik
namenja otrokom od četrtega
do desetega leta.
VABILOMA
PRAVLJIČNO URO
Danes je prvi četrtek v mesecu
in vabimo na pravljico
ČAROBNI ŠAL, ki jo namenja-
mo otrokom od četrtega leta
dalje. Pridite v pravljično sobo
mladinskega oddelka ptujske
knjižnice, Mali grad, Prešernova
33, ob sedemnajsti uri. Copati
so še vedno obvezni.
i/l/ona Klemeniii
TEDNIK - Četrtek, 6. januar 2000
5

MOSTJE / OBISK NA RAKUŠEVI KMETIJI
Selelrcf/a med slovenskimi kmeti
Za pogovor sva se z Ivanom dogovorila na prazniku KZ Ptuj
v Cirkulanah. Takrat torej, ko je zadruga z odprtjem na-
kupno-prodajnega in skladiščnega centra slavila pomemben
dosežek in ko se je zbrala večina njenih članov. "Obiščite
me kaj na naši kmetiji v Mostju," je povabil Ivan. Obisk se
je premaknil tik pred božične praznike, v čas zime, ko je v
kmetijstvu nekoliko manj dela. Kljub temu sem se lahko
oglasil šele po deseti uri, približno takrat Ivan konča jut-
ranja opravila pri prašičih in govejih pitancih, med kme-
tijsko sezono so v vmesnem času druga opravila, zvečer pa
se obisk hlevov ponovi. Tako je vsak dan, ob navadnih dne-
vih, ob nedeljah in praznikih. "Dopusta si na taki kmetiji
ni mogoče privoščiti", potrdi Ivan moje misli. "Morda bi
lahko našel koga, ki bi me nadomestil za nekaj dni, toda z
mislimi bi bil vedno doma, tako da o dopustu raje ne raz-
mišljam."
Prihod na Rakuševo kmetijo v
Mostju 4 me je malce presenetil.
Pričakoval sem večjo družino,
pa sem našel samo gospodarja
Ivana. Žena Slavica je bila v
službi, hči Nataša v živilski teh-
nični šoli v Mariboru, sin Jani v
1. razredu osnovne šole Juršinci
in najmlajši, Mitja, v dor-
navskem vrtcu. "Skupaj stopimo
popoldne, ko smo vsi doma, in
opravimo večja dela, ki se nako-
pičijo med letom in predvsem
jeseni," pojasni Ivan.
Obdelovati 33 hektarjev
zemlje ni mačji kašelj. Takšna je
namreč njihova kmetija skupaj
z najeto zemljo. Letos so dobili
iz denacionalizacije vrnjenih 11
hektarjev, pričakujejo pa še 8
hektarjev	nadomestnih
zemljišč. Tako se bo kmetija
povečala na dobrih štirideset
hektarjev. Toda kaj ko je pre-
težni del te zemlje v Pesniški
dolini, ki je letos doživela pravo
deževno katastrofo. Meliora-
cijski sistemi so dotrajali, obil-
no deževje pa je uničilo precej
poljščin. Ivan pravi, da je amor-
tizacijska doba melioracij 10 let,
te v Pesniški dolini pa poleg
tega niso bile izvedene preveč
kvalitetno. Kot kooperant
glavnega izvajalca je sam sode-
loval pri njihovi izvedbi in
večkrat videl precejšnje napake.
Težka zemlja se je poleg tega
posedla na mestih, kjer so bili
pred melioracijo vodotoki, in na
mestih, kjer so zakopali štore.
Samo njemu je letošnja vlaga
uničila 3 hektarje sladkorne
pese in pet hektarjev pšenice.
Tako je slednje pridelal samo
sedem ton. S prodajo sladkorne
pese si je kmetija obetala nekoli-
ko boljše finančno stanje in
lažje odplačilo kreditov, pa pri-
delek ni upravičil pričakovanj.
Sicer pa je njihova glavna
poljščina koruza, kmetija je
namreč usmerjena v prašičerejo.
Letos so se poskusili tudi v pri-
delovanju paprike, poleg omen-
jenega imajo nekaj travnikov,
kjer pridelujejo travno silažo za
plemenske svinje, in pa hektar
vinograda nad domačijo. Čep-
rav bolezni v njihovem vinogra-
du ni bilo, je bil pridelek tret-
jinski, z lanskih 4500 je padel
na 1500 litrov vina. Na srečo
dobrega!
Kmetija Ivana in Slavice
Rakuša je torej v glavnem
prašičerej ska, na Ivanovi
domačiji v Gabrniku pa je še ne-
kaj govejih pitancev. V eni na-
jsodobnejših porodnišnic v Slo-
veniji je okoli 50 plemenskih
svinj. Porodnišnica, ki je julija
1997 veljala skoraj sedem mili-
jonov tolarjev, je opremljena z
avstrijsko opremo in talnim
centralnim gretjem. To zago-
tavlja bistveno manjšo pot-
rošnjo električne energije kot
infra rdeče žarnice, ki poleg tega
za gretje pujskov niso primerne
tudi zaradi tega, ker pošiljajo od
zgoraj pekočo vročino, s spodnje
strani pa zaradi hladnega betona
pujske zebe. Že bežen pogled v
topel hlev v teh zimskih dneh
obiskovalca prepriča, da se
pujski v njem odlično"počutijo.
V letošnjem letu so investirali
še v razširitev hleva za pitanje
prašičev. Doslej jih je bilo v tur-
nusu okoli 200, po novem jih bo
350, letno torej več kot tisoč pi-
tancev od 90 do 120 kilogramov.
Tudi ta investicija je zahtevala
šest milijonov tolarjev. Vlogo za
del nepovratnih sredstev in ugo-
den kredit je ministrstvo za
kmetijstvo zavrnilo; menda nji-
hova investicija ni prišla na
vrsto zaradi pomanjkanja
sredstev. Uradnega sklepa zaen-
krat še ni bilo, tako se tudi pri-
tožiti še niso mogli. Investicije v
posodobitev so bile nujne in se-
daj odplačujejo velike kredite z
visokimi obrestmi. Nekaj časa o
novih investicijah tako ne mo-
rejo razmišljati.
VELIKA
PROIZVODNJA,
MAJHNI ZASLUŽKI
Tisoč prašičev letno je za slo-
vensko kmetijo kar lepa proiz-
vodnja. Toda kaj ko dobre
fizične rezultate izničijo tržne
razmere. "Tržnega reda v slo-
venski prašičereji ni", trdi Ivan
Rakuša.
Čeprav s svojo prirejo pokri-
vamo le 70 odstotkov slovens-
kih potreb po prašičjem mesu,
je bilo lanskoletno stanje na
trgu kaotično, predvsem zaradi
nekontroliranega uvoza svinji-
ne. Vlada sicer trdi, da uvoz
nadzoruje, toda očimo ji je ušel
z vajeti. Dogajalo se je celo to,
da je neko celjsko kulturno
društvo pod vodstvom žene
vplivnega kmetijskega politika
uvažalo svinjske polovice iz Ru-
sije. Cene domačih prašičev so
zaradi pretiravanja z dobičko-
nosnim uvozom padle pod znos-
no mejo. 140 tolarjev za kilo-
gram nikakor ne pokriva
stroškov prireje, saj se ti ustavi-
jo pri okoli 220 tolarjih. Tudi
Rakuševi so tako redili prašiče z
izgubo. Ocenjujejo, da so v leti
1999 izgubili okoli poldrugi mi
lijon tolarjev. Poleg izpada do
hodka nered na tržišču povečujt
stroške. Zgodi se, da v času, kc
so prašiči primerni za prodajo
kupcev ni mogoče najti. Prašič:
tako ob čakanju na prodajo po
rabijo še velike količine krme
ob tem pa prerastejo idealne
težo in cena jim še dodatne
pade. V drugi polovici letošnje
ga leta se je stanje na trgu uredi
lo in danes je po prašičih nor
malno, celo nekoliko povečane
povpraševanje, cene pa se, gled<
na mesnatost, gibljejo od 220 d(
240 tolarjev. Ivan pripisuje de
zaslug za to evropskim inšpek
torjem, ki so tudi na trg !
svinjskim mesom vnesli neka
reda. Toda pred tem so manjš
rejci z nekaj plemenskimi svin
jami že obubožali in reje zaprli
Ivan je prepričan, da se tud
tako - malo s politiko in malo ;
ekonomijo - dela selekcija mec
slovenskimi kmeti. Kdor b(
preživel do vstopa v Evropske
unijo, bo živel tudi pozneje. Ža
bo tistih, ki bodo preživeli ti
prehodni čas, bolj malo.
J. Bračii
Ivan Rakuša: "V slovenski prašičereji ni tržnega
reda."
Nov hlev čaka na prve prašiče pitance.
Pujski se v centralno ogrevani porodnišnici udobno počutijo
LENART / SVETNIKI SPREJELI PRORAČUN ZA LETO 2000
Ustvariti pogoje xci
nov naložbeni tikius
Na zadnji lanski seji lenarškega občinske-
ga sveta so sprejeli in potrdili rebalans
lanskega proračuna občine Lenart, ki
znaša milijardo in 24 milijonov in je ne-
koliko nižji od načrtovanega. Po krajši
razpravi so tudi sprejeli in potrdili odlok
o proračunu za letos, ki znaša milijardo
in 261 milijonov tolaijev. V njem je veliko
denaija predvidenega za pospešeno obno-
vo in modernizacijo cest, vodovodov, kana-
lizacije in druge komunalne infrastruktu-
re.
Za urejanje cest so predvideli 231 milijonov
tolarjev, za komunalno dejavnost 170 milijonov
in za stavbna zemljišča 79 milijonov tolarjev. S
proračunom bodo zagotovili tudi potrebna
sredstva za družbene dejavnosti, predvsem za
predšolsko varstvo otrok, osnovno šolstvo,
zdravstvo, kulturo in šport. Med naložbami na
tem področju velja posebej omeniti dokončanje
prizidka pri lenarškem zdravstevnem domu in
razširitev knjižnice.
Na dnevnem redu so imeli tudi predstavitev
idejne zasnove ureditve osrednjega mestnega
trga - Trga osvoboditve in občinske hiše. Kljub
različnim pogledom in stališčem je prevladalo
spoznanje, da je treba za urejen in lep videz sre-
dišča Slovenskih goric pripraviti celovite stro-
kovne rešitve in organizirati široko javno razp-
ravo o ponujenih rešitvah med meščani. Vse
pripombe bodo še kako dobrodošle, saj gre za
poseg dolgoročnega značaja, ki pa se seveda še
ne bo začel jutri, zato je dovolj časa za preudar-
ne in pretehtane odločitve.
Tudi na zadnjem zasedanju, ki je minilo v de-
lovnem in ustvarjalnem vzdušju, so svetniki
nanizali več pobud in predlogov. Zavzeli so se
za enotna merila pri subvencioniranju kme-
tijstva, za izgradnjo doma ostarelih v Lenartu,
za kvalitetno pitno vodo, za spoštovanje kriteri-
jev pri dodeljevanju posojil pod ugodnejšimi
pogoji podjetnikom, za doslednost pri izvajan-
ju zakona o javnih naročilih, za poimenovanje
Sokolskega doma (stare šolske telovadnice) po
olimpioniku Leonu Štuklju in še bi lahko
naštevali.
M. T«š
6
četrtek, 6. januar 2000 - TEDNIK
HASveri
STROKOVNJAKI ENERGETSKE PISARNE SVETUJEJO
lašiita ogrevalnih sistemov
pred zamriovanjem
Zgodi se, da moramo ob odsotnosti med prazniiii ali počitnica-
mi ogrevanje izključiti, ker nimamo vgrajene ustrezne avtoma-
tike, da bi ogrevalni sistem zaščitili pred zamrzovanjem. Ob-
stajajo pa tudi objekti s sistemom centralnega ogrevanja, ki
praktično preko cele zime obratujejo le občasno, npr.
počitniške hišice, razni planinski in podobni domovi. Takšne
sisteme ogrevanja lahko zaščitimo tako, da ogrevalni vodi do-
damo ustrezna zaščitna sredstva pred zamrzovanjem, pri
čemer gre pravzaprav za iste snovi kot pri hladilnih sistemih
vozil - za glikole.
Zamrzovanje vode v ceveh cen-
tralnega ogrevanja lahko privede
do nepopravljive škode, kot je po-
kanje in poškodbe cevovoda, kot-
la, ekspanzij ske posode in venti-
lov. Najenostavnejša rešitev v ta-
kih primerih je izpust vode iz na-
peljave, vendar je to nepraktično,
saj kasneje sistema ponovno ni
mogoče hitro spraviti v pogon.
Zato je v takem primeru dodajan-
je sredstev proti zamrzovanjem
idealna rešitev. Takšna sredstva
znižujejo temperatiu^o ledišča
vode oziroma nastale zmesi.
Osnovne sestavine teh sredstev so
glikoli, poleg njih pa se še v
manjših količinah dodajajo
sredstva za zaščito pred korozijo
(inhibitorji) in nevtralizatorji
kislin. Njihova značilnost je, da
se z vodo mešajo v vseh razmerj-
ih, ledišče mešanice pa je odvisno
od koncentracije, kar je razvidno
iz spodnje tabele.
Najpogosteje se kot sredstvo
proti zamrzo vanju predvsem iz
ekonomskih razlogov uporablja
etilenglikol. Le v sistemih za pri-
pravo tople sanitarne vode ter v
solarnih sistemih uporabljamo
namesto etilenglikola, ki se ne
sme uporabljati v sistemih, kjer
obstaja nevarnost, da pride v stik
s pitno vodo, propilenglikol.
Kot je bilo že omenjeno, doda-
jamo zmesem vode in glikola, da
bi zmanjšali nevarnost korozije,
še inhibitorje in pufre. Inhibitorji
tvorijo na steni cevi spojine z
osnovnim materialom cevi ter
tako preprečijo nadaljnjo širitev
korozije, medtem ko pufii nevtra-
lizirajo vodikove ione v zmesi in
tako znižujejo kislost. Najpogos-
teje uporabljen pufer je boraks
(natrijev tetraborat).
Iz prej navedenega lahko zakl-
jučimo, da uporaba sredstev za
zaščito pred zamrzovanjem ob
polnjenju sistema za ogrevanje le-
t^a popolnoma zaščiti za čas, ko
ni v delovanju, kar nam dopušča
brezskrbno izključitev sistema in
odhod na dopust.
Bojan Grobovšek,
univ.dipl.ing.str.
Energetskosvetovalna pi-
sarna na Ptuju, Mestni trgi,
tel. 778-516, je odprta za
brezplačno svetovanje
občanom vsak ponedeljek in
sredo od 16. do 18.30 ure.
Svetovanje je namenjeno
učinkoviti rabi energije v go-
spodinjstvih. To je pomoč
vsem, ki nameravajo ople-
menititi svoj denar z vlagan-
jem v učinkovito rabo ener-
gije. Z izboljšanjem toplotne
zaščite zgradb, uporabo so-
dobnejših ogrevalnih naprav
in večjo uporabo obnovljivih
virov energije prispevate k
varovanju	okolja,
zmanjševanju stroškov za
energijo in izboljšanju bival-
nih razmer.
Svetovalec vas lahko tudi
obišče na objektu in po sve-
tovanju vam pošljemo do-
mov poročilo o nasvetu. V
ENS^T pisarnah si lahko
občani ogledajo tudi razpo-
ložljivo strokovno literatu-
ro.
Temperatura
zamrzovanja (C)
minus 10
minus 20
minus 30
minus 40
Volumski delež
etilenglikola (%)
22
35
44
52
Volumski delež
prepilenglikola (%)
25
38
48
55
Napoved vremena za 2000
Tudi letos je gospod Marjan Kokol na podlagi opazovanja vremena od Lu-
cije do lx)žiča pripravil celoletno vremensko napoved. In kaj nam torej
oLeta leto 2000:
JANUAR
Predvsem manjše padavine, razmeroma kitre spremembe.
FEBRUAR
Več sneženja ter vetrovja kot januarja.
MAREC
Precej spremenljiv, a večji del suk.
APRIL
Predvsem kitra sprememke in venomer moker.
MAJ
Spremenljiv, kistveno lepši.
JUNIJ
Zelo lep, predvsem malo padavin.
JUUJ
Lep poletni mesec, enako kot junij.
AVGUST
V začetku še kar lep, nato kitre sprememke in padavine.
SEPTEMBER
V začetku malo padavin, nato izkoljšanje.
OKTOBER
Zelo lep jesenski mesec.
NOVEMBER
V začetku kaže kar lepo, proti koncu možne padavine, deloma dež,
deloma sneg.
DECEMBER
Predvsem oklačen, snežen, ampak ne kaj dosti padavin.
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC.
KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO
ZDRAVJE . . 258. NAD
Zakon, družina in
daševno zdravje
120. nadaljevanje
Terapevtski proces
zakona in družine -
na splošno '47. nad.
Analitska zakonska
in družinska terapija
- kdaj jo uoporablja'
ti in kdaj ne (indika^
cije in kontraindika-
cije) - 3, nad.
Tudi amorfao komuniciranje
je indikacija za to obliko terapi-
je. Vrsta dmžinske^ problema,
primerna za družinsko analit-
sko terapijo, je amorfoo, zabri-
sano, neurejeno komuniciranje
v družini, ki ga najdemo poseb-
no pogosto v nekaterih
družinah shizofrenih. Značilna
za take družine so nejasna, ne-
diferencirana medsebojna
pričakovanja; stališča niso
trdna in jasna, jezik je ohlapen,
spoznava je motena itd.
Individualna terapija teh bol-
nikov je večkrat ncianimiva,
dolgočasna in naporna in tera-
pevti imajo občutek, da imajo
opraviti z eno samo praznino.
Seveda bi lahko našteli še več
indikacij za tako terapijo, toda
že Battegay je leta 1971 zapisal,
da je glavna indikacija za
družinsko terapijo, zajeti pato-
loško družinsko konstelacijo.
Družinska terapija nam poseb-
no omogoči prq50znati in od-
praviti bolezensko družinsko
ravnotežje, ki se ohranja na
račun bolnika.
Seveda ima družinska terapija
tudi svoje meje. Običajno govo-
rimo o tako imenovani kon-
traindikaciji, torej o pogojih, ki
navadno resno otežkočajo ali
onemogočajo terapijo. Resnici
na ljubo moramo priznati, da
teh dejavnikov v začetku terapi-
je večkrat ne zaznamo ali jih
podcenjujemo, kar vodi potem
do resnih terapevtskih zapletov.
Naslednjič pa si jih bomo tudi
pogledali.
mag. Bojan Šinko
Krvodajalci
21. DECEMBER - Milica Korpar, Podgorci 87/a,
Marta Hanžič, Obrež 125/a, Boris Vukan, Dr.
Kovačiča 4, Ormož, Danilo Jelen, Prešernova
13, Ljutomer, Raciovan Zlatnik, Frankovci 40,
Stanko Lah, Pongrce 15, Andrej Kozel, Velika
Varnica 6, Franaška Cafuta, Hreničeva 1, Ptuj,
Janez Kocmut, Žabjak 59, Janko Fras, Flege-
ričeva 1, Ruj, Franc Lah, Spuhlja 46, Tomo
fndžič, Osojnikova 25, Ruj, Ljubo Vaupotič, For-
min 39/c, Martin Golenko, Sp. Jablane 10/a, An-
ton Kline, Spuhlja 19, Andrej Korez, Sp. Jablane
51, Marjan Kokol, Levanjci 30, Darjan Predikaka,
Lovrenc na Dravskem polju 3, Stanislav Doliška,
Lovrenc na Dravskem polju 2, Hermina Zaje, Mi-
hovce 54/a, Franc Slatič, Sp. Velovlek 2, Her-
man Šp^, Leskovec 48, Marjan Potrč, Sovjak
7/a, Franc Turk, Kacova 9, Pragersko, Roman
Skuber, Lancova vas 6, Franc Petek, Sp. Jabla-
ne 45.
23. DECEMBER - Udija Remenič, Kog 93, Vlas-
ta Kumer, Cerovec 25, Liljana Zemljič, Kog 90,
Tatjana Zelenjak, Rucmanci 39, Andreja Prijol,
Stanovno 10, Stanko Potočnik, Stanovno 17, Ja-
nez Janžel, Zabovci 11, Miro Emeršič, Lancova
vas 56, Janko Beranič, Pongrce 3, Franček
Trčko, Sikole 3, Branko Ferlež, Lackova 7,
dričevo, Veronika Kodrič, Stojnci 31, Kristina
Vindiš, Rujska Gora 3, Stanko Vrbek, Cirkovce
42, Rudolf Petrovič, Pacinje 28, Miroslav Golob,
2g. Jablane 38/a, Anita Slana, Stojnci 102, Ro-
bert Belca, Dragonja vas 22, Vlado Bedrač, Za-
grebška 81, Ruj, Stanko Fideršek, Orkovce
77/a, Božidar Dn/ar, Obrež 18, Stanko Pernat,
Cirkovce 20, Marjan Lah, Pongrce 15, Marjan
KIrbiš, Markove! 13, Stanko Krničar, Pongrce
26/a, Branko Čepic, Prešernova 20, Maribor,
Zvonko Cesar, Zg. Jablane 36, Emil Veler, Or-
kovce 76, Zdravko Murko, Pobrežje 113, Janko
Vogrinec, Muretinci 37, Jože Frangež, Sp. Ja-
blane 3, Franc Zajšek, Bišečki Vrh 37/a, Anton
Frangež, Zg. Jablane 13, Radko Rodošek,
Ranjsko 23, Ivan Hentak, GutDČeva 5, Ruj,
Dušan Prosenjak, Brstje 17, Leopold Zabu-
kovšek, Dragonja vas 2, Slavko Kolar, Zavčeva
9, Ruj, Bernard Kotnik, Stražgonjca 25, Franc
Golob, Zg. Jablane 38/a, Željko Dovnik, Šikole
61/a, Mateja Pirš, l^juhovaul. 19, Poljčane, Ma-
rijan Mllinovič, Cirkovce 49/a, ^iton Strmšek,
Zg. Jablane 28, Milan Teskač, Prepelje 16, Žiga
Medved, Sp. Jablane 54, Tomaž Jurtela, Cirkov-
ce 61/c, Roman Podgoršek, Cirkovce 1/n, Alojz
Terbuc, Hajdoše 34, Darij Komik, Dravska 12,
Ruj, Vili Pečnik, Marjeta na Dravskem pdju,
Zlatko Košar, Župančičeva 1, Prggersko, Rozali-
ja Sotx)tič, Sp. Jablane 32, Anton Sagadin,
Gerečja vas 61, Danilo Jevšwar, Šikole 64/a,
Danilo Beranič, Pleterje 31/a, Franc Novak, Cir-
kovce 22, Drago Furek, Hajdoše 39, Franc
Pišek, Stari Log 56, Zvonko Frangež, Sp. Jabla-
ne 3, Jure Novak, Cirkovce 22, Franc Trčko, Cir-
kovce 59/a, Ivan Lah, Mihovce 30, Peter Žnida-
rič, Dupleški Vrh 16, Jure Koren, Nova ulica 13,
Orehova vas, Franc Paj, Pongrce 4, Mirko Vtdo-
vič, Zlatollčje 77, Milan Fideršek, Zg. Jablane 16,
Bogomir MandI, Sp. Jablane 43/e, Zvonko Per-
kovič, Starošince 28, Andrej Matjašič, Krčevina
pri Vurbergu, Alojz Karlo, Radvenci 9, Videm ob
SČavniei, Miran Jakollč, Mihovce 56, Anton Larrv
berger, Cesta ob ribniku 23, Miklavž na Drav-
skem polju, Aleksander Novak, Cirkovce 22, An-
ton Vaientan, Starošince 13, Vinko Baklan, Zg.
Jablane 30, Peter Vogrinc, Spodnji Gaj pri Pra-
gerskem.
PIŠE: ING. MIRAN GLUŠIČ
^ V VRTU m V VRTU * V VRTU * V VRTU ^ V VRTU ^ V VRTU ^ V VRTU
Vrt že kmalu iz objema starke zime
Tudi vrtu in vrtnarju se je pričelo novo vrtnarsko leto. Najdaljša noč se je
pričela krčiti, šestega prosinca, na dan sv. Treh kraljev, je dan že za de-
vet minut daljši, kar sicer še ni dovolj prepoznavno za konec zime, je pa
dovolj kot vpodbuda vrtnarju za pravočasne priprave na novo leto v vrtu.
V SADNEM VRTU je prosinca, ko so vse sad-
ne vrste še v fazi globokega zimskega mirovanja,
čas, da si za potrebe cepljenja in preeepljanja
sadnega drevja narežemo cepiče koščičarjev in
peškarjev. Režemo jih v odjugi. Za cepiče odbi-
ramo normalno razvite mladike, zrasle v
prejšnjem letu, z odbranih in zdravih dreves. Naj-
primernejše so mladike iz osrednjega dela dre-
vesne krošnje v debelosti svinčnika. Bohotivke
ali vodeni poganjki iz močno rastočih vrhov mla-
dih matičnih dreves ter mladike s cvetnimi brsti
niso primerne za cepiče. Narezane mladike
zvežemo v snope, označimo sadno vrsto in sorto
in vložimo v vlažen pesek v hladen, ne presuh,
temen kletni prostor, kjer bi tako sveži v fazi zim-
skega mirovanja ostali do porabe za cepljenje.
Cepljenje na speče oko opravimo pri sadnem
drevju, ko se prične prebujati iz zimskega miro-
vanja, to je od tedaj, ko se prične po njem preta-
kati rastlinski sokovi, pa do začetka brstenja in
listanja, ko lubje preide v muževno stanje, torej
od sredine februarja pa do aprila. Cepljenje sad-
nega drevja zgolj za potrebe razmnoževanja za
lastne potrebe v domačem vrtu je za vrtičkarja
neproduktivno, saj sadne drevesnice nudijo do-
volj pester in kakovosten izbor sadnih sadik.
Kljub temu pa je koristno, da sadjar obvlada teh-
niko cepljenja in preeepljanja sadnega drevja in
okrasnih drevnin, saj tako sam lahko opravi naj-
zahtevnejše strokovna opravila pri vzgoji sadne-
ga drevja, hkrati pa doživlja nenadomestljivo pri-
jetne občutke, ko lahke zavžije plodove lastnega
žlahtnjenja sadnih rastlin.
Cepljenje in preeepljanje sadnega drevja v
domačem vrtu pride v poštev, ko želimo ohraniti
neko sorte jablane, hruške, slive ali podobne
sadne vrste, ki je posebno cenimo, pa nam v ne-
t)eni drevesnici ni dosegljiva, ali precepiti mlade
drevesce v druge sorte, ker smo spoznali, da od
obstoječe ne moremo doseči pričakovanega, ali
vcepiti v nadomestno vejo ob izpopolnitvi vzgoj-
ne oblike drevesne krošnje, in kar je najbolj vzne-
mirljive, vcepiti v ene drevesno krošnje več sort
različne debelosti, barve plodov in časa zorenja.
Ko se v jutrih ob senčnem vzhodu ozremu po
zasneženem v sneg ali na ivje odet okrasni vrt, se
nam iz dneva v dan spreminja njegova podoba.
Senčni žarki, ki se prebijejo skozi zimsko megle,
se na kristalnem ivju prične lomiti, naše bivalne
okolje^ pa spreminjati v en sam čarobni zimski
svet. Čestekrat bi ta podoba bila lahke še mikav-
nejša, če bi ob posaditvi in razmestitvi okrasnih
drevnin in grmičevja že razmišljali o njihovem po-
menu tudi v zimskem času ter jih temu primerne
vzgajali in negovali. Ob nenadnih obilnejših
snežnih padavinah, ko pod težo snega ječije naj-
dragocenejša okrasna drevesa in grmičevje, ko
ledeni dež njihove s cvetnimi brsti obraščene
veje obloži z žledom, se prične lomljenje vej ali
celih dreves. Če sme ob kritičnih trenutkih v
takšnem okolju prisotni, nam čestekrat uspe
marsikaj rešiti s tresenjem snega, to pa je tudi
vse, kar lahke takrat počnemo. Pri urejevanju,
vzgoji in negi okrasnega vrta bi morali imeti tudi
tisti tretji čut, s katerim bi zaznavali, katere vrste
okrasnih drevnin ter kake jih razmestiti in posadi-
ti, kako jih vzgojiti in negovati, da bode vzdržale
tudi zimske razmere, ki se z vrtnarjeve pomočjo
lahke za rastline lažje premagaljive.
Medtem ko zemlja v ZELENJAVNEM VRTU,
namenjena za pridelovanje zelenjavnic, pod
snežno odejo še miruje, pa v tem zimskem času
zaloge sveže zelenjave in dišavnic vse bolj kop-
nijo, saj se njihovi spretni porabi pridružuje še
naravne dezeretje in prepad. V tem času
pričnemo še skrbneje negovati in gojiti tiste vrste
uporabnih zelišč in dišavnic, ki jih je mogoče pri-
delovati na okenskih policah.
Peteršilj in drobnjak, presajena v okensko kori-
to, skrbne negujemo, da se jima listi obraščaje,
in sproti odstranjujemo rjave in odmrle, da ne bi
poškodovali rastišča mladih. Z zalivanjem ne
pretiravajnno, površino prsti pa od časa de časa
zrahljamo, da ne pride de zaskerjenosti in
zadušitve korenin.
V skedelo, cvetlično korito ali pladenj, napoln-
jen s peščene humezno prstjo ali substratom, ki
smo mu primešali nekaj mivke in presejane prsti,
posejemo vrtno krešo. Posevek navlažimo in s
steklene ploščo stisnemo ter tako pokritega pos-
tavimo na svetel in topel prostor. Seme vrtne
kreše vzkali že po dveh ali treh dneh. Takrat ga
odkrijemo in negujemo, da zraste v višino 5 do 8
cm, in po 10 dneh je kreša že sposobna za 'žete-
v'.
Miran Glušič, ing. agr.
TEDNIK - Četrtek, 6. januar 2000
7

PRIPRAVIL: JAKOB EMERSIC
Ptuj od kdaj?
Ko odpremo ta ali oni časopis, prisluhnemo radiu ali televizi-
ji, nas vedno znova poučujejo o koncu drugega tisočletja, pa
čeprav temu v mislih dodajamo še vsaj eno matematično ugo-
tovljeno leto ali pa smo, če upoštevamo napačni izračun
našega štetja, že krepko v tretjem tisočletju. Vendar je kljub
vsemu letnica 2000 tako mikavna, da poskušamo na marsika-
terih področjih opraviti nekako inventuro, in to bomo storili
tudi v preučevanju in spoznavanju zgodovine Ptuja.
V zadnji polovici tega stoletja so
se razmnožili članki in študije o
Ptuju, ki so bolj ali manj pos-
rečeno in znanstveno ugotavljali
njegovo zgodovinsko podobo,
čeprav so tudi tu večkrat trdovrat-
no vztrajale neke stereotipne po-
dobe mesta (ki naj bi glede na
poznejše jubileje nastalo leta 69
po Kr., pa čeprav imamo vse po-
datke, da je obstajalo že davno
prej). Podobna nedoslednost v
zvezi s Rujem je odnos med slo-
venskim knezom Kocljem, ki naj
bi ga odstranili ter namesto njega
postavili za gospodarja mesta
frankovskega grofa Gozwina, ki
pa je v resnici le oblika pisanja
imena Kocelj. Neprestano se mdi
ponavlja trditev, (k je zgodovinar
Povoden prvi vgradil v cerkveni
stolp nekdanje rimske spomenike
ter jih s tem rešil propada ali od-
tujitve, pa čeprav beremo že v zgo-
dovini Štajerske Julija Caesara
Aquillinusa, da so bili že
kakšnega pol stoletja prej vzidani
v ta stolp, delno pa v nekdanji po-
kopališki zid.
Mi pa se v tem članku omejimo
na samo ime Ruja in na to,
kakšne metamorfoze so se dogaja-
le z njim od prvih pisanih virov
do danes. Ugotavljamo lahko, da
so bili ob tem že od začetka veliki
križi. Ko sem natančneje pregle-
doval literaturo, sem videl, da je
bil dokaj obdelan pojem Peto vi je,
Poetovije, manj pa slovenski izraz
Ptuj.
Ne gre mi za to, da bi slovnično
ter etimološko razložil razvoj tega
pojma, ker je to stvar slovničarjev,
temveč želim opozoriti, kolikor se
da v poljudnem članku, na njego-
vo uporabo v grških, latinskih,
srednjeveških, nemških in sloven-
skih ter delno hrvaških virih in
delih. Zanimivo je namreč, da je
bila najmanj obdelana oziroma
skoraj nič slovenska raba imena
PTUJ, vendar moram tudi pri-
pomniti, preden preidemo na to
poglavje, da je bila pri nas vsa leta
udomačena tako rekoč nepravilna
raba prvega imena ihesta. V to je
dregnila Marjeta Šašel Kos, ki
ugotavlja, da se je kljub težnji An-
tona Sovreta, ki je prevedel te-
meljno delo Mihovila Abramiča
Poetovio, da bi se uporabljal pra-
vilni izraz POETOVIONA, uvel-
javil popačen izraz PETO\TJ ter
oblike PETOVIJA, PETOVIJE.
Ona se je v svojem delu "Zgodo-
vinska podoba prostora med
Akvilejo, Jadranom in Sirmijem
pri Kasiju Dionu in Herodijanu
(Lj. 1986) odločila za slovenizaci-
jo starega imena ter ga imenovala
POJTOVIONA. Ker je naletela
na odpor arheologov, se je
odločila za kompromis POETO-
VIONA. Od mlajših ji je sledil v
uporabi pravilnega izraza le Bla-
goj Jevremov.
Enako je vladala prava anarhija
pisanja v srednjem veku, pa naj je
šlo za latinski ali nemški izraz.
Najbolje je, da vzamemo abeced-
no kazalo oblik imena Ptuj, ki jih
navajata bodisi Kos bodisi Blaz-
nik, ter dodajmo še druga znana
imena, ki se pojavljajo pri drugih
starejših avto^ih in videli bomo,
koliko oblik je zapisanih, čeprav
morda ne bom vseh navedel: BE-
CONENSI, BECONENSIS
ECCLESIA, BETAVIA, BETE-
SOVVE, BETHAW, BETHO,
BETHOVIA, BETHOWE, BE-
TOUIUM, BETOV, BETOVE,
BETOVIA, BETOVVE, BE-
TOVWE, BETOVE, BETOWA,
BETOVVE, BETTA, BETTO,
BETTOBIA, BETTABION,
BETTOUWE, BETTOV, BET-
TOVE, BETTOVE, BETTO-
VIA, BETTOVW, BETTOV-
WA, BETTOVVVE, BETTOW,
BETTOWA, BETTOVVE, BET-
TUWA, GANDIN, OPTUJ,
naTap%oy, PEDOVION, PETA-
BIO, PETAU, PETAUWE, PE-
TAV, PETAVE, PETAVIO, PE-
TAVIONA, PETAVIUM, PE-
TAW, PETAWARIO, PETA-
WE, PETAWE, PETAWER,
PETHAW, PETHOWE, PET-
HOUIA, PETHOVIA, PETHO-
VIENSES, PETHOWE, PETO,
PETO, PETOE, PETOUES, PE-
TOUIA, PETOUIAM, PE-
TOUIE, PETOUUIENSEM,
PETOUIENSIS, PETOV, PE-
TOVE, PETOVEA, PETOVIA,
PETOVIAN, PETOVIE, PETO-
VIENSES, PETOVIENSI, PE-
TOVIENSIS, PETOVIENSl-
UM, PETOVIO, PETOVIUM,
PETOVWE, PETOW, PETO-
WA, PETOWARIO, PETOVVE,
PETOVVER, PETOWERIUS,
PETOWl, PETTA, PETTAU,
PETTAVV, PETTAWE, PET-
TO, PETTOUIA, PETTOVE,
PETTOVIA, PETTOVIO, PET-
TOVIUM, PETTOW, PETTO-
WA, PETTOVVE, PETTOWI,
PETUJ, PICTOBIO, PICTA-
VIO, PICTEVIO, POETAVIO-
NE, POETAVJO, POETOVIO-
NE, POETOVIONAE, POETO-
VIUM, POTABION, POTA-
VIO, PTUI, (PTUISCHACK =
ime podložnika pri Slovenskih
Konjicah 1.1694), FTUJ, PTUJ,
PTUJA, PTUJE, PTUY, SANC-
TA SOWE, SETOVIA, MAR-
CHIA PITOVIENSIS, TUY,
VTAIO...
O Ptuju so s slovničnega in to-
pografskega vidika razpravljali
tudi starejši slovenski jezikoslov-
ci. Trstenjak v svojih dokaj nasil-
nih razlagah povezuje ime mesta s
korenom pet ter izvaja skupaj z
Orfejevim spomenikom to s pet-
jem oziroma z Orfejevim kultom.
Po drugi strani navaja že starejše
prepričanje (tudi nemških pis-
cev), da je ime nastalo iz števila
pet, torej Peta bi pomenilo peto
mesto, in sicer če štejemo z zaho-
da Rim - Oglej - Emona - Celeia -
Peta (=Ptuj) ali z vzhoda Beograd
- Zemim - Virovitica - (Si-
sek)Srem in Peta. Ptujski kaplan
in dober jezikoslovec Oroslav Caf
v nadaljevanjih razpravlja o odno-
su Ptuj - tuj in peč. V novejšem
času srečamo v Ramovšu oblike
ptuj - mj, ptujec - tujec, ki se v
bistvu skladajo z nemško razlago,
da pomeni ime Pmja za Slovence
tuj (nemško fremde), torej so bili
po teh razlagah Ptujčani za
domače okoliško prebivalstvo tuj-
ci.
Drugačno razlago dajejo v naj-
novejšem času tako imenovani ve-
netologi, saj pisec mnogih del in
člankov Ivan Tomažič trdi, da
ima beseda Pojtoviona ali Pojtovi-
jona pomen potovje, križišče več
poti, kar je Ptuj v preteklosti mdi
bil.
Bolj nedokazljive pa so niunero-
loške razlage, modne muhe giban-
ja new age. V nekaterih listinah pa
se je pojavila zamenjava mesta
Ptuja s Hajdino in od tod ime
Gandin. V članku pa sem pustil
vnemar izraze, kot so Opmjska
ulica v Varaždinu, Ptujsko polje.
Ptujska cesta (kot vas v Sloven-
skih goricah) idr.
Ko sem navajal to veliko število
sorodnih izrazov za Ptuj, sem
vmes po abecednem zaporedju
vpisal tudi slovenske izraze, ki pa
so se začeli uporabljati pogosto v
najnovejšem času. Ce ugotavljajo
pri Slovenj Gradcu, da se pojavlja
slovenska oblika že v času protes-
tantizma, najdemo v Trub^u le
nemške oblike imena. Na videz se
zdi, da se je dejansko izraz Ptuj
uveljavil šele v novejšem času,
vendar ni tako. V ptujskem Zgo-
dovinskem arhivu so ob tako ime-
novani ptujski 1900-lemici razsta-
vili tudi zasebno pismo nekega
Juraja, ki ga je iz Zagreba naslovil
2. maja 1579 borlskemu ^aščaku
Sekelju (Regest št. 969 orig. listi-
na, škatla št. 14 ZAP) in si zasluži,
da ga navedemo v celoti:
"Mqy knes Jacob poklon y slusba,
owo Vasse M. poslah pehar, s kotero-
ga imate sa moie Sdraunje zvsakij
danpyty. Potomthoga rrwy knes Jac-
ob spornimi sem Vam sa platno, y
sabyl sam V.M. (Vaši milosti) pozve-
daty polegh mqy prosnye daby stemy
VM. se PTUVA dhymuy donesly 20
palyc s aly rejfoio 10 kruto tanka a
10 malo dehlega ako lyby tanko y de-
belo swe pod jedmvczemv bylo tako-
ga jedmkoga zzuemete podyemgoche
hude, na moye werey na moye pochy-
tenyebiide. VM. hochye lepo platyty,
ponomysthom kynyk{?), aly po kom
ye symo poslyte, a prossym ims stho
nayperle hmiete moghly wchynetie
na swoy nachyn, jas hochym koda na
odauw doydm piaiyty. I prossim zvas
sa moyzv slushbe inachye ne tichynyte
ako pryatelstwo hochyte swershity a
nedwoity, akoye lipo platm. I da ste
sdram, Sagrdne, 2. May 1579.
Vas shvga GosponJuray
I da vxxs prossim inachie newchy-
nete, aky jas hude robe
Kot prvo znano slovensko in
hrvaško ime Ptuja, ki se pojavi v
tiskani besedi, pa navaja bližnji
rojak Anton Vramec, rojen v
Ormožu in varaždinski župnik, ki
je bil blizu protestantizmu, v svo-
jem znamenitem delu Kronika
vezda... V Lublane 1578. Na lism
51 piše v zvezi z letom 1480: "Kral
/Matija Korvin/ razmeusi to
voiszku Zagreba na ladania czeza-
roua PTUY i RADIGONA Varase
i okolo na osztale, Štefana od Za-
polia i Jakoba zekla Kapitane
poszla..."
Tudi Paul Vitezovich, ki je v
bistvu posnel in nadaljeval
Vramčevo Kroniko, v svojem delu
Kronika ali szpomenek vszega
szveta vekov,... Vu Zagrebu 1744,
navaja izraz Ptuj, vendar že v se-
danji obliki torej PTUJ.
Ko pride 1. 1793 v Ptuj tiskar
Franz Anton Schiitz, dobi Ptuj
prvo znano tiskamo, iz katere pa
so začuda ohranjeni le dva sloven-
ska in en kajkavski tisk, kjer so iz-
razi PTUJU, V-PTUJI ali VU
OPTUJU. Leta 1888 imamo še v
Blankejevi tiskarni izraz "v Ptuji",
že v naslednjem letu "v Ptuju",
čeprav se prvi izraz uporablja še
naprej, vsaj do 1895. Tukaj se ne
bom dotaknil najnovejše spre-
membe uporabe izraza "v Ptuju"
ali "na Ptuju", kjer je bila bolj
sprejeta politična kot strokovna
odločitev, saj so bili argumenti za
prvi ali drugi izraz dokaj enako-
merno razporejeni.
Važnejša literatura in viri:
Davorin Trstenjak: O pomenu
imena mesta Petovion-Ptuj-Pet-
tau. Novice 1856, str. 192,1%
Davorin Trstenjak: Poetovio.
Kres 1885, str. 434-435
Oroslav Caf: Ptuj, peč in mj.
Vestnik 1873, 104, 120, 134, 150,
165; 1874,25-26,39-41,59-62^
Jakob Kelemina: Hajdina. ČZN
1933, 113-118
Fran Ramovš: Zbrano delo. Lj.
1971, str. 35,159, 160-162
Blagoj Jevremov: Vodnik po la-
pidariju I. (Ptuj 1988)
Adolf Žižek: Oblike imena
"Poetovio". T febr. 1993
Adolf Žižek: Al' prav se piše
"Poetoviona" ali "Petovija"... Ted-
nik 16.12.1993
Marjeta Šašel Kos: Kako pravil-
no posloveniti ime antičnega Ptu-
ja; Tednik 11.11. 1993
Pavle Blaznik: ffistorična topo-
grafija slovenske Štajerske in ju-
goslovanskega dela Koroške do
leta 1500. II. 3. Darja Mihelič:
Seznam oblik krajevnih imen v
srednjeveških virih. Mb. 1989
Franc Kos: Gradivo za zgodovi-
no Slovencev v srednjem veku. I-
V. V Lj. 1902-1928
750 let župnije Sveti Štefan na
Spodnji Polskavi. Spodnja Pol-
skava 1999
Universal Geographisch Histo-
risches Lexicon... Leipzig 1710
Allgemeines Historisches Le-
xicon. Leipzig 1730-1732
J. Huebner: Lexicon_1759
J.K. Kindermann: Historischer
... Lexicon Steyermark ... 1780
Kari Meyer: Versuch iiber stay-
ermarkische Alterthiimer ... Graz
1782
W. Jaeger: Geographisch ... Le-
xicon... 1784
A. F. Biischings grosse Erd-
beschreibung 15. 1786
Allgemeinntitziges... 1794
PIUJ / ANGLEŠKI LITERARNI VEČER
Anglešiina skozi poezijo
V sredo, 22. decembra, je ob
19. uri v stari steklarski del-
avnici na Ptuju potekal ang-
leški literarni večer, katerega
so pripravili dijaki iz ptujske
gimnazije. Ideja zanj se jim je
porodila, ko so obiskali lite-
rarni tabor na Medvedu. Tam
so spoznavali zgodovino ang-
leškega jezika, znane tuje av-
torje, kot so npr. Shakespea-
re, Burns, Yeats in drugi, za-
pisali pa so tudi svoje vtise,
pre-dvsem pa so skozi poezijo
odkrivali svoja čustva. Pri or-
ganizaciji in pripravi ang-
leškega večera, sta dijakom
najbolj pomagala prof. Alek-
sandra Pal in angleški asis-
tent Mathen Singer.
Aleksandra Pal: "Izredno sem
vesela, da je šola omogočila dija-
kom bivanje na Medvedu, kjer
smo imeli priložnost čutiti, misli-
ti in pisati v angleškem jeziku. Za
poezijo je primeren vsak jezik.
Nekatere rime se slišijo v enih
bolje kot v drugih. Za angleščino
smo se odločili zato, ker je dija-
kom prvi tuji jezik, in mislim, da
se ga skozi poezijo lažje učijo."
Mathew Singer: "Zelo sem
užival, ko sem dijakom pomagal
pri izgovarjavi pravilnih ang-
leških naglasov. Na škotskem lite-
rarnem večeru pa bom po vsej ver-
jetnosti tudi sam prebral nekaj
poezije s škotskim naglasom."
Gimnazijci so bili zelo zado-
voljni z obiskom večera, na kate-
rem so predstavili svoje vtise o
življenju in ljubezni. Upajo, da bo
škotski literarni večer, ki bo proti
koncu januarja, tudi tako dobro
obiskan.
OzrenBlanuša
Prof. Aleksandra Pal
Angleški asistent Mathevv
Singer
Na angleškem literarnem večeru so sodelovali dijaki Jernej Šoštar, Aljaž Novak, Tadej
Premužič, Ervin Muratovič, Nuša Gajšek, Tamara in Sandra Jankovič, Sara Bauman, Nuša
Urbančič, Maja ilec in pa vodja skupine Stanka Letonja
IZŠLA KNJIGA O NARAVNEM ZDRAVUENJU
BiaenersHO, kiropnktika
Dr. Drago Smiljanič, kiropraktik in bioenergetik, ki zadnja
štiri leta živi v Šmarjeti na Dolenjskem (pred kratkim smo ga
predstavili v Tedniku), je izdal knjigo o naravnem zdravljenju
- o bionergiji in kiropraktiki, ki je skupek koristnih napotkov
za zdravo življenje. To je ena prvih tovrstnih knjig v Sloveniji
izpod peresa domačega avtorja. Dr. Drago Smiljanič jih napo-
veduje še več, in sicer o tem, kako postati bioenergoterapevt, o
akupresuri in akupunkturi za začetnike in izkušenejše ter o
zdravljenju s kiropraktiko.
Dr. Drago Smiljanič verjame v
bioener^jo: zdravilna energija se
stalno giblje skozi človeka, je do-
segljiva vsakemu živemu bitju,
pomaga mu, da postane zdrav ali
pa da se hitreje pozdravi. Z ener-
gijo razi^lagamo vsi, eni je imajo
celo toliko, da lahko pomagajo
drugim, ki je imajo premalo zara-
di nezdravega načina življenja.
"Prevečkrat iščemo srečo in
zdravje po svetu, ne zavedajoč se,
da se vse, kar iščemo in potrebuje-
mo, nahaja v nas samih. Tako mdi
usoda ne obstaja, je popolnoma v
naših rokah kot posledica naših
dejanj."
Bolezni, s katerimi se srečujemo
na pragu 21. stoletja, so večinoma
psihosomatskega izvora, to priz-
nava tudi uradna medicina. Med
nje sodijo vnetje želodčne sluzni-
ce, čir na želodcu, vnetje debel^a
črevesa, impotenca, depresija.
težave s hrbtenico, nervoze, an^-
na pektoris, rak in podobno. Ce
jih poskušamo zdraviti zgolj z me-
todami lu-adne medicine z zdravi-
li, je zdravljenje usmerjeno na
simptome, ne pa tudi na poškodo-
vani del organa.
"Vsaka bolezen je neskladje
energij v telesu, zato je zelo po-
membno, kaj se dogaja v bolniko-
vem duhu oziroma je slednje po-
membneje kot sama bolezen. S
tem mnenjem se pridružujem Hi-
pokratu, ki je trcHl, da bi raje ve-
del, kakšne vrste človek je, kot
kakšno bolezen ima. To je namreč
še en dokaz, koliko smo zanemari-
li duha in dušo v vsakem izmed
nas. V današnjem času je vedno
več zdravnikov in psihiatrov, ki
priznavajo, da pozitivno mišljenje
koristi pri ohranjanju zdravja in
kot pomagalo k zdravljenju mno-
gih težav, psihičnega ali fizičnega
izvora," poudarja dr. Drago Smil-
janič, ki skuša tudi s pravkar izda-
no knjigo razbijati stereotipe o al-
ternativni me^cini in jo pri-
bližati vsem. Uradna in alternati-
va imata en sam cilj, pomagati člo-
veku, le da so poti in sredstva raz-
lična. Potrebno pa bi jih bilo
združiti, ker bi s tem pridobili vsi.
V letu 2000 želi dr. Drago Smil-
janič vsem mir, ljubezen in vesel-
je.
MG
Naslovnica knjige
8
Četrtek, 6. januar 2000 ■ TEDNIK
luampfom, wB-TmtA
PTUJ / POLETITE Z BALONOM
Zadttii dan V letu V Mtaku
»Nebo ni kraj in tudi ni čas. Nebo je to, da si popoln,« je zapisal
Richard B. J. Livingston. In prav to sva čutila z ženo na silvest-
rovo zjutraj, zadnji dan leta 1999, ko sva se povzpela s top-
lozračnim balonom v svet miru in tišine, kjer sva občutila jut-
ranjo roso, še preden pade na tla, in uzrla sonce, ko je na ze-
mlji še noč, medtem pa naju je božal rahel vetrič, stkan iz tiso-
čerih nežnih sapic. Z višine nekaj sto metrov sva odvrgla skrbi
in se prepustila neskončnim užitkom, z balonom, ki je kakor
duh z vročo dušo, pa odletela novim dogodivščinam naproti.
Letenje s toplozračnim balo-
nom je potovanje v svet fantazi-
je, je prava pustolovščina, saj
poti, odvisne od vetra, ne more-
mo v naprej predvideti. Če nam
vremenske razmere dopuščajo,
se lahko dvignemo do 2000
metrov visoko, kar nam nudi
dih jemajoč razgled in nepoza-
bno izkušnjo - imeti svet pod
svojimi nogami.
Potovanje smo začeli v Ter-
mah Ptuj. Po petnajstih minu-
tah je bil balon pripravljen za
polet. Pomagala sva tudi pri
njegovem »napihovanju«. Vzlet
je bil nežen in v nekaj minutah
smo že pluli po nebu. Dobrih
deset minut smo leteli na višini
100 metrov tik nad Ptujem,
nato pa smo se dvignili nad
Ptujsko-Dravskim poljem na
1730 metrov, od koder smo vi-
delo daleč v Avstrijo in na
Hrvaško. Pristanek smo nato
proslavili z zdravico ob kozarcu
šampanjca in diplomo o oprav-
ljenem letu, ki nama jo je pode-
lil najin krmar Branko Am-
brožič iz Balonarskega kluba
Ptuj ter nama nadel naziv ba-
ron in baronesa videmska. Ime
sva dobila po kraju, kjer smo
pristali v Vidmu pri Ptuju.
Počakali smo še na spremlje-
valno ekipo, seveda s kozarcem
šampanjca v roki. S seboj nisva
pozabila vzeti fotoaparata, ven-
dar ni nikoli dovolj filma, da bi
lahko posnel vse lepo, kar vidiš.
Letenje z baloni je najbolj
varna zvrst letalstva. Na
splošno velja pravilo, da so pot-
niki v košari balona izpostavlje-
ni manjši nevarnosti kot pešec,
ki prečka cesto po prehodu za
pešce. Tako lahko letimo vse
leto, in sicer uro po sončnem
vzhodu in dve uri pred
sončnim zahodom, ustavi nas le
premočan veter in padavine.
Dokončno odločitev o poletu
sprejme pilot balona na vzlet-
nem mestu tik pred poletom.
Z Balonarskim klubom Ptuj
je polet dostopen vsakomur.
Podarite sebi ali svojim najbli-
žjim to enkratno doživetje svo-
bode in brezmejnosti.
Milan Kraint Pavlita
Po pristanku v Pobrežju pri Vidmu.	Foto: Nini
PTUJ / EKONOMSKA ŠOLA DIJAKOM ŠOLSKEGA CENTRA
Zel/e ob novem letu
Pod mentorstvom profesorice
Silvije Javomik so pripravili
parodijo na Pepelko, kjer Pe-
pelka ni izgubila čeveljčka, am-
pak modrček. Na koncertu pa
so nastopali sami dijaki
Ekonomske šole, ki so odlični
glasbeniki. Na koncu je na oder
prišel še ekonomski Božiček in
vse dijake obdaril z bomboni.
S to predstavo so v Ekonoms-
ki šoli Ptuj sklenili še eno
uspešno leto, čeprav šolskega
leta še ni konec, pa tudi počiva-
li ne bodo, saj jih v prihodnjem
letu čaka 40-letnica šole in veli-
ko projektov, ki so medna-
rodnih razsežnosti.
MIlan Kraln€ PavlUa
Dijaki Ekonomske šole Ptuj so podarili vsem "sotrpinom" iz Šolskega centra Ptuj predprazničen
koncert in gledališko igro.
PTUJ / ŽENSKI VEČER Z BRANKO BEZEUAK GLAZER
Branka in ptujsko gledališie
v četrtek, 23. decembra, je bila gostja ženskega večera Branka
Bezeljak Glazer. Program je povezovala novinarka Nevenka
Dobljekar. Več kot 30 udeleženk dogodka se je tokrat zbralo v
stari steklarski delavnici. Prireditev že tretje leto organizira
Ptujčanka Anka Ostrman.
Ni zgolj naključje, da se je
Ženski večer tokrat zgodil v stari
steklarski delavnici. Ne željo
Branke Bezeljak Glazer se je
prireditev pričela s plesnim
nastopom Majde Fridl v prosto-
ru, ki ga je dolgoletna ptujska
režiserka in vodja ZKO Ptuj
rešila pred propadom. Izpod
kupa smeti je zrastel nov
ptujski prireditveni prostor, ki
pridobiva na veljavi in ponuja
mladim ustvarjalcem možnost
prvih javnih nastopov in pri-
ložnost pokazati pota njihove
ustvarjalnosti. Potreba po no-
vem "malem odru" je nastala z
reformo na področju ptujskega
gledališkega dogajanja.
B.B.Glazer je po vrnitvi s štu-
dija slavistike v Ljubljani
pričela pedagoško delo na
Gimnaziji Ptuj. To je obdobje,
na katerega jo vežejo lepi spo-
mini na izkušene profesorje, ki
so bili mladim kolegom
pripravljeni vedno priskočiti na
pomoč ob soočanju s problemi
po Brankinem mnenju najzah-
tevnejšega in najlepšega pokli-
ca. Učitelj, ki mladim odpira
vrata novih svetov, predvsem to
je tisto, kar je Branka Bezeljak
Glazer bila. Dobršen del svoje-
ga življenja je posvetila tudi
delu z mladimi v nekdanjem
Klubu mladih. Najpomem-
bnejši pečat pa je pustila s svo-
jim delom v ptujskem gleda-
lišču, ki je mnoga leta bilo in bo
še kar nekaj časa "Brankino"
gledališče, kajti brez nje ne bi
bilo sedanjega poskusa profe-
sionalizacije ptujskega "teatra".
Mnogim danes priznanim
ustvarjalcem je odprla vrata v
svet igre in sleherni Ptujčan, ki
mu je uspelo prepričati spre-
jemno komisijo na AGRFT, da
je med več kot stotimi kandida-
ti vreden, da ga sprejmejo med
redke izbrance - bodoče slo-
venske igralce, režiserje in dra-
maturge, bi se po mnenju avto-
rice sestavka moral Branki B.
Glazer oddolžiti vsaj s
skromnim "Hvala". Kajti roditi
se s talentom je samo prva stop-
nica na poti do uspeha.
Pogovor s sedanjo direktorico
Šentjakobskega gledališča, ki ji
Ptujčani ne bi bili smeli dovoli-
li, da je šla, je potekal pred
sceno, ki so jo sestavljali plakati
premnogih predstav v režiji
Branke Bezeljak Glazer, ki svo-
jo kariero in režisersko delo
uspešno nadaljuje v Ljubljani.
Maida FrIdI
Gostja zadnjega žen^skega večera v tem tisočletju
je bita direktorica Šentjakobskega gledalilšča v
Ljubljani, Ptujčanka Branka Bezeljak Glazer.
Foto: Kosi
TEDNIK - Četrtek, 6. januar 2000
9

ORMOŽ / TRGATEV NA PRVI DAN LETA 2000 VINOGRADNIŠTVA ČURIN-PRAPOTNIK
Vino, ki gre iioveku nartivnost v srce
v soboto, 1. januarja, so imeli na Kogu člani vinogradniške
družine Čurin-Prapotnik trgatev posebne vrste. Z 800 trsov so
pobrali renski rizling ter pridelali okoli 250 litrov mošta, ki je
dosegel sladkorno stopnjo 142 ekslerjev.
Svojim zvestim potrošnikom
bodo tudi tokrat ponudili vino
najvišje kvalitete: renski rizling
- jagodni izbor. Za trgatev ob 13.
uri na prvi dan leta 2000 so se
odločili, ker sta po mnenju
Slavka Prapotnika božič in
novo leto družinska praznika in
ne bi bilo prav, da bi prijatelje
in njihove družinske člane zmo-
tili v praznovanju. 25 trgačev je
delo kmalu opravilo. Povabljeni
so bili prijatelji, ki pomagajo pri
celoletnem delu, ter družinski
člani. Vsi so se radi odzvali po-
vabilu. S trsov so potrgali
grozdje ter s snežne odeje
pobrali sleherno dragoceno ja-
godo. Dragoceno pridelano vino
bo polnjeno v steklenice, ki
bodo nekaj posebnega tudi, kar
se dizajna tiče, ta pa je zaenkrat
še skrivnost. Nosilo bo tudi po-
sebno ime: renski rizling - jagodni
izbor-L 1. 2000.
Dokaz, da ima zaščitena bla-
govna znamka Čurin dober slo-
ves, je tudi to, da sta kar dve
podjetji poskušali rezervirati ce-
loten pridelek tokratne trgatve.
Vendar se je vinogradniška dru-
žina Čurin-Prapotnik odločila,
da bodo določeno količino
steklenic obzidali v arhivskem
prostoru ter jih tako ohranili za
naslednje rodove, preostale pa
bodo na razpolago posamezni-
kom, ki jih bodo želeli kupiti.
Seveda pa bo steklenico dobil
tudi vsak trgač in drugi, ki so na
trgatvi pomagali.
TRI GENERACIJE
VINOGRADNIKOV
DRUŽINE ČURIN-
PRAPOTNIK
v začetku dvajsetega stoletja je
stari oče Čurin zasadil prve trse,
ki jih je sam precepil v žlahtno
trto. Leta 1929 se je rodil sin
Stanko - legenda slovenskega vi-
nogradništva. Vzgojo vinske
trte je pričel na sprva skromnih
80 arih vinograda. Dolga leta sta
z ženo dokupovala in razširjala
svoje nasade. Danes na 11 hek-
tarjih že tretja generacija pride-
luje vina najvišje kvalitete. Do-
kaz za to so številna priznanja
doma in v tujini. Med pomem-
bnejša štejemo 13 amfor, 50 ve-
likih zlatih medalj in čez 100
srebrnih. Najljubši pa je Stanku
Čurinu, ki je tudi oče prvega le-
denega vina na Slovenskem,
mnogih jagodnih izborov, suhih
jagodnih izborov in vina iz
sušenega grozdja, na Češkem
podeljen naziv šampion za nje-
gov šipon - suhi jagodni izbor.
Omenjeno vino je bilo s strani
strokovnjakov imenovano za
eno najboljših na svetu. Na-
jboljša vina Stanka Čurina pa so
pili tudi na japonskem cesars-
kem dvoru in v Vatikanu.
Večino pridelka prodajo kar na
domu. Ker je Stanko Čurin s
svojimi uspehi promoviral v
svetu tudi občino Ormož, mu je
bil na slovesnosti 26. decembra
v ormoškem gradu podeljen
naslov častnega občana Ormoža.
Do sedaj so ga podelili edino še
svetovno priznanemu slo-
venskemu psihologu in duhov-
niku Antonu Trstenjaku.
Leta 1972 sta se odločila, da
bosta nadaljevala tradicijo vino-
gradništva, zet Slavko Prapot-
nik in hčerka Jelka, srednjo
kmetijsko šolo v Mariboru pa je
končal tudi že vnuk Borut, ki
želi nadaljevati dedovo in očeto-
vo delo.
50.000 trsov, na katerih pride-
lajo enajst vrst vina, vsekakor
zahteva mnoge pridne roke. V
vinogradništvu Čurin-Prapot-
nik pridelajo največ laškega
rizlinga, sledita šipon in renski
rizling, sauvignon, beli pino,
chardonnay, traminec, muškat
otonel, sivi pino in ranina. V
pogovoru nam je Stanko Čurin
povedal, da so se v letu 1999 še
posebej posvetili dvigu kvalite-
te. Pridelka je bilo v primerjavi
z lanskim letom na račun kratke
rezi manj, zato pa bo letina tudi
na račun ugodnih vremenskih
razmer nekaj posebnega. Stanko
Čurin jo je imenoval letina sto-
letja. Kvaliteta se je v zadnjih le-
tih zvišala tudi na račun
manjših pridelkov, ki so posle-
dica kratke rezi. Proizvodnja, ki
je pred desetimi leti obsegala od
80 do 100.000 litrov vina, se je
zmanjšala kar za polovico, kar
se pozna pri dvigu kvalitete.
Večino letošnjega pridelka so
pobrali pri Čurinovih po 15. ok-
tobru. Tradicionalno upošteva-
jo star slovenski izrek, da ima
Terezija ključ za trgatev. Renski
rizling so pobirali šele 6. no-
vembra. Letos so imeli tudi po-
sebno srečo, da so pridelali suhi
jagodni izbor. Pobrali so okoli
500 kg suhih jagod sivega pinoja
z gradacijo 205 ekslerjev, kar je
izjemen dogodek. Žlahtna gni-
loba botritis, ki se je pojavil na
letini v drugi polovici septem-
bra, je povzročil, da so se jagode
posušile in s tem se je dosegla
izjemna stopnja sladkorja. Ta
izjemna trgatev se je zgodila v
začetku oktobra, vino pa bo na
tržišču ob novem letu 2001.
DIPLOMA IN
ZLATA PLAKETA
"MAISON DE
QUALITE"
26. novembra je Stanku Čuri-
nu in Slavku Prapotniku Red
svetega Fortunata Slovenije po-
delil diplomo in zlato plaketo.
Priznanje in naziv hiša kakovosti
sta prejela za nenehno prizade-
vanje za kakovost, ki vzbuja
spoštovanje, je zapisano v
obrazložitvi. Priznanje je podel-
jeno za obdobje desetih let.
Ko smo Stanka Čurina, ki je
pred kratkim praznoval 70-let-
nico, vprašali, katero je njegovo
najljubše vino, je povedal, da so
to ledena vina oz. tista z visoki-
mi predikati, skratka po njego-
vih besedah vina, ki gredo člove-
ku naravnost v srce.
Uspeh ^ ni prišel naključno.
Stanko Čurin je povedal, da je
za pridelavo dobrega vina zelo
pomembna pridelava zdravega,
suhega grozdja in predelava, ki
mora potekati čim hitreje, da
odpadejo oksidativni procesi. V
nadaljnjem postopku pa pridejo
na vrsto drobne skrivnosti kle-
tarjenja, ki pa so zelo pomem-
bne. Pri Čurinovih so se odločili
za trend polsuhih vin, na tržišču
pa so v višjem cenovnem razre-
du vina vrhunske kvalitete, ki
dosegajo več kot 20 odstotkov
sladkorja. Vstopa v Evropsko
unijo se na Kogu ne bojijo, kajti
bog, ki je takrat, ko je delil
zemljo, na Slovenca pozabil, mu
je, da bi popravil krivico, pač
dal tisto najboljšo, ki jo je name-
raval zadržati zase. Dobri ljudje
s pridnimi rokami na dobri
zemlji lahko pridelajo samo
dobro vino, ki se bo tudi v Evro-
pi lahko prodajalo.
Tekst in fotografije:
Majdo fridl
Nekaj posebnega so stekleni-
ce renskega rizlinga, ledene
trgatve lanskega letnika, s ka-
terimi so obeležili leto 2000.
50 tovrstnih steklenic je z
novo metodo obdelave gline
reliefno oblikoval Franc Sus-
ter, ki se ukvarja z dekorativno
keramiko. Podarili so jih prija-
teljem ter poslovnim partner-
jem. Na okoli vratu steklenice
obešeni etiketi so naslednji
verzi:
Lep je čas jeseni,
a najlepši dan je mrzel in lede-
ni,
takrat sem se rodil
in se v kraljevsko vino spreme-
nil.
Tri generacije vinogradništva Čurin-Prapotnik z diplomo In zlato
plaketo reda sv. Fortunata Slovenije. Od leve proti desni: Stanko
Čurin, zet Slavko Prapotnik In vnuk Borut Prapotnik.
Stanko Čurin, legenda slovenskega vinogradništva, na trgatvi 1.
januarja 2000 na.Kogu
Simbol vinogradništva Čurin-
Prapotnik je plastika starčka,
ki dviguje kupico. Stanku Čuri-
nu so jo podarili za 60. rojstni
dan predstavniki podjetja Gra-
diš po končani gradnji kleti.
Pogled na Kog in vinograde iz balona 1. januarja letos
Red svetega Fortunata je
nadnacionalno, rasno, versko
in politično nevtralno
združenje humanističru) mis-
lečih ljudi. Red deluje v več
kot 30 evropskih in izve-
nevropskih državah z namen-
om, izboljšati kakovost
življenja ljudi s posvečanjem
svoje skrbi človeku, z razvi-
janjem humanističnega
mišljenja in delovanja, z raz-
vijanjem dialogov in stikov
prek državnih meja, s skrbjo
za razvoj umetniške ustvarjal-
nosti, znanosti in znanstveno-
raziskovalnega dela, s priza-
devanji za dvig kakovosti kul-
ture prehranjevanja, ki
vključuje tudi gastronomsko
in vinsko kulturo, in s skrbjo
za ohranitev pravega razmer-
ja med človekom in njegovim
naravnim in kulturnim okol-
jem. Slovenska provinca reda
sv. Fortunata je bila usta-
novljena leta 1991 in ima
sedež na^ Bledu. Vodi jo prior
Štefan Špilak.
Zahvala
Mali in veliki sončki iz
Društva za cerebralno paralizo
Ptuj - Ormož se zahvaljujemo za
prisrčno prireditev v Šolskem
centru Ptuj, ki jo je tudi letos
pripravil Radio-Tednik Ptuj.
Lepa hvala tudi podjetju Pika-
polonica, ki nam je poklonilo
štirideset paketov, našemu
društvu pa so poklonili tudi
kocke in druge igrače.
Letošnji božično-novoletni
dnevi so bili zaradi vsega tega še
lepši.
Vsem malim in velikim želimo
veliko lepih sončnih dni in vas
lepo pozdravljamo iz Društva
za cerebralno paralizo Ptuj -
Ormož
Predstavnik podjetja Pikapolonica Jani Volgemut Izroča darilo
Društvu za cerebralno paralizo Ruj - Ormož.	Foto: Kosi
10
četrtek, 6. januar 2000 - TEDNIK
OD roo IM MM
LANCOVA VAS / V PODJETJU VILČNIK STAVKA 35 DELAVCEV
Slah zaietek - boliši konei?
v podjetju Vilčnik, d.o.o., iz Lancove vasi, kjer je zaposlenili 35
delavcev, Id pletejo stole in opravljajo še druga opravila, so
novo delovno leto 2000 v ponedeljek zjutraj, 3. januarja, pričeli
z gnevom in stavko. Nanjo so povabili tudi direktorja flrme,
inšpektorja za delo in seveda tudi predstavnike javnosti.
Kot so povedali, so stavko or-
ganizirali zaradi neizplačanih
osebnih dohodkov, neiz-
plačanega regresa in prevoza na
delo ter neurejenih statusov in-
validov. Direktor podjetja Slav-
ko Vilčnik trdi, da plače niso
prejeli, ker jim dolgujejo okoli
32 milijonov tolarjev in trenut-
no denarja nimajo. Naj bi konec
tedna plačo vendarle dobili?
Zakaj so se odločili za stavko,
smo najprej povprašali predsed-
nika stavkovnega odbora Mirka
Zajca.
"Predvsem zaradi neiz-
plačanih osebnih dohodkov,
neizplačanega regresa za letni
dopust, zaradi neurejene doku-
mentacije in statusa invalidov,
zaradi neizplačanih prevoznih
stroškov in zaradi splošnega ne-
zadovoljstva."
Kdaj ste dobili izplačan
zadnji osebni dohodek?
"7. decembra lani."
Koliko vas je zaposlenih in
kaj pravzaprav delate?
"Zaposlenih nas je okoli 35, si-
cer pa pletemo stole, delamo pa
tudi na terenu: centralne, vodo-
vode, razna zidarska dela ter
drugo, čeprav je polovica invali-
dov."
Med drugim ste omenili neu-
rejen invalidski status. Kaj to
pomeni?
"To pomeni, da podjetje še ni
registrirano kot invalidsko, naši
invalidi pa se pritožujejo, da ni-
majo urejenih papirjev glede na-
domestil, ki jim s SPIZ-a pripa-
dajo. Konkretno lahko povem,
da je bil sodelavec Jožef Iskra na
SPIZ-u, in čeprav je v podjetju
Vilčnik že od junija, ga tam še
vedno vodijo kot delavca TA-
LUM-a. O novi zaposlitvi jih ni
nihče obvestil, čeprav je naše
vodstvo zatrdilo, da so vsi papir-
ji šli naprej in da so o novi za-
poslitvi obveščeni."
Ali vas je veliko iz nekdanje-
ga Taluma?
"Ne vem, ampak invalidi so vsi
iz Taluma, teh pa je vsaj 15, to je
skoraj polovica zaposlenih."
Ste vodstvu predstavili svoje
zahteve?
"Seveda. Zahtevamo, da se vse
omenjene zadeve uredijo. Stav-
ko smo napovedali 29. decem-
bra, ker pa je bil takrat kolektiv-
ni dopust, smo zapisnik faksira-
li."
Ali v podjetju deluje sindi-
kat?
"Zal sindikata ni, ker ni bil
dovoljen s strani firme. Tako
sindikalno nismo organizirani,
imamo samo stavkovni odbor,
ki stavko tudi vodi."
In kaj boste storili, če direk-
tor podjetja ne bo uresničil
vaših zahtev?
"Kot je razvidno iz zapisnika
in kot smo trdno prepričani,
bomo stavkali do izpolnitve
vseh zahtev."
V pogovor se je vključil dela-
vec Dušan Hauzer: "Tako je. V
podjetje Vilčnik sem bil pre-
meščen iz Taluma in osebnega
dohodka nisem dobil od 1. okto-
bra 1999, doma pa imam tri
otroke ... Pred novoletnimi
prazniki sem šel v pisarno h go-
spodu Vilčniku in ga prosil, naj
mi na tekoči račun nakaže vsaj
nekaj denarja, kajti tudi jaz,
moji otroci in vsa družina bi
radi praznovali. Ampak do da-
nes žal še nisem dobil nobenega
denarja; čeprav sem delal, koli-
kor sem zmogel, trudil sem se, a
plačila, denarja še nisem videl."
In kaj meni lastnik podjetja
Slavko Vilčnik: "Delavci so se
za stavko odločili že pred mese-
cem dni, prav tako zaradi neiz-
plačanih plač. Uspelo nam je in
plača je bila izplačana, sicer z
zakasnitvijo 6. decembra. Po-
tem smo mesec dni delali nor-
malno, pred prazniki pa so spet
odločili za stavko. Sicer so jo ne-
pravilno napovedali, saj sem ob-
vestilo prejel po faksu in podpi-
si niso prepoznavni. Kolikor
vem, bi moralo biti najprej
čitljivo napisani ime in priimek,
pod katerim bi se moral vsak
tudi podpisati.
Sicer pa so bili že v prejšnjem
mesecu vsi obveščeni, da bo
problem zaradi neplačnikov,
naših kupcev, kar pomeni, da je
zunaj kar 32 milijonov denarja.
Mi nismo krivi, če je tak
plačilni nered. In tega delavci
niso upoštevali, stavko pa so iz-
vedli nepravilno. Poslali smo
jih tudi na čakanje do izplačila
plač, ampak tudi tega niso
upoštevali in danes so po nepra-
vilnih poteh vstopili v objekt in
zaradi tega bomo zoper nekatere
disciplinsko ukrepali."
Kaj nameravate storiti, če
pravite, da denarja v podjetju
trenutno še ni?
"Storili smo to, da smo dali
ljudi na čakanje. V prvem naj-
krajšem roku, to je v tem tednu,
pa bo plača tudi izplačana in vse
zaposlene bomo poklicali nazaj
na delovno mesto."
Na izjavo direktorja je prvi
reagiral predsednik stavkovne-
ga odbora: "Glede na to, kar je
izjavil direktor, da nas je dal na
čakanje, moram reči, da ne drži
in to je razvidno iz papirjev, češ
da ni ogrevanja in ne dela. Kot
sami vidite, delo je, ogrevanje
je, zato smo se odločili, da po-
kličemo še inšpektorat, saj želi-
mo uradni zapisnik. In ta trenu-
tek smo inšpektorja že poklica-
li."
Na te besede je reagiral direk-
tor Vilčnik: "Glede inšpektora-
ta naj povem, da sem ravnokar
govoril z gospodom Koruničem
in ne bo prišel, ker je videl do-
kumentacijo. Poleg tega je bila
stavka nepravilno izvedena.
Glede dela ne morejo odločati
delavci. Z ogrevanjem je res bil
problem, a smo težavo odpravi-
li. Dela ta trenutek zaposleni
delavci nimajo nobenega, za
inšpektorja pa sem že povedal,
da ga ne bo."
Preden smo se poslovili od
stavkajočih delavcev in direk-
torja, je svoj del zgodbe želela
obelodaniti še Magda Babšek:
"Tudi jaz sem invalidka iz Talu-
ma in tudi jaz še vedno nimam
prave pogodbe o zaposlitvi.
Meni je SPIZ zaradi slabega
zdravstvenega stanja dal drugo
delovno mesto, naš direktor pa
tega žal ni uresničil, tako da še
zdaleč ne delam tistega, za kar
sem sposobna, ampak ročno ple-
tem stole, česar pa nisem spo-
sobna."
Tudi na pripombo gospe
Babšek se je direktor Vilčnik
takoj odzval: "Moram reči, da
ima gosa Magdalena papirje za
proizvodnjo, sestavo in mon-
tažo drobnih predmetov, in si-
cer iz plasticirane žice, iz vulka-
nizerskih izdelkov, kot so plas-
tika, baker in podobno. Mislim,
da je vprašanje, ki ga je postavila
gospa, nesmiselno."
Svoje razmišljanje k tej zadevi
je dodal še Drago Babšek:
"Tudi jaz sem prišel iz Taluma,
zato sem na Talum naslovil pri-
tožbo, v kateri sem pojasnil, da
Vilčnik nima odprtega delovne-
ga mesta za mene, to je za proiz-
vodnjo, sestavo in montažo
drobnih predmetov. Dal mi je
plesti stole, kar zaradi okvarjene
hrbtenice ni delo, primerno
zame, ker mojemu zdravju hudo
škoduje. Zato sem se pritožil na
to delovno mesto, ampak do da-
nes še nisem dobil nobenega od-
govora."
Potem so ostali obrazi še bolj
zaskrbljeni in nemi. Pred slove-
som smo stavkajočim iskreno
zaželeli, da bi bili čimprej
deležni svojega denarja. Saj so
ga vendar pošteno zaslužili s
svojim delom in jim pripada.
Naj ob koncu dodamo, da
smo za mnenje o tej stavki za-
prosili tudi inšpektorja za delo
Franca Koruniča, a nam je po-
jasnil, da brez dogovora s svo-
jimi predpostavljenimi v
Ljubljani ne more dajati nobe-
nega komentarja.
Naslednje jutro, v torek, 4. ja-
nuarja, smo poklicali predsedni-
ka stavkovnega odbora Mirka
Zajca in pojasnil nam je, da
stavkajo še naprej. Ker jih di-
rektor Vilčnik s svojimi var-
nostniki zjutraj ni pustil v pros-
tore podjetja, so stavko nadalje-
vali kar pred ograjo. Vztrajajo
pri postavljenih zahtevah in
upajo, da bodo plače vendarle
dobili...
M.Ozmec
Mirko Zaje
Dušan Hauzer
Magda Babšek
Drago Babšek
Stavkajoči delavci so nemo zrli predse in čakali na pošteno
prislužen denar.	Foto: M. Ozmec
SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI
Kai pnnasaio volitve
Slovenijo čakajo letos parla-
mentarne volitve. Seveda ni
naključje, da prav pričakovanje
volitev daje prevladujoč ton tudi
novoletnim političnim pogovo-
rom in kalkulacijam. Politične
stranke bolj ali manj jasno spo-
ročajo začetek svojega boja za
oblast. Ta se za zdaj kaže še
predvsem v različnih "notranjih"
intrigah in medstrankarskih zba-
danjih in nesporazumih. Že v
kratkem pa bodo tudi "navadni
ljudje" zasuti z najrazličnejšimi
ponudbami in obljubami. Koliko
bo realnih? Bo Sloveniji kljub
temu uspelo ohraniti kolikor toli-
ko "normalne" razmere in pre-
prečiti, da se politična scena ne
bi pretirano polarizirala in spre-
menila v poligon napetosti in
sovraštva?
ZMOTA IN
SAMOPREVARA
Za zdaj ostaja glavni kamen
spotike še naprej volilni sistem.
Politične stranke očitno niso
sposobne, da bi sprejele kakšno
kompromisno rešitev, ki bi naj-
bolj ustrezala najširšemu krogu
zainteresiranih. Vsekakor je veli-
ka utvara, da nekateri ravno v
novem volilnem sistemu vidijo
ključ za svoj (volilni) uspeh. Ce
nekdo računa, da mu lahko pre-
pričljivo zmago prinese
predvsem takšen ali drugačen
volilni sistem, je to seveda velika
zmota in samoprevara. Zlasti v
krogu nekaterih pomladnih
strank ne manjka takšnih iluzij in
špekulacij, da lahko le večinski
volilni sistem spodreže oblast
tako imenovani kontinuiteti. Ne-
katere (namišljene) povezave na
desni (ki naj bi bile nujna posle-
dica novega večinskega volilne-
ga sistema) se tako nekaterim
že vnaprej zdijo avtomatična ga-
rancija za zmago. Vsekakor je
zanimivo, da se zdaj z
združevanjem (zaradi volilne
zmage) ukvarjajo predvsem na
desnosredinski strani slovenske
politične scene in da je tam v
zvezi s tem tudi največ različnih
govoric.
Sicer pa bi morebitna uveljavi-
tev večinskega volilnega siste-
ma nujno povzročila tudi
združevanja na levi strani, ki bi
lahko pomenilo novo utrjevanje
in ne slabljenje in propadanje
"kontinuitete". Če je dovoljeno
malo špekuliranja (ki ga je v zve-
zi z volitvami že tako dovolj), bi
lahko novo povezovanje LDS in
Združene liste ter drugih levos-
redinskih strank z dovolj široko
in strpno programsko usmeritvi-
jo resno ogrozilo moč (in popu-
larnost) bolj ekstremnih združb.
Da bi bili še bolj nazorni (in
špekulativni), na čelo takšnega
levega bloka bi se lahko postavil
celo tudi Kučan, ki se mu izteka
predsedniški mandat in ki očitno
še ne misli na upokojitev, hkrati
pa bi se dr. Janez Drnovšek, ki
je očitno rahlo naveličan premi-
erstva, lahko z velikim upanjem
na uspeh potegoval za predsed-
niško pozicijo...
Kot rečeno, gre seveda zgolj
za špekuliranje, ki naj pokaže,
kako so v vsakem volilnem siste-
mu vselej odprte vse možnosti.
"ZMERNI"
DRNOVŠEK
Sicer pa je predsednik vlade in
predsednik LDS dr. Janez
Drnovšek v svojem novoletnem
intervjuju za Delo dejal, da je
njegova največja želja in pro-
gramska usmeritev delovati proti
politični polarizaciji na Sloven-
skem. Dr. Drnovšek bi tudi v mo-
rebitnem večinskem volilnem
sistemu igral na zmernost. Zav-
zema se za LDS kot široko,
zmerno, sredinsko stranko, ki ne
bo šla v polarizacijo. Kot takšna
naj bi po njegovem mnenju od
t^a odvračala tudi drugo stran.
"Če pa bo ta druga stran vendar-
le silila v skrajno polarizacijo, bo
izgubila. Z nami bo lahko tekmo-
vala samo na tem zmernem
prostoru. Tu so volivci, ki jih ni
mogoče dobiti. Ne želim, da bi
tekmovali v skrajnostih, ampak v
sredini, v zmernosti, v reševanju
problemov. Tu pa naj z nami kar
tekmujejo," pravi dr. Janez
Drnovšek.
Dr. Drnovšek misli, da mora
biti LDS, če želi biti "glavna vlad-
na stranka", povezujoča. "Ne
sme graditi na demoniziranju
nasprotnikov, od^ Janše prek
Cerkve in naprej. Živeti moramo
v neki osnovni koeksistenci. Če
bo druga stran z Janšo ali cer-
kvijo vred stvari še naprej polari-
zirala, moramo za to nekaj na-
praviti tudi sami."
Dr. Drnovšek pravi, da je nje-
gov koncept, biti strpen, pame-
ten in zmeren ter reševati pro-
bleme. "Če se potem kljub temu
znajdeš pred nasprotnikom, ki
tega jezika ne razume in vztraja
pri agresivnosti, se boš temu se-
veda trdo postavil po robu. Če je
tako potrebno, mi borbenosti ne
manjka..."
Upajmo, da predvolilni čas
letošnjega leta ne tx) preveč
obremenil celotnega, še zlasti
gospodarskega življenja. Seve-
da ne bo nič slabega, če bodo
politiki in stranke m^ seboj tek-
movali v zagotavljanju čim bolj
sodobnih pogledov in pogo[ev
za poslovanje gospodarstva. Zal
je zdaj tako, da prihaja iz gospo-
darstva vse več nespodbudnih
pripomb na račun ravnanja po-
sameznih politikov. Vsekakor bi
bilo treba skrbeti, da v predvolil-
nem obdobju ne bi prevladale
zgolj destruktivne ocene o eko-
nomskem stanju in zavestno
podcenjevanje splošno prizna-
nih rezultatov s tega področja.
POLITIČNO
DOLGOČASJE
Pomembno je, da so si ob no-
vem letu ocene vlade in pred-
stavnikov gospodarstva glede
globalnih dosežkov zelo podob-
ne. Tako premier dr. Janez
Drnovšek poudarja, da smo ime-
li v Sloveniji - kljub izgubi jugos-
lovanskih trgov - negativno rast
samo v letih 1991 in 1992. Leto
1993 je bilo že leto preobrata in
od takrat naprej je rast konstant-
na in visoka. "Slovenija je zgod-
ba o uspehu. Pričakovati kaj več
od tega, kar smo dosegli, bi bila
velika iluzija," meni dr. Janez
Drnovšek.
Tudi predsednik gospodarske
zbornice Slovenije Jožko Čuk
opozarja, da srrra "lahko zado-
voljni s konstantno gospodarsko
rastjo, ki znaša približno 4 od-
stotke. Pri nas je rast organska,
dosežki v Sloveniji so dosežki v
neposredni odvisnosti od stvar-
nih razmer v gospodarstvu ..."
Uvodničar Večera je ob novem
letu zapisal, da leto 1999 Slove-
niji ni prineslo nobenih vzne-
mirljivih zasukov navzdol.
"Država je preživela brez pretre-
sov, malodane v političnem dol-
gočasju. Afere, kot je tista Vič -
Holmec, so bile zgolj bombice,
ki smo jih mediji potrebovali vsaj
toliko kot politiki, da zbujamo
prebivalstvo iz letargije. Kot da
smo se Slovenci v tem letu vrnili
k trstenjakovskim koreninam in
živeli predvsem navznoter in
zelo malo navzven, se raje kot z
javnimi zadevami ukvarjali sami
s seboj, z obdelovanjem vrtov,
vodenjem psov na sprehod in z
drobnimi življenjskimi radostmi,
vključno s politiziranjem za šan-
kom. Je izpuhtela vsa naša ener-
gija za spreminjanje stvari? Ali
pa smo s tistim, kar imanx), za-
dovoljni bolj, kot smo si sami pri-
pravljeni priznati? Navsezadnje
je za nami leto brez množičnih
štrajkov in dramatičnih uličnih
protestov, celo brez kakšnega
posebnega pljuvanja po vladi,
čeprav smo v tem istem letu
med drugim dobili nove davke,
ostrejšo pokojninsko zakonoda-
jo in več podražitev bencina..."
Jak Koprive
TEDNIK - Četrtek, 6. januar 2000
11
OOTOMUITAM
IVANJKOVCI / NA OBISKU PRI MEŠANEM ZBORU DRUŠTVA UPOKOJENCEV
Slovo ocf starega leta - s pesmiie
Kdor poje, zlo ne misli, pravi star pregovor. In res je, Slovenci
smo bili že od nekdaj narod pevcev. Tradicijo slovenskega
večglasnega ljudskega petja nadaljujejo in gojijo v mnogošte-
vilnih pevskih zborih. V Ivanjkovcih imajo kar dva: moški pev-
ski zbor je ustanovljen kot samostojno moško pevsko društvo
Ivanjkovci in deluje pod strokovnim vodstvom Branka Fifnje,
pred tremi leti, maja 1997, pa je bil ustanovljen mešani pevski
zbor Društva upokojencev Ivanjkovci, ki ga trenutno vodi Jože
Barin-Turica, učitelj harmonike v ormoški glasbeni šoli.
Društvo	upokojencev
Ivanjkovci je imelo kar nekaj let
moški pevski zbor, ki pa se je
priključil kulturnemu društvu,
trenutno pa deluje kot samostoj-
no društvo. Z odhodom pevcev
se je pojavila v Društvu upoko-
jencev praznina, zato sta dali
Mimica Feguš in Vera Vrbnjak
iz Cerovca iniciativo za ustano-
vitev novega zbora. Sprva so
bile pevke same ženske, sedaj pa
v zboru pojejo poleg 13 žensk
tudi štirje moški. Predsednik
zbora Ciril Bohinc iz Stanovna
nam je med drugim povedal, da
je največji problem zbora, ki
poje štiriglasno, pomanjkanje
basistov in s tem petega glasu.
Pojejo v glavnem slovenske
ljudske pesmi, ki so razširjene v
domačem kraju, pod vodstvom
zborovodje Jožeta Barina-Turi-
ce pa so se lotili tudi že strokov-
no nekoliko zahtevnejših pesmi.
V prihodnosti bi želeli pridobiti
v zbor še nekaj moških, radi pa
bi dvignili tudi kvaliteto svoje-
ga petja. Najpomembnejši cilj,
ki so si ga zadali za leto 2000, je
sodelovanje na občinski reviji
odraslih pevskih zborov. Kljub
temu da so zadovoljni s strokov-
no oceno, ki so jo dobili na revi-
ji leta 1999, bi želeli kvaliteto
petja še zvišati. V letu 2000 jih
čaka 8 do 10 nastopov na raz-
ličnih prireditvah.
V treh letih obstoja so nasto-
pali v glavnem na prireditvah,
ki so bile organizirane v občini
Ormož, najpogosteje nastopajo
na različnih srečanjih upoko-
jencev in drugih kulturnih pri-
reditvah. V letu 1999 pa so nas-
topali skupaj z drugimi štajer-
skimi pevskimi zbori tudi na
gradu Vurberg. V jeseni so peli
na vsakoletni prireditvi Pesem
klopotcev, ki je bila na gradu
Bori. Nastopali so tudi v Ljuto-
meru na srečanju pevskih zbo-
rov društev upokojencev vzhod-
ne Štajerske. Občinske meje so
torej prestopili, zaenkrat pa še
ne razmišljajo, da bi peli tudi
onstran državne meje.
Pevce smo obiskali prejšnji
četrtek, ko so se zbrali na vaji,
sočasno pa so proslavljali rojst-
na dneva dveh članov ter pre-
hod v novo leto 2000. Z njimi je
praznoval tudi ormoški občin-
ski svetnik Ljubo Lukič, ki je
tudi član upravnega odbora
Društva upokojencev Ivanjkov-
ci, pred osmimi leti pa je bil so-
ustanovitelj moškega pevskega
zbora Ivanjkovci, ki pa se je na
žalost odcepil od Društva upo-
kojencev. Ker so se po njegovih
besedah brez pevcev in ljudske
pesmi počutili kot vojska brez
generala, so pred tremi leti usta-
novili mešani pevski zbor. Naj-
več problemov so ves čas imeli s
pridobivanjem finančnih sred-
stev za osnovno dejavnost zbo-
ra. Sprva so člani zbora sami po-
krivali vse stroške, iz svojega
žepa so plačevali zborovodjo in
stroške, ki so jim imeli z ude-
ležbo na nastopih. V lanskem
letu pa jim je uspelo pridobili
sredstva iz občinskega pro-
računa, a so zadoščala za pokri-
vanje samo dela stroškov, zato
bodo tudi v prihodnje prispevali
finančna sredstva iz svojega
žepa. Glede na to, da referen-
dum v Ivanjkovcih ni uspel, pa
tudi na pomoč krajevne skup-
nosti v prihodnje ne morejo
računati. V preteklosti sta fi-
nančno zboru pomagala tudi
krajevna skupnost in društvo
upokojencev oz. zveza društev
upokojencev^ Zbor je sprva vo-
dila Alenka Čurin, zaradi bolez-
ni pa jo je nadomestil Jože Ba-
rin-Turica. Pri izbiri repertoar-
ja upošteva želje pevcev. Dobi-
vajo se vsak petek zvečer, dodat-
ne vaje pa potekajo pred nasto-
pi. Vadijo v dvorani krajevne
skupnosti.
Pogovarjali smo se tudi z Mi-
mico Feguš in Vero Vrbnjak iz
Cerovca, ki sta dali pobudo za
ustanovitev mešanega zbora.
Sprva sta hodili dobesedno od
hiše do hiše in prepričevali
sovaščane, naj se pridružijo pev-
skemu zboru. Največji problem
je bil z moškimi, ki se jih ni dalo
prepričati. Vera Vrbnjak je po-
vedala, da je že kot otrok pela v
pevskem zboru. Sedaj poje v
zboru zaradi veselja do petja,
kar pa po njenem mnenju velja
tudi za ostale člane. Mimica
Feguš pa je povedala, da pevcem
veliko pomeni tudi druženje in
pogovor. Člani zbora so kot ena
družina in med njimi so preple-
tene tesne prijateljske vezi.
Člane mešanega pevskega zbo-
ra DU Ivanjkovci smo zapustili
v veselem prednovoletnem raz-
položenju. Prijatelji, ki jih je
združila ljubezen do slovenske
ljudske pesmi, so temu primer-
nu tudi proslavili prehod v
magično leto 2000, tako kot se
za pravega Slovenca in Sloven-
ko tradicionalno spodobi že od
nekdaj - s pesmijo.
Majda Fridl
Člani mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Ivanjkovci.	Foto: Majda Fridl
Iniciativo za ustanovitev zbora sta dali Mimica Feguš In Vera
Vrbnjak, obe Iz Cerovca
Na levi je predsednik zbora Ciril Bohinc iz Stanovna, ob
njem pa zborovodja Jože Barin-Turica, učitelj harmonike na
ormoški glasbeni šoli
OD TOD m TAM
OSAHKARICA • Spominska komemormiia
Ob spominskem dnevu občine Slovenska Bistrica in v počas-
titev 57. obletnice padca Pohorskega bataljona bo na prizo-
rišču poslednjega boja bataljona pri Treh Žebljih nad Osanka-
rico v soboto, 8. januarja, ob 11.30. uri žalna komemoracija.
Udeležili seje bodo številni občani iz občin Slovenska Bistrica,
Oplotnica, Ruše in Maribor, svojci padlih, člani ZB ter vojaki bi-
striške vojašnice. Avtobus bo na Osankarico odpeljal (preko
Tinja) izpred gradu Slovenska Bistrica v soboto, 8. januarja, ob
9.30. uri. Skupni odhod udeležencev na prizorišče poslednje-
ga boja bo izpred doma na Osankarici ob 11. uri. V komemora-
ciji bodo sodelovali pos^ezniki in kulturne skupine osnovne
šole Kebelj, KUD Otona Župančiča Tinje ter vojaki vojašnice v
Slovenski Bistrici.
VT
ZGORNJA LOŽNICA O 23. krajevni pnunik
4. januarja praznujejo krajani podpohorske krajevne skup-
nosti Zgornja Ložnica. Ta dan je obletnica rojstva dr. Josipa
Vošnjaka, zdravnika, pesnika, pisatelja in znanega narodnega
buditelja iz osemdesetih let prejšnjega stoletja, ki je s svojim
delovanjem v teh krajih in ljudeh pustil globok pečat. Pokopan
je na zgornjeložniškem pokopališču.
Krajevna skupnost se lahko v letu, ki se je izteklo, pohvali s
številnimi dosežki. Največji del svojega pred tremi leti izglaso-
vanega samoprispevka namenja za gradnjo telovadnice pri
tamkajšnji osnovni šoli in v ta namen imajo zbranih že okoli 20
milijonov tolarjev. V letu 2000 načrtujejo pridobitev upravne in
tehnične dokumentacije vključno s postavitvijo temeljnega
kamna za telovadnico, nadaljevali bodo asfaltiranje cest po
programu samoprispevka, uredili vzhodno ograjo na pokopa-
lišču ter žarni zid, začeli urejati parkirni prostor ob cesti od
župnišča do šole, popravili avtobusna postajališča ob glavni
cesti na Zgornji Ložnici, Korpljah in Gladomesu, zbirali prijave
za KTV ter opravili še druge naloge.
VT
ORMOŽ m Predavanje
Društva vinogradnikov Jeruzalem
v ormoškem hotelu se bo v nedeljo, 9. januarja, ob 9. uri
pričelo naslednje iz niza predavanj, ki jih pripravlja Društvo vi-
nogradnikov Jeruzalem. Tokratna tema bo Vinogradništvo: ka-
kovostna pridelava grozdja od obnove do rodnosti. Predaval bo
univerzitetni diplomirani inženir Božo Grabovac. Predavanja se
lahko udeleži vsak vinogradnik ali ljubitelj vina, ne glede na
članstvo. Slušatelji lahko prinesejo s sabo tudi vzorce vina. En
vzorec zajema 3 buteljke ali 2 litra. Predavanja poteksgo pod
geslom V znanju je moč in kvaliteta.
Majda Fridl
BiNCDIKT O Obiina obdarila vrtei
Občina Benedikt je konec lanskega leta vrtcu, ki od septem-
bra deluje v sklopu benediške šole, podarila televizor, videore-
korder in računalnik v vredosti 500 tisoč tolarjev, s čimer bo be-
nediška mladež odslej lažje vstopala v svet informacij.
AK
LENART m Razstava 2000
v Ljudski knjižnici v Lenartu je še do konca tega meseca na
ogled razstava 150 slik z naslovom 2000 v različnih tehnikah, ki
so jih ustvarjali lenarški osnovnošolci in dijaki. Kot nam je po-
vedala Aleksandra Kunst, je večina slik posvečenih miru. Raz-
stava je odprta vsak delavnik med 8. in 17. uro, ob sobotah, v
času brezplačnih delavnic za vse generacije (slikanje na svilo,
steklo in oblikovanje iz gline), tudi med 9. in 13. uro.
AK
12
četrtek, 6. januar 2000 - TEDNIK
PO NASm KRAJIH
SLOVENSKE GORICE V SLIKI IN BESEDI
Slovenskogoriške ivetke in tvetovi leta 1999
Leto 1999 je v slovenskogoriški prostor vneslo več spre-
memb. Ob novih kilometrih asfalta, posodobitvah vodovodnih
omrežij (na to še nestrpno čakajo v Voličini v lenarški občini) In
številnih odmevnejših prireditvah se je v začetku leta tudi tu z
nastankom novih občin spremenil "političi zemljevid". Na
površje so prišli novi lokalni politični veljaki z novimi idejemi,
splošne ugotovitve pa kažejo, da se slovenskogoriške občine -
vsaj nove - po "odcepitvi" hitreje razvijajo.
Za osvežitev spomina o tem, kaj se je v letu 1999 "zares pomem-
bnega" zgodilo v Slovenskih goricah, pa še nekaj fotografij, ki smo
jih izbrskali v našem arhivu.
S tem pa pregled dogodkov v Slovenskih goricah zaključujemo in
se nadejamo, da bo tovrstnih še več tudi v letu 2000, da jih bomo
seveda skrbno beležili tudi mi. Tako ali na hudomušnejši način, kot
smo to storili tokrat. Naj nam bo oproščeno, kajti računalniški hrošč
se je prikradel tudi med novinarske race.
Anemari Kekec
Slovenskogoriška realnost tudi v letu 1999: plazovi in "idi-
lični" makadam
Bosansko-hercegovskI kmetijski minister (na desni) je
obiskal hotel Črni les v ZamarkovI, kjer je še pred Izbru-
hom medvedje afere v Sloveniji ponudil pomoč pri izvozu
odvečnih medvedov v BIH. Za posel se je še posebej nav-
dušil lenarški župan Ivan Vogrin (na levi), transportna
sredstva - traktorje - pa je ponudilo lenarško podjetje Trgo-
vprevoz, katerega direktor se je prav tako udeležil tega po-
membnega sestanka.
Destrnik je sredi poletja dobil zdravstveno ambulanto. Z
roko v roki do zdravja na Destrnlškem dva Franca: župan
Pukšič in dr. Šuta.
Na Polenšaku so ženske ponovno zavihtele srpe. Kdo bo
tekmoval čez leta, ko se bodo žanjice upokojile, nismo iz-
vedeli.
Gasilci so v BIšu ustanovili gasilsko zvezo. Novim gasils-
kim zmagam je nazdravil tudi najkulturnejši slovenskogo-
riški župan Kari Vurcer (drugI z desne, sicer tudi
predsednik kulturnega društva v Trnovski vasi).
V občini Sv. Andraž so na jesen izglasovali samoprispevek
za gradnjo nove šole z vrtcem in večnamensko telovadni-
co. Za nemoten potek dela na voliščih so poskrbeli kar
bodoči uporabniki novih šolskih prostorov.
Marija SauperI je v tem letu zapustila delo v lenarški
matični knjižnici in se posvetila kmetovanju (seveda le za
potrebe ohranjanja starih običajev v Jurovskem Dolu)
Gospodinje v Juršincih so tudi letos skrbele za lačne obis-
kovalce svojih krajev
V Novincih v občini Sv. Andraž je v družbi otrok 101. rojstni
dan proslavila Žižkova Franca, a nam recepta za visoko
starost ni želela razkriti
Cerkvenjak je v letu 1999 dobil Slovenskogoriški forum in-
telektualcev, v kraju nastaja muzej starin, župan Jože Kra-
ner, ki je za župana prišel Iz Kranja, pa v Cerkvenjaku že
načrtuje sodobni turistično-rekreacijski center z bazenom
in termalno vodo
SLOVENSKA BISTRICA /
V GRAJSKI GALERIJI RAZSTAVLJA
MAJA POGAČNIK
JV/eno orodje -
bambusov iopii
Tik pred božičnimi prazniki so v no\1 likovni galeriji
bistriškega gradu v organizaciji Zavoda za kulturo Slo-
venska Bistrica odprli likovno razstavo mag. art. Maje
Pogačnik, rojene v Kranju, ki zadnja leta kot samosto-
jna umetnica živi in ustvarja v Hatzenbachu v Spodnji
Avstriji.
Maja Pogačnik je o sebi in svojem delu v skromnih besedah,
ker je njeno izrazno sredstvo pač bambusov čopič, ki svobodno
drsi po papirju, povedala, da so ji med številnimi razstavami -
razstavlja od 1992. leta dalje, s slikanjem pa se ukvarja od 1988.
leta - najljubše ravno za domače, slovensko občinstvo.
Maja Pogačnik je na dunajski višoki šoli za uporabno umet-
nost študirala uporabno, ilustrativno in fotografiko. Do 26. ja-
nuarja je na ogled njenih 36 slik z različnimi motivi, ki so nas-
tajale zadnjih šest let.
Odprtje njene razstave so tokrat pospremili umetniki Ljubl-
janskega kvarteta violončel (Matija Lorenz, Ivan Šoštarič,
Tanja Babnik - Šoštarič ter Klemen Hvala). Sicer maloštevil-
no občinstvo, ki se je tisti večer zbralo v viteški dvorani bist-
riškega gradu, pa je odlične izvajalce nagradilo z obilnim ap-
lavzom.
Vida Topolovec
16
četrtek, 6. januar 2000 - TEDNIK

Ob letu nosvidenje!
PTUJ O
Slovo dedka Mraza
Veseli december se je na Ptuju
zaključil v torek, 28. decembra,
s prireditvijo, na kateri se je de-
dek Mraz pred Mestno hišo v
spremstvu Snežne kraljice,
snežink, palčic, zajčkov in
medvedov v soju veličastnega
ognjemeta ob glasbi poslovil od
ptujskih otrok. Tokrat se je
odpeljal kar s "kabrioletom".
Brez zapletov tudi tokrat ni šlo:
avtomobilu so nagajale "svečke",
dedku Mrazu pa je zaradi ledu
zmanjkalo tal pod nogami. Upa-
jmo, da se bo naslednje leto
kljub temu spet vrnil.
Majda FridI
DORNAVA O
Veseli deiember
v zavodu
v božično-novoletnem času je
bilo v dornavskem zavodu
precej živahno. Obiskal jih je
dedek Mraz, še posebej pa so se
razveselili koncerta, ko jim je
igrala skupina Delta Blues Band
iz Maribora, v kateri so nastopi-
li David Vezjak, Manč Kovačič
in Alen Krajnc. Stanovalci
doma so ob njihovih ritmih zap-
lesali in se zavrteli. Ob vsem
omenjenem so bili prazniki v
zavodu lepši in prijaznejši.
MS
PODGORCI O
Veseli deiember v
vrtiu
Vrtec Podgorci je enota s štiri-
mi oddelki in 10 zaposlenimi. V
njem najde varstvo in toplino
čez 60 otrok. Ves december so se
tam vrstile prijetne in za otroke
zanimive zaposlitve in priredit-
ve. Vrhunec vsega je bil "tradi-
cionalni" obisk dedka Mraza 24.
decembra. Otroke je obdaril s
skromnim skupnim darilom in
pomarančami, poslovil pa se je s
pesmico in obljubo, da se vidijo
spet v letu 2000.
Majda Ozmec
HAJDINA O
Veseli deiember v
vrtiu Vijoliia
v prazničnih dneh so potekale
različne dejavnosti tudi v vrtcu
Vijočica na Hajdini. S pomočjo
vzgojiteljic so otroci izdelali pri-
kupne voščilnice za starše, okra-
sili novoletno jelko z lastnimi
izdelki - raznobarvnimi figuri-
cami iz testa. Potekale so "igra-
rije", pa še likovne delavnice z
izdelovanjem	novoletnih
aranžmajev in še pa še. Nepoza-
bno je bilo tudi srečanje z
dedkom Mrazom, ki je otroke
obdaril. Ogledali so si tudi lut-
kovno igrico o Mojci Pokrajcul-
ji. Ob zaključku leta so se zaba-
vali v disku. Otroci so se na ta
dan še posebej lepo uredili, deči
so si nadeli "kravate in me-
tuljčke", deklice so se polepšale
z "bleščicami". Posladkali so se s
suhim sadjem in sokom. Zelo
prijetno pa jih je presenetil "pra-
vi pravcati kuhar" Jože Škerget
in pripravil "najboljše kokice".
Zelo dobra zamisel enega naših
staršev, kajne? Hvala pa tudi g.
Kovačiču, ki si je "vzel čas" in
dogodke posnel z videokamero.
Želimo si še veliko takih dnevov
in sodelovanja s starši.
Daniela Hotko
Ptuj: Pred Mestno hišo je bilo živahno.	Foto: Langerholc
Dornava: Obisk dedka Mraza v zavodu dr. Marijana
Borštnarja
Podgorci: Najboljše oranže prinese dedek Mraz -
ali pa je bil Božiček?	Foto: Žalar
Hajdina: "Kako dobre so kokice!"
KIDRIČEVO / OBISKALI SMO KANTAVTORJA VITA
MLINARIČA
Uspešen, a na trdnih tleh
Zmagovalec lanskega novembrskega Oriona, glasbene oddaje
TV Slovenija, je mladi kantavtor Vito Mlinaric iz Kidričevega.
Obiskuje srednjo šolo v Mariboru. Ker imajo mladi podobne
interese, sva se odločili, da narediva z njim kratek pogovor.
•	Kaj je tvoja življenjska
želja?
"Moja želja je, da bi dosegel
postopen uspeh in hkrati ostal
na trdnih tleh (saj se mi nika-
mor ne mudi)."
•	Kdaj si se začel ukvarjati s
petjem in kdo te je navdušil?
"Z glasbo sem se začel ukvarja-
ti že pred osmimi leti, za sabo
imam leto in pol kariere. Igram
več instrumentov, največ kitaro.
Navdušil sem se sam, k temu pa
je pripomogel tudi oče."
•	Kakšen je odziv gledalcev
oz. poslušalcev?
"Zaenkrat zelo, zelo dober, za
kar se jim zahvaljujem."
•	Kateri so tvoji največji
nastopi?
"Najmočnejši ostanejo, Orion
in slovenska popevka."
•	Kako bi se opisal v petih
besedah?
"Zelo vesel, mlad, poln upanja
in energije ter vztrajen."
•	Kaj ti v življenju največ po-
meni?
"Ženske in kitara."
•	Kaj si želiš v prihodnosti?
"Da bi čimprej izdal ploščo,
vendar bi potreboval še več
sponzorjev.
Vsem svojim poslušalcem in
bralcem Tednika želim polno
sreče, predvsem zdravja in veli-
ko uspeha ter se zahvaljujem za
glasove na Orionu. Še posebej
hvala županu Alojzu Šprahu in
gospe Marti Pintarič. Na koncu
bi še dodal, da bom nastopil v
letnem Orionu junija."
Meta in Martina
O Vitu Mlinariču iz Kidričevega bomo še slišali ...
Foto: Majda FridI
JURSINCI / ŠTIRI LETA DRUŠTVA GOSPODINJ
Tudi letos gospodinjski praznik
Društvo gospodinj Juršinci je decembra praznovalo četrto ob-
letnico uspešnega dela. Ob ustanovitvi decembra 1995 je bilo
edino tovrstno društvo v Sloveniji.
Kot je povedala predsednica
Marta Toplak, je bilo društvo
ustanovljeno, da bi se ženske
povezale in izobraževale za na-
predek gospodinjstva, da bi gos-
podinjsko delo v družbi dobilo
mesto, ki mu-pripada, in da bi
izpostavile zavetnico gospodinj
sv. Marto. V štirih letih so nare-
dile veliko, zlasti pa so se
angažirale vsako leto ob prazni-
ku gospodinj, ki so ga izvedle
pod različnimi naslovi. To je
priložnost, ko se srečajo gospo-
dinje Juršincev in severov-
zhodne Slovenije ter širše. Praz-
niki so tematsko izbrani, temu
primerna so dogajanja.
Prepoznavnost so dosegle tudi
s svojimi pražnjimi oblačili, ki
predstavljajo dediščino kraja,
razvile so svoj prapor z grbom,
ki ga sestavljajo knjiga, kuhalni-
ca in cvet, ki simbolizirajo vse-
stransko izobraževanje žensk,
zdravo prehrano ter skrb za
dom in družino.
Na prvem prazniku so juršin-
ske gospodinje dale poudarek
krušnim dobrotam, na drugem
sadnim, na tretjem so se poglo-
bile v babičino kuhinjo, na
lanskem pa se je razstavni pros-
tor šibil pod prazničnimi dobro-
tami. Lanski praznik so pred-
vsem obogatili sponzorji gospo-
dinjske knjige. Prazniki gospo-
dinj vsako leto pritegnejo v
Juršince tudi ugledne gostje, kot
so dr. Cilka Kren, dr. Mira Geč-
Korošec, dr. Marta Rižnar, prof.
Edita Toplak - Benko in druge.
Prva gospodinjska spominska
knjiga je izšla pod naslovom
Ljubezniva gospodinja, lep
dom, srce družine. V njej so
zbrani napotki in pravila
Društva gospodinj Juršinci,
dosedanje delo, zgodovina za-
vetnice gospodinj sv. Marte,
povzeti ideali ženske kot gospo-
dinje, godovni dan, recepti, pes-
mi, kulinarika; sestavni del prve
gospodinjske knjige pa je tudi
dnevnik za vpise o delu društva
do leta 2010.
Bogat gospodinjski praznik
juršinske gospodinje napovedu-
jejo tudi za leto 2000, v letu 2000
pa si želijo veliko dobro
pripravljene hrane, da bodo
zdrave same in njihove družine.
MG
TEDNIK - Četrtek, 6. januar 2000
17

PTUJ / PORODOV JE VSAKO LETO MANJ
Koniaii po žensko,
začeli po moško
Minulo leto 1999 se je na Ptujskem končalo po žensko,
magično leto 2000 pa pričelo po moško in zatem spet nadalje-
valo po žensko. Zadnji porod v lanskem letu so na porodnem
oddelku ptujske bolnišnice imeli v petek, 31. decembra, ob
15.36, ko je Alenka Ratek iz Ptuja rodila deklico.
Prvi letošnji porod pa so imeli
v soboto, 1. januarja, ob 14.25,
ko je Mojca Vranješ iz Gre-
gorčičevega drevoreda 5 v Ptuju
rodila 4.600 g težkega in 56 cm
dolgega dečka Aleksa. Druga je
ob 15.52 minut rodila Irena
Horvat iz Pobrežja 40 a pri
Vidmu, in sicer 2.510 g težko in
46 cm dolgo deklico. Tretja pa
je ob 19.22 rodila Anica Kmetič
iz Žerovincev 4, ki je rodila
2.700 g težko in 47 cm dolgo
deklico.
Dežurno zdravniško ekipo so na
silvestrovo in ob prelomu leta ses-
tavljali zdravnik Vladimir Jolič,
dr. med., babici Angela Foršnerič
in Anica Španinger ter otroški
sestri Marija Petek in Milica Šala-
mun. Ker so imeli zadnji porod
šele v petek pozno popoldne, nas-
lednjega pa čez dobrih 24 ur, so
lahko opolnoči v miru nazdravili
novemu letu 2000.
Po podatkih porodnega oddel-
ka ptujske bolnišnice je bilo mi-
nulo leto, kar se števila porodov
tiče, povprečno, nekoliko več je
bilo fantkov kot deklic, sicer pa
so imeli 764 porodov, to je 13
manj kot v letu 1998. Za primer-
javo, ki nam ponuja resno raz-
mišljanje in čimprejšnje ukre-
panje, naj dodamo, da so imeli
leta 1997 v Ptuju 759 porodov,
leto poprej jih je bilo 795, leta
1995 833 porodov, pred dobrimi
15 leti pa so na porodnem od-
delku ptujske bolnišnice skleni-
li leto kar z več kot 1500 porodi;
takrat smo bili sicer še Jugosla-
vija, ko so v ptujski po-
rodnišnici pogosto rojevale še
mamice iz sosednje Hrvaške.
Se bo število porodov sploh
kdaj ustalilo ali morda celo spet
dvignilo? Naj bodo, poleg zdra-
vja, to naše iskrene letošnje želje
vsem nam! Zatorej: imejmo se
radi.
PRESENEČENJE
ZA PRVO MAMICO
v ponedeljek, 3. januarja, so
na porodnem oddelku bolni-
šnice Mojco Vranješ iz Gregor-
čičevega drevoreda v Ptuju, ki je
prva v novem letu rodila prvo-
rojenca, krepkega dečka Aleksa,
obiskali direktor bolnišnice dr.
Lojze Arko, ki ji je izročil zlato
verižico s posvetilom, direktor
ptujske enote Nove KBM Boris
Čekov, ki je najmlajšemu
varčevalcu izročil varčevalno
knjižico z začetnim zneskom
100.000 tolarjev, ter predstavni-
ca podjetja Pikapolonica Alen-
ka Volgemut, ki je srečni mami-
ci izročila otroški avtomobilski
sedež, čestitkam in najlepšim
željam v novem letu pa se je
pridružil tudi ptujski župan Mi-
roslav Luci ter se za uspešno
delo zahvalil osebju in vodstvu
ptujske bolnišnice.
M. Ozmec
Prve tri letošnje mamice s svojimi štručkami; od desne Mojca
Vranješ s prvorojencem Aleksom ter Irena Horvat in Anica
Kmetič (še v postelji) s svojima deklicama
Prvi letošnji mamici so čestitali (od leve) dr. Lojze Arko, Alen-
ka Volgemut, Boris Čekov In župan Miroslav Luci.
Foto: M. Ozmec
MARIBOR / NOVA KBM OBDARILA OTROKE V
MLADINSKEM DOMU T. KOZELA
Kovan€i iz fontane
zo sreče otrok
Predstavniki Nove KBM so decembra obiskali otroke v Mla-
dinskem domu Toneta Kozela in jim ob tej priložnosti skupaj z
manjšimi darili predali še približno dvajset kilogramov kovan-
cev, ki so se v pretklih treh mesecih nabrali v fontani pred os-
rednjo enoto Nove KBM v Mariboru.
V Novi KBM pa želijo še do-
datno prispevati k sreči teh ot-
rok, zato so se že lani odločili,
da postanejo donatorji doma.
To odločitev so tudi letos pos-
premili z zajetnim čekom.
Po postavitvi fontane s
skulpturo plešočih vil - pred
približno dvema letoma - se je
med Mariborčani uveljavila na-
vada, da vanjo za srečo mečejo
kovance. V Novi KBM so s svo-
jim siceršnjim donatorskim
prispevkom za Mladinski dom
dodali še te kovance, z željo, da
tudi otrokom prinesejo srečo.
Bančniki fontano praznijo vsa-
ke tri mesece, zbrane kovance
pa nato podarijo otrokom. V
dobrih dveh letih so iz fontane
pobrali približno 220 kilogra-
mov kovancev različnih
vrednosti.
PTUJ / NAPOVEDI ZA LETO 2000 RADIESTEZISTA,
ČARODEJA IN PREROKA MIRKA KOCMUTA
Kaj pa ce bo vse res?
"V vsej zgodovini človeštva je opaziti grozeča svarila, kaj vse bo
doletelo človeštvo, in o apokalipsi (razodetju) o koncu sveta.
Danes obstajata verski in posvetni strah, da naj bi v letu 2000
in 2001 prišlo do strahote apokalipse. Ali so strahovi upra-
vičeni ali ne, prepuščam vam, dragi bralci," pravi Mirko Koc-
mut in nadaljuje:
"V celotni zgodovini so bili
določeni različni datumi, da bo
vsemu konec. To je veljalo
predvsem za leto 1000 našega
štetja. Mnogi preroki so se opre-
deljevali za okrogle datume oz.
letnice, zato tudi leti 2000 in
2001 nista izjema. Med njimi je
tudi Michael Nostradamus.
Zakaj bi torej svarila za leto
2000 jemali bolj resno, če se do
sedaj ni zgodilo nič?
Nekaj pa je res: Lunino leto je
za nami in ponovno ga bomo
doživeli čez sedem let. Zdaj je
na vrsti Saturn. Poznamo ga po
velikanskem obroču, ki ga obda-
ja in je 760 krat večji kot
Zemlja. Sveti nam medlo, dan
na njem pa je za polovico krajši
kot pri nas. Planet Saturn nam
ne prinaša nič dobrega, ne glede
vremena, ne glede poljedelstva,
ne glede ljudi.
Leto 2000 je nekaj posebnega,
je leto velikega rojstva, prelom-
nica brez primerjave, je veliča-
stno in vredno spoštovanja. Naj
bi šli mimo leta 2000 kar tako
mirno, brez hrupa, blišča, vesel-
ja, žalosti, bolezni in strahu?
Nemogoče. Tudi znani preroki
so preplašeni. Ali vedo zakaj? Se
bo res zgodila apokalipsa?
Moje osebno mnenje je, da tis-
ti, ki govorijo o koncu sveta, v
resnici želijo samomor. Za tiste,
ki pa verjamejo, da je prišel ko-
nec, in so vznemirjeni, ker jih je
strah, pa naslednje: konca sveta
ne bo, ne bo nas uničil asteroid,
ne bo nas zalilo morje, ne bo
atomske vojne, lahko pa se zgo-
di v bližnji prihodnosti konec
nekega ljudstva, neke civilizaci-
je. O usodi človeštva bosta
odločala predvsem človek sam
in Bog. Prihodnost je torej v
naših rokah, zvezde nas samo
opozarjajo.
Prerokovanje ima nekakšno
vlogo pri napovedi dogajanj, mi
pa smo tisti, ki nasprotujemo
tem dejanjem. Človeška narava
se mora nujno spremeniti v
dobro vseh nas, ker v nasprot-
nem primeru se res lahko zgodi
apokalipsa. Zavedati se moramo
prenaseljenosti, nestrpnosti,
nezaupanja, brezposelnosti in
uničevanja okolja. Nekakšen
konec je v prihodnost do neke
meje neizogiben. Z močjo teh-
nologije smo stopili na usodno
pot, saj smo hoteli doseči iz-
boljšanje življenja. V tem ni nič
slabega, če se bomo zavedali
tudi njene nevarnosti. Zato ne
hiteti nepremišljeno v katastro-
fo, raje kot o koncu sveta se leta
2000 vprašajmo, kaj je narobe z
nami. Lep primer je rak. Rak je
bolezen, ki zelo hitro napreduje
kot naša tehnologija, je
brezsrčen in se ne ozira na
človeško telo, vede se kot popol-
noma samostojna enota. Je pa
rak tudi zelo 'neumen', saj
uničuje sistem, od katerega je
odvisen. Ne zgledujmo se torej v
svojem ravnanju po njem.
Poglejmo, kaj naredimo, ko
odvržemo akumulator v gozd ali
vodo. Se zavedamo, da smo mi
sami rak? Ali veste, da letalo
Boeing porabi za prelet Adanti-
ka 35 ton kisika? Ali veste, zakaj
najprej umirajo gozdovi?
Poročilo sveta za zaščito pred
sevanjem (NCRP), ki deluje v
okviru svetovne zdravstvene or-
ganizacije (WHO) v Združenih
državah, svari pred nevarnostjo
visoko frekvenčnih valov, elekt-
ričnih vodov in električnih
naprav. V poročilih svarijo pred
mnogimi boleznimi, ki naj bi
jih električni valovi in naprave
povzročili pri človeku. Sem so-
dijo tudi rakava obolenja. Pri
nas mnogi monopolisti in laiki,
tudi dobro plačani "strokovnja-
ki" na pritisk in iz želje po de-
narju govorijo drugače. Moj
nasvet: v mnogih primerih vam
pomaga pri odpravi težav že, če
prestavite pohištvo. Če prestavi-
mo posteljo dva metra od vira
sevanja, se bo sevanje zmanjšalo
za 100 odstotkov, ne samo 10.
Zatorej glejmo, kaj delamo, in
pomislimo tsaj na svoje otroke.
Za svoje grehe bomo tudi v letu
2000 trpeli.
Moj namen ni, da bi vam
pokvaril spoštovano leto 2000,
vendar na žalost vidim v tem
letu večje potrese, viharje, gro-
zodejstva v vzhodnih državah,,
veliko poplav, požarov in na
žalost še vojne. Vidim katastro-
fo nekega naroda, poizkus napa-
da na jedrsko oporišče, napad na
atomsko centralo, grožnjo z
atomskim orožjem, velike tero-
ristične napade, val beguncev,
uničenje mest in smrt treh zna-
nih svetovnih mož.
Ne dopustimo, da bi na nas
vplivalo zlo, poboljšajmo se, ker
če spreobrnitve ne bo, bo prišel
dan, ko bomo onemeli in z gro-
zo v očeh gledali svoj planet.
Leto 2000 nam ne prinaša nič
kaj dobrega, je pa res, da konca
ne bo. Bralcem ptujskega
Tednika želim vse naj, naj,"
končuje svoje videnje leta 2000
radiestezist, čarodej in prerok
Mirko Kocmut iz Ptuja.
Ur
Mirko Kocmut, radiestezist,
čarodej in prerok
ORMOŽ / KONCERT ORMOŠKEGA PIHALNEGA ORKESTRA
Tradkionalni novoletni komert
28. decembra so glasbeniki ormoškega pihal-
nega orkestra izvedli koncert s popolnoma no-
vim programom, ki je bil ob 150. oz. 100. oblet-
nici smrti posvečen Johannu Straussu očetu in
Johannu Straussu sinu. Navdušili so več kot 400
stalnih poslušalcev. V programu so sodelovale
tudi ormoške mažorete in folklorna skupina
Bolnišnica DPD Svoboda Ptuj s programom
meščanskih plesov.
Tradicionalni 22. novoletni koncert je tokrat že
četrtič potekal v športni dvorani OŠ na Hardeku.
Godbenikom in dirigentu Slavku Petku, ki že 24
let vodi orkester, je za uspešno izveden koncert
čestital in voščil novo leto ormoški župan Vili
Trofenik.
Tokratni koncert ormoškega pihalnega or-
kestra, ki deluje že 103 leta, je tudi posnet in 60 iz-
vodov priložnostne zgoščenke bo na razpolago že
v januarju.
Orkester deluje v okviru ormoške glasbene šole.
Njeni učenci pripravljajo vsako leto več javnih
nastopov. Naslednji redni koncert učencev bo 13.
januarja ob 18. uri v prostorih šole.
Foto: Hozyan, tekst: Majda Fridl
18
četrtek, 6. januar 2000 - TEDNIK
ZA KRATEK CAS
Info-
glasbene novice!
Prvi letošnji članek je v celoti
posvečen še glasbi Iz leta
1999, saj se zaenkrat na
glasbeni sceni ne dogaja še
nič presenetljivo novega. V
prvem delu vam torej pred-
stavljam še kronološki preg-
led lanskega glasbenega
leta, medtem ko je drugI del
namenjen novostim, ki so se
pojavile ob koncu leta 1999.
V prejšnjih dveh člankih ste si
lahko prebrali lestvice Top 100
najpopularnejših albumov in
pesmi za leto 1999, tokrat pa
dopolnjujem spisek s pesmi-
mi, ki so bile zelo kvalitetne,
vendar premalo popularne:
Why Does it Always Rain on
me - TRAVIS, She - ELVIS
COSTELLO, Sittin 'Down Here
- LENE MARLIN, She's in Fas-
hion - SUEDE, L.A.Song -
BETH HART, Lost in you -
GARTH BROOKS, Try - MACY
GRAY, Blue Eyes Blue - ERIC
CLAPTON, Staying Power -
BARRY WHITE, What I Am -
TIN TIN OUT & EMMA BUN-
TON, Sunshine - GABRIELLE,
If you Ever Leave me - BARBA-
RA STREISAND & VINCE
GILL, Fortunate - MAXWELL,
Radio - THE CORRS, The Best
of me - BRVAN ADAMS, Sec-
ret Smile - SEMISONIC, Erase
/ Revvind - THE CARDIGANS,
Animal Instinct - THE CRAN-
BERRIES, You Got me - THE
ROOTS, She's So High - TAL
BACHMAN, Lullaby - SHAWN
MULLINS, Just Looking - STE-
REOPHONICS, Precious Time
- VAN MORRISON, I want you
to want me - LETTERS TO
CLEO, The Animal Song - SA-
VAGE GARDEN, I will Remem-
ber you - SARAH McLACH-
LAN, Crazy - LEANN RIMES,
Call and Ansvver - BARENA-
KED LADIES, Baby Don't you
Break my Heart Slow - VNDA
SHEPHARD.
Najvišje glasbene nagrade
grammyje so letos podeljevali
že 41. in največ kipcev je dobi-
la LAURVN HILL, kar štiri.
Grammyja za najboljši album
je dobila gospa Hill za album
The Miseducation of Lauryn
Hill. Najboljša pesem pa je bila
My Heart will Go on pevke Ce-
line Dion. V Veliki Britaniji pa
podeljujejo nagrade brits in
glavna zvezda prireditve je bil
ROBBIE VVILLIAMS, ki je dobil
tri nagrade. Na Otoku so za
najboljši album izbrali This is
my Truth, Teli me Vours skupi-
ne Manic Street Preachers.
Nagrado za najboljšo pesem
je dobil Robbie VVilliams za
čudovito balado Angels. Kot
dodatek pa moram zapisati,
da se oboje nagrade navezu-
jejo na leto 1998.
V Sloveniji smo se lani lahko
zabavali na koncertih izavajal-
cev, kot so The Cardigans,
Blondie, Metallica, R.E.M., Joe
Cocker, Public Enemy...
13. decembra lani se je na po-
licah s ploščami pojavila dina-
mična in provokativna prired-
ba komada IT'S ONLY ROČK
AND ROLL	ki so jo v
originalu izvajali The Rolling
Stones. Založba Universal pa
je za to dobrodelno pesem pri-
vabila k sodelovanju izvajalce.
kot 50 Mick Jagger, Spice
Giris, Annie Lennox, Tom
Johns, Dolores 0'Riordon, Jay
K., Chrissie Hynde, Bono, Joe
Cocker, Gabrielle...
MISSV ELLIOTT je ameriška
raperka, ki je največ uspeha
požela s hitom I Want you
Back v duetu z Mel G. iz skupi-
ne Spice GirIs. Lani je raperka
v goste povabila francoskega
"guroja" MC Solaarja v koma-
du AITn my Girl. Gospa z
vzdevkom Missdemenor to-
krat valuje v komercialnih rit-
mih rapa v komadu HOT
B0YZ v njem sodeluje-
jo tudi Nas, EVE & Q-Tip.
Nemški studijski mojster
SASH! ima sedem plesnih
uspešnic: Encore une fois,
Ecuador, Stay, La Primavera,
Mysterious Times, Move Ma-
nia in Colour the World. Ob
koncu lanskega leta se je
SASH! vrnil v diskoteke s so-
dobnim, vendar ne tako ko-
mercialnim plesnim ritmom
komada ADELANTE	v
katerem pomaga tudi raper
Rodriguez.
David Breznik
Sanja Mlinar
POPULARNIH 10 / Popularnih 10
1.	Thafs the Way it is - CELINE DION
2.	Rhythm Divine - ENRIOUE IGLESIAS
3.	Kiss - VENGABOVS
4.	She's the One - ROBBIE VVILLIAMS
5.	The Best of me - BRVAN ADAMS
6.	Born to Make you Happy - BRITNEV SPEARS
7.	Radio - THE CORRS
8.	What a Girl Wants - CHRISTINA AGUILERA
9.	Waiting for Tonight - JENNIFER LOPEZ
10.Voices	-ANNLEE
Lestvico POPULARNIH 10 lahko poslušate vsako so-
boto v večernem sporedu radia Ruj.
e>M/oi/i dopisniki
NA ROGLI
V sredo, 8. decembra, smo se
odpravili na Roglo. Ustavili
smo se v Vidmu, kjer so se nam
pridružili še učenci in učitelji
videmske šole.
Ko smo prišli na Roglo, smo se
namestili v hišo, kjer smo pet
dni živeli. Potem so nam učitelji
pokazali veliko telovadnico in
bazen v hotelu. Drugi dan smo
se razdelili v skupine. Skupine
so se imenovale: Bobri, Turbo-
smučarji, Smučmašine, Iskalci
Jetija. Smučal sem v skupini
Bobrov. V skupini sem se dobro
počutil. Našemu učitelju je bilo
ime Matija. Zelo se je trudil z
nami, mi pa smo se naučili
smučati.
Matej, 5. r.,
OS Leskovec
ZIMSKA ŠOLA
V NARAVI
Zjutraj smo vstali in si pospra-
vili sobe. Potem smo se odpravi-
li na zajtrk in odšli nazaj v kočo.
Vzeli smo smučarsko opremo in
se odšli smučat. Med smučan-
jem smo se ogreli s čajem in pos-
ladkali s keksi .Spet smo vzeli
smuči in se odpravili na
sedežnico. Nato je sledilo kosilo
in popoldansko smučanje.
Končno smo odšli v kočo, spili
vroč čaj in lizali limono. Potem
smo v delavnici, ki smo jo ime-
novali Praznični december na
zasneženi Rogli, izdelovali
voščilnice, novoletne okraske
ter raziskovali in pisali svoje
misli o Miklavžu, Božičku, o
novem letu in o dedku Mrazu.
Nastali so zanimivi plakati.
Tudi zvečer smo imeli različne
dejavnosti: šli smo v telovadni-
co, se kopali v bazenu in odšli
na sprehod. Ob 22. uri smo se
pričeli pripravljati za spanje,
vendar ni nihče mogel spati.
Učiteljice so nas mirile do pol-
noči.
Predzadnji dan je bilo na vrsti
razburljivo tekmovanje. Vozili
smo med čisto pravimi vratci,
čas pa so nam merili s pravo
elektronsko uro.
Vsi smo bili uspešni. Sobotni
večer smo preživeli v disku, kjer
smo ugotovili, da smo pravi
rajači. Zadnji večer smo se pred-
stavljali po sobah in razdelili so
nam pohvale za uspešno opravl-
jen smučarski tečaj.
Zimska šola na Rogli mi bo os-
tala v lepem spominu.
Peter Lenart, 5. r.,
OŠ Videm
BABICA
Ko sem toliko zrasla, da sem
začela razlikovati družinske
člane, sem takoj ugotovila, da
pri nas nekdo manjka. Pogrešala
sem namreč dedka.
Moja nesreča je bila v tem, da
sta mi oba dedka umrla, še pre-
den sem se jaz rodila. Poznam ju
samo po pripovedovanju in po
slikah. Sklepam, da bi se z nji-
ma dobro razumela. Včasih svo-
jemu bratu kar zavidam, ko mu
pripoveduje, kako veselo je bilo,
ko se je igral z dedkom in babi-
co. Tudi jaz rada zahajam k svo-
ji babici, ker je tudi babica osta-
la samo še ena. Najbolj vesela pa
sem ob praznikih, ker takrat ba-
bica pride k nam in skupaj praz-
nujemo.
Moja babica je stara 71 let in
za svoja leta prav dobro izgleda.
Zelo veliko da na svoj videz,
zato je vedno rada urejena. Je
tudi sodobnega mišljenja,
čeprav ima na življenje dru-
gačne poglede kot mi. Ko mi
pripoveduje, kako težki časi so I
bili nekoč in kako težko se je
živelo, jo popolnoma razumem.
Pravi, da ji je hudo pri srcu, ko
vidi, koliko hrane danes vržemo
vstran, ponekod pa je še toliko '
ljudi lačnih. Najbolj boleče pa |
se ji zdi, ko nekateri otroci in
vnuki pozabijo na svoje mame
in očete oziroma dedke in babi-
ce in pretrgajo vse stike. Zato
moji babici veliko pomeni vsak
telefonski klic, vsaka razgledni-
ca in vsak obisk, ki ji ga name-
nimo. Ob vsakem srečanju nam
vedno zatrjuje, da se moramo
imeti radi.
Opažam, da se to spoštovanje
pri nas prenaša iz roda v rod.
Tudi moja starša sta cenila svo-
jega dedka in babico. Sedaj sta
tudi sama postala dedek in babi-
ca in moja nečakinja ju ima zelo
rada in komaj čaka, da pride k
nam, čeprav nas ločijo le stopni-
ce.
Mateja Krajnc, 7. o,
Oš Videm
SOŽITJE
GENERACIJ
v šoli smo se pogovarjali o naj-	I
starejšem dedku in babici. Zbra-	|
li smo podatke, da bi potem ve-	j
deli, kdo sta najstarejša dedek in	;
babica. Otroci smo se potrudili	i
in zbrali veliko podatkov. Mo-	.
rali smo tudi narediti izdelke z
babicami in dedki. Z babico sva :
spekli potico, z dedkom pa nič.
Drugi so prinesli že različne
stvari. Minilo je nekaj dni in
začela se je prireditev za stare
starše. Nastopali smo vsi. Naj-
prej, ko se je začela prireditev, je
imela govor učiteljica Angela
Fras. Nato se je začel program.
Začeli so najmlajši, nato pa je
šlo po vrsti. Po prireditvi so sta-
ri starši dobili hrano, katero so
spekle nekatere babice. Jedli, so
tudi potico, ki sva jo spekle z ba-
bico. Nato so se najedli in odšli
domov. Dedki in babice so se
imeli lepo, mi pa tudi, saj smo
razveselili stare starše.
Sabina Herga, 4. r.,
OŠ Trnovska vas
NAŠA DRUŽINA
Naša družina šteje šest članov.
Najstarejši član naše družine je
moja babica, sledi ji oče, potem
še mamica, nato sestri Danijela
in Katja, na koncu pa sem še jaz.
Oče in mamica hodita redno v
službo, da nam otrokom nič ne
manjka, zato ju imam zelo rada,
tudi babica ima dovolj dela z
mano, saj mi mora vsak dan
skuhati kosilo, da ne grem lačen
v šolo. S sestrama pa imam jaz
veliko dela, saj ju moram ves
dan jeziti, kar pa ni tako lahko.
Skratka, smo čisto normalna
družina.
Boštjan Turk, 2. a,
OŠ Gorišnica
PAJEK IN MUHA
Nekoč je živel pajek, ki mu je
bilo ime Hanza. Hotel je ujeti
muho z imenom Izzivalka, a ta
se mu je vedno rešila iz mreže.
Bila je to prebrisana muha, grda
in debela. Nekega dne se je te
muhe naveličal in odšel v trgo-
vino PAJKOVA PREJA. V
trgovini si je kupil zelo močno
in lepljivo mrežo. Preden se je
vrnil domov, mu je muha staro
mrežo prerezala s škarjami.
Novo mrežo je moral spraviti na
dobro mesto za lov in jo pritrdi-
ti. Muha je mislila, da si je sple-
tel novo, nemočno mrežo. Zale-
tela se je vanjo in se več ni mo-
gla ganiti. Naš Hanza je muhi
Izzivalki zavil vrat in ji izpil kri.
Na žalost pa ni vedel, da se je
muha zastrupila, preden jo je on
ulovil. Začelo ga je zvijati, dobil
je močne krče v trebuhu. V hudi
sili je kričal in priklical svojo
ženo. Poklicala je rešilca iz bol-
nišnice PAJEK -I-. Hanza je
zdaj v bolnišnici PAJEK -I- in
umira zaradi zastrupitve z
muho.
Marko Štumberger, 4. c,
OŠ Ljudski vrt, Ptuj
DROGA IN JAZ
Včeaj smo imeli naravoslovni
dan. Z avtobusom smo se odpel-
jali na Videm. Tam smo pos-
lušali predavanje o drogah. Dro-
ge so nevarne snovi, ki lahko
povzročijo tudi smrt. Pridobiva-
jo jih iz posebnih rastlin: indij-
ske konoplje, tobaka ... Iz nje iz-
delujejo cigarete, ki jih kadi ve-
liko mladih. Nekateri pa uživajo
mamila v obliki tablet. Tudi
igle uporabljajo. Ogledali smo si
tudi igro o mamilih, ki je bila
smešna in zabavna. Na koncu
smo lahko tudi kaj vprašali.
Vprašanj je bilo veliko. Ko je
bilo vse končano, smo se z avto-
busom odpeljali domov. Ta dan
je bil za nas zelo poučen. Upam,
da bo čim manj mladih uživalo
droge!
Barbara Sitar, J.r.,
OŠ Sela
DEŽEVNA
KRALJICA
PRIPOVEDUJE
Jaz sem deževna kapljica.
Doma sem v velikem oblaku, ki
mu je ime Tomaž. A ta Tomaž
se včasih zaleti v Roka, zato
močno poči, ljudje pravite, da
grmi. Potem oblaka počita in
me kapljice padamo na zemljo,
drevesa, rože, živali, strehe, v
reke ali morja. Zelo dosti vidi-
mo in to povemo drugim. Naj-
prej nas mora sonce odpeljati
domov. Vse se ne vrnejo domov,
ampak potujejo z rekami, poto-
ki, slapovi in nazadnje pristane-
jo v morju. Tam se potapljajo,
sončijo in iščejo školjke. A vsa-
ka doživi nekaj lepega.
Katja Kerček, 2. a,
OŠ Kidričevo
LUJZEK
Dober den vsoki den, prvič v
totem leti, ki smo ga začeli
pisati z dvojko in tremi
ničlami. Začelo se je mirno,
zdravo in kar dobro, brez tistih
hroščof, ki so nas mislili
požreti, pa smo jih z insekticidi
poškropili ter vničli pret, kak
so nam škodo naredli.
Mija z Mico srna silves-
trovala v dumi krajanov na
našem Suhem bregi. Vsoki por
sije prinesa kre sebe malo vin-
skega in svinjskega, domoči
muzikoši so z/ašpilali tak, ke se
je dvorana strosla, ke se je par-
ket od plesalcof smodija in so
šmrkali po zidi letali... Vse
povprek smo se poljubčkali in
pogolobčkali. Mene je Mica
malo po pulnoči kumer pod
mizo najšla. Tan sma se pač
malo duie s sosedovo Fefiko
zadriola, saj sta se tudi moja
Mica in Fefikin Fefek negi v
kot malo predugo mučkala ...
I Kaj si čemo, tak je pač na to-
\ tem puklastem sveti.
Gdo sma z Mico zflrana vju-
\ tro domu prišla, naji je prvi
pesek obloja in poliza, v štali se
je ze krava drla, v štalinki je
prišiček kikirika, v kurjaki
petelin mijovka, na hišnem
\ pragi P^ mačok krula. Vse bh
I zmešano, tak ke sen ze misla,
\ da nam je resen tisti
računalniški hrošč glasove
domočih živoli pomeša...
Pa še to: z Mico sma prvi den
novega leta celi den svinjske
kosti oglodala in nič kurečjega
jela. Pač zato, ker svija tišči z
rikom virstvo naprej, kura pa
ga z nogatni brca nazcy.
Toto pismo sen vam pisa v
nedeljo, 2. januarja. Sedin pri
I topli peči in gledan, kak vuni
sneguvle. Mica priprovla mizo
\ za obed, popudne pa nekšne
obiske pričakuvlema. Mdo se
I bom pogučali, dedi bomo korte
I vrgli, ženske pa bodo dede
; oglodale. Saj vete, kak to gre,
I da se nekam pride.
Tejko van te naj bo za prvi
tjeden v novem leti. Vse vas
lepo podavljam. Šparajte dnar,
s(y je toti mesec zjelodugi in fi-
nančno suhi.
Vaš LUJZEK
TEDNIK - Četrtek, 6. januar 2000
KOLESARSTVO
21
ŠPORT, PISMA BRALCeV
To leto bi moralo biti dobro
Mitja Mahorič je spadal med najobetavnejše mlade koiesaije
v Sloveniji. Z njegovim imenom so bili povezani vsi načrti
Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj. Skupaj z Miranom Kel-
nerjem je bil vodilni v odlični generaciji. Kot mladinec je bil
udeleženec svetovnega prvenstva v Ekvadorju, kjer je osvojil
27. mesto, na tekmi svetovnega pokala v Avstriji je bil četrti,
bil je državni prvak v cestni dirki leta 1994, na državnem
prvenstvu 1998 je na cestni dirki osvojil drugo mesto in še bi
lahko naštevali.
Sedaj se Mitja vrača. Po poškod-
bi, ki jo je staknil v letu 1998, je
moral nekaj časa prisilno počivati,
a je kljub poškodbi postal zmago-
valec dirke po Sloveniji v katego-
riji do 23 let. Sicer pa se poškodb
športniki neradi spominjajo,
^jub poškodbi Mitja nikoli ni
želel pomisliti, da je kariera aktiv-
nega kolesarja zanj preteklost.
Počasi se vrača. V tem času ni bil
nikoli brez kolesa ali misli nanj.
Če že ni mogel biti aktivni ude-
leženec, je bil vsaj zraven kot tre-
ner starejših mladincev pri Perut-
nini Ptuj.
• Kako ste se poškodovali?
"Na višinskih pripravah v itali-
janskem Levignanu sem si poško-
doval kolenske vezi. Poškodbo
smo na začetku delno sanirali,
vendar so bile bolečine zelo hude.
V letu 1999 sem prvo polovico leta
bolj počival in bil trener starejših
Mitja Mahorič. Foto: Kosi
mladincev, v drugi polovici leta
pa sem ponovno sedel na kolo in
pričel vaditi. Doktorja Sajovic in
Toš sta prižgala zeleno luč in mis-
lim, da pri vožnji ne bi smel imeti
težav, Ujub temu da še imam
bolečine, vendar ne v takšni obli-
ki kot prej."
•	Preizkusili ste se kot trener.
Kako je videti kolesarstvo iz av-
tomobila?
"To je zelo težko povedati.
Počutil sem se nelagodno. Po eni
strani me je mikalo, da bi kar sam
sedel na kolo, vendar to ni bilo
mogoče. Težje je gledati kot vozi-
ti. Toda mdi mladi so bili potreb-
ni pomoči. Kot trener starejših
mladincev sem bil zelo zadovol-
jen, saj smo dosegli nekaj odmev-
nih dosežkov: 1. mesto Zagorca
na državnem prvenstvu v krono-
metru, 3. mesto Andreja Omulca,
naslov državnega prvaka na pisti,
osvojili smo pokal Slovenije in
kriterij slovenskih mest itd."
•	Ali ste po poškodbi še upali
na vrnitev na kolo?
"Trinajst let dela, vloženega v
kolesarstvo, ni malo. Verjel sem,
da se bom vrnil, nikoli nisem iz-
gubil upanja. Sedaj je dobro, da je
poškodba sanirana, upam na naj-
boljše in mislim, da bodo
doseženi boljši rezultati, kot so
bili v preteklosti."
Kako so se pričele vaše priprave
za novo sezono?
"Kot veste, smo dobili novega
trenerja. Spremembe so stalnica v
športu. Z novim trenerjem Pinta-
ričem smo se dobro ujeli in upam,
da bo kot trener ravno tako
uspešen kot prej, ko je bil odlični
kolesar. Če se lahko malo pohva-
lim, bi dejal, da sem kapetan ekipe
in sem v ekipi PP najstarejši kole-
sar. Štirinajst nas je in vsekakor
bodo prišle dirke, ko bomo lahko
pokazali svojo vrednost."
•	Vaši cilji in želje v novem
letu?
"Če bo vse normalno ix)tekalo,
potem bi morali biti rezultati
boljši kot kdaj koli prej. Mislim,
da bomo imeli vrhunec na dirki
po Sloveniji, ki je glavni cilj, ena-
ko tudi državno prvenstvo. Seve-
da pa bo dovolj dirk za dokazo-
vanje. Upam, da bomo uspešni."
Danilo Kiajnšek
NOGOMET / EKIPA GERECJE VASI Z NOVIM SPONZORJEM
Nmšil skupni Interes
v nogometnem klubu Gerečja vas so z dosežki svojih no-
gometašev v jesenskem delu prvenstva v 3. ligi - sever zado-
voljni, saj so na dobrem četrtem mestu s samo štirimi točkami
zaostanka za vodečo Palomo s Sladkega Vrha. Uspešne igre
pa niso ostale neopažene.
Vodstvo kluba se močno trudi,
da bi mladim nogometašem zago-
tovilo optimalne pogoje za delo.
Denar in sponzorje ali donatorje
je v tem času težko dobiti. A ravno
to je uspelo vodstvu NK Gerečje
vasi, saj so se uspeli dogovoriti za
sponzoriranje s Francem Unu-
kom, direktorjem zelo uspešnega
šjpediterskega podjetja UNUK
SPED, d.o.o., iz Maribora, ki bo
priskočil na pomoč "vijolicam" iz
Gerečje vasi.
Dobri rezultati in interes za vla-
ganje v šport so se našli z roko v
roki in tako so v Gerečji vasi nare-
dili ogromen korak naprej. Vsa
zahvala pa gre tudi podjetju in di-
rektorju, da so priskočili na
pomoč oziroma našli interes za
razvoj nogometa v tem kraju.
Danilo Kiajnšek
Vodstvo NK Gerečja vas s sponzorjem
KIDRIČEVO
Silvestrski
tek
športno društvo Kidričevo
je organiziralo silvestrski tek
po ulicah tega industrijskega
mesta. Kljub hladnemu vre-
menu so se tekači in tekačice
podali na tek. Z malo več
propagande bi tek lahko
postal	kvalitetnejši,
predvsem pa bi radi, da bi
postal tradicionalen. Vrstni
red - moški: 1. Maks Laura,
2.	Damjan Mergedušič, 3.
Anton Podvršek - vsi Ki-
dričevo; ženske: 1. Ajda
Raca, 2. Mateja Štumberger,
3.	Mateja Zemljarič - vse Ki-
dričevo.
Danilo Kiajnšek
SERVIS SMUČI
TENIS OPREME
TER KOLES
Šport Servis Davorin
Munda s.p.
Slovenski trg 1, 2250 Ptuj,
tei.: 062/778-587
JURSINCI / ZUPAN SPREJEL ŠPORTNIKE
Majhna abiina - dobri športniki
v občini Juršinci so ponosni
na svoje športnike in šport-
nice, ki glede na razmere, v
katerih delajo, dosegajo do-
bre rezultate.
Tako so bili v minulem letu zelo
uspešni judoisti, ki jih vodi
državni reprezentant Joi^ Marin.
Prav tako so dobre rezultate dose-
gali strelci in drugi športniki. Po-
zabili pa niso na športnike, ki iz-
hajajo iz občine Jiu^inci, vendar
pa tekmujejo za klube v drugih
krajih, kot sta judoist Denis Rus
(nosilec medalje z mladinsk^a
evropskega prvenstva) in Boris
Janžekovič, padalec, udeleženec
svetovne^ prvenstva za mladince
v Avstriji.
Zaslužena priznanja je športni-
kom podelil župan Alojz Kavčič.
Pred tem je v kratkem nagovoru
Andrej Čeh, predsednik odbora
za dnižbene dejavnosti in velik
športni entuziast, vsem čestital za
dosežene uspehe in jih pozval, naj
Zupan podeljuje priznanje predstavniku Strelske družine
Juršinci
bodo ponosni, da promovirajo
majhno občino iz Slovenskih go-
ric po vsej domovini in tudi v mji-
ni.
Priznanja je prejelo 28 športni-
kov in špormic.
Tekst in foto:
Danilo Kiajnšek
SAHOVSKE NOVICE
Novoletni hitropoteini turnir
Tradicionalnega novoletnega hitropo-
teznega turnirja Šahovskega društva Ptuj
se je udeležilo 14 igralcev, čeprav ne
nekateri do sedaj najuspešnejši udeleženci,
tako da sta bila najuspešnejša veterana
Janko Bohak zli točkami in Jože Čič z
10,5 točke. Na naslednja mesta so se uvr-
stili Dušan Majcenovič z 8,5, Viktor Napast
z 8, Dušan Klajderič s 7,5, Boris Žlender,
Anton Butolen in Martin Skledar s 7,
Franjo Lazar s 6, Martin Majcenovič in
Ivan Krajnc s 5 točkami itd.
V skupnem celotnem seštevku rezultatov,
doseženih na 12 turnirjih, obračimanih po poseb-
nem točkovnem sistemu, kjer se upoštevajo
doseženi rezultati in udeležba na tumii^ih, je zas-
luženo zmagal in postal društveni hitropotezni
prvak za leto 1999 mojstrski kandidat Robert
Roškar s 162 točkami pred mojstrom Gregorjem
Podkrižnikom s 136 točkami in mojstrskim kan-
didatom Jankom Bohakom s 108 točkami.
Šahovsko društvo bo nadaljevalo hitropotezne
turnirje za društveno prvenstvo za leto 2000. Ti
bodo še v naprej načeloma vsak prvi petek v mese-
cu, prvi v novem ciklusu že 7. januarja ob 18. uri.
Janko Bohak
MOČAN ŠAHOVSKI
TURNIR NA PTUJU
šahovski klub Pmj bo v začetku februarja orga-
niziral zelo močan mednarodni šahovski turnir, ki
naj bi bil sedme kategorije. Na njem bodo nastopi-
li velemojstri Georg Mohr/Slovenija/, Zoltan Var-
ga / Madžarska/, Adrian Mihajlčišič /Slovenija/;
mednarodni mojstri Viktor Zeljadinov in Jurij
Kozakov /oba U^jina/ ter Danilo Polajžer /Slo-
venija/, mojstra FIDE Zlatko Topalovič /Hrvaška/
in I^do Brglez /Slovenija/ ter domači mojstrski
kandidati Domen Krimipačnik in Rado Roškar.
Na turnirju bo priložnost predvsem za za domače
šahiste, da osvojijo bal za velemojstra in medna-
rodnega mojstra.
Danilo Kiajnšek
PREJELI SM07 KAKO PRAVILNO TOLMAČITI ZAKON O
DRŽAVNEM TOŽILSTVU
Kdo naj razsodi
Pri predlaganju za imenovanje vodje skupine
državnih tožlcev za posebne zadeve (v nad^je-
vanju bom uporabljal le besedo skupina) je prišlo
med generalno državno tožilko ga. Zdenko Cerar
in ministrom za pravosodje g. Tomažem
Marušičem do spora o tolmačenju nekaterih
določb Zakona o dižavnem tožilstvu (v nadalje-
vanju skrajšano ZDT - Ur. list RS, št. 63/94 in
59/S^). Pred odgovorom, kdo naj razsodi, kako pra-
vilno tolmačiti zakon o dižavnem tožilstvu, je po-
trebno odgovoriti še na nekatera v nadaljevanju
zapisana vprašanja in pojasniti različna mnenja.
•	Kakšno pristojnost ima prej omenjena
skupina
Pri Državnem tožilstvu Republike Slovenije usta-
novljena skupina je pristojna za pregon storilcev
kaznivih dejanj s področja organiziranega kriminala,
za katerega se po. 10 členu ZDT štejejo "luadno pre-
gonljiva dejanja, storjena v okviru or^izirane kri-
mindne združbe z notranjimi pravili ravnanja, ki
deluje na podjetniški način in pri tem praviloma
uj^rablja nasilje oziroma korupcijo ter z namenom
pridobivanja protipravne premoženjske koristi ali
družbene moči. Zlasti so to dejanja s področja pranja
denarja, korupcij^ proizvodnje in prometa z mamili
in orožjem, trgovine z belim blagom, zvodništva in
prostitucije, hudodelskega združevanja in kazniva
dejanja z mednarodnim elementom."
•	Različna mnenja o uporabi določb ZDT
o predlaganju za in^novanje vodje skupine
V 2. odstavku 10. b čl. ZDT je zapisano, da se vodja
skupine imenuje po postopku, ki velja za imenovanje
vodij višjih ali oliožnih tožilstev.
Qede na pravkar omenjeno določbo je minister za
pravosodje postopal po 6. odstavku 23. člena ZDT in
je po pridobljenih mnenjih tožilske personalne ko-
misije in generalne državne tožilke, ki sta obe naj-
višje razvrstili vrhovna državnega tožilca g. Anto-
na Ribnika^a, predlagal za vodjo skupine okrožno
državno tožilko gsi. Jožico Boljte Brus. Postavil se je
na stališč^ da je ne glede na pravkar omenjeni
mnenji pristojen med več kandidati izbrati enega in
ga predlagati vladi za imenovanje na mesto vodja
skupine. Po nj^ovem mnenju v primeru predlagan-
ja za imenovanje vodje skupine ne pride v poštev 5.
odst. 20. čl. ZDT, ki se glasi:
"Če minister za pravosodje ne sprejme nmenja per-
sonalne komisij^ mora v roku 10 dni zahtevati, da
personalna komisija ponovno prouči svoje mnenje v
roku 15 dni; če je bilo novo mnenje sprejeto z večino
dveh tretjin vseh članov komisije, je tako mnenje za
ministrstvo obvezno."
Generalna državna tožilka pa zastopa stališče, da je
cit. 5. odst. 20. čl. ZDT treba upoštevati mdi v kon-
kretnem prej omenjenem primeru.
Zanimivo je, da zastopa isto stališče, kot ga je izra-
zila generalna državna tožilka, mdi vladna kadrov-
ska služba, medtem ko je vladna kadrovska komisija
pod vodstvom podpredsednika vlade g. Marjana Po-
dobnika podprla predlog ministra za pravosodje, to
pa je storil tudi predsednik SDS g. Janez Janša.
• Kaj je storila vlada in kaj je izjavila gene-
ralna državna tožilka
Vlada RS je 16. XII. 1999 z meni neznano utemelj-
itvijo imenovala za vodjo skupine okrožno državno
tožilko ga. Jožico Boljte - Brus. Tej je ob imenovanju
za to mesto generalna državna tožilka čestitala, novi-
narju "Večera" pa izjavila, da ne odobrava postopka,
po katerem je bila omenjena imenovana, in da je že
čas, da se politika nauči postavljati na neko delovno
mesto človeka po njegovi strokovnosti (glej "Večer",
18. XII. 1999).
Mnogi, zlasti pravniki, so pričakovali oz. še
pričakujejo, da o^vomi odgovorijo na vprašanje,
kako pravilno tolmačiti prej omenjene določbe
ZDT. To lahko stori ali Vrhovno sodišče RS, pred
katerim po izjavi generalne državne tožilke čakata na
sodbo dve našemu obravnavanemu primeru podobni
zadevi, lahko pa to stori mdi zakonodajalec in sprej-
me obvezno razlago različno tolmačenih dolod)
ZDT.
Mirko Kostanjevec
PTUJ - ORMOŽ / NOVA KOMANDIRJA POLICIJSKIH POSTAJ
Poliiija boli odprta iavnosti
Na policijskih postajah v Ptuju in Ormožu je novo leto pri-
neslo tudi novo vodstvo. Dosedanji komandir policijske pos-
taje Ptuj Silvester Skok je šel z 31. decembrom v pokoj, od 1.
januarja 2000 pa je komandir policijske postaje Ptuj Darko
Najvirt, ki je bil do sedaj komandir policijske postaje Ormož.
Na ormoški policijski postaji pa je s 1. januaijem prevzel
dolžnosti komandija Miran Horvat, ki je do sedaj služboval
na postaji mejne policije Središče ob Dravi.
Novi komandir Policijske pos-
taje Ptuj Darko Najvirt je rojen
leta 1960, svojo službeno pot je
pričel leta 1979 na policijski pos-
taji v Ptuju, kjer je bil z manjšim
presledkom zaradi službovanja na
Destrniku vse do aprila 1987, ko
je bil imenovan za komandirja
postaje mejne policije Središče ob
Dravi. Tam je služboval do ok-
tobra 1994, ko so ga imenovali za
komandirja Policijske postaje
Ormož in to delo je uspešno op-
ravljal do imenovanja za koman-
dirja Policijske postaje Ptuj.
Nekoliko daljši pogovor z njim
bomo objavili po prvem mesecu
novega službovanja v Ptuju, za se-
daj le na kratko o njegovi viziji de-
lovanja Policijske postaje Ptuj, o
čemer je povedal: "Prepričan sem,
da se mora policija predvsem še
bolj odpirati javnosti, saj je osnov-
no merilo uspešnosti dela policije
prav mnenje javnosti. Zavedamo
se, da smo tukaj predvsem zaradi
ljudi. Sicer pa podrobneje o moji
viziji delovanja zaenkrat še ne bi
govoril, saj moram najprej
podrobneje spoznati ves policijski
kolektiv, dosedanji način dela ter
seveda varnostno situacijo na
območju Policijske postaje Ptuj.
Prepričan pa sem, da se navzven
naše delovanje ne bo bistveno
spremenilo."
Novi komandir Policijske pos-
taje Ormož Miran Horvat je rojen
leta 1964, službovanje v policiji pa
je pričel avgusta 1985 na Poli-
cijski postaji Ljubljana Center,
kjer je bil pet let. Zatem je bil štiri
leta vzgojitelj v kadetski šoli v
Ljubljani, leta 1992 je bil mesec
dni pomočnik komandirja PP
Ormož, zatem pa je opravljal dela
in naloge namestnika komandirja
na postaji mejne policije Središče
ob Dravi. Od oktobra 1994 do
konca leta 1999 je bil komandir te
mejne policijske postaje.
Svoje^elo na PP Ormož je na
kratko takole predstavil: "Prvo,
kar si želim, je predvsem dobro
sodelovanje z ljudmi, saj smo
obmejna enota in je to še kako po-
membno, da recimo ilegalcem
preprečimo vstop v našo državo.
Brez pomoči domačinov obme-
jnih vasi in zaselkov je delo polici-
je veliko težje in manj uspešno.
Zavzemal se bom za to, da bodo
ljudje na območju PP Ormož čim-
bolj varni in da bodo bolj zaupali
policistom. Tudi na področju pro-
metne varnosti bo treba precej
postoriti. Najbolj pereče je
križišče z obvoznico, kjer skoraj
ne mine dan brez prometne nes-
reče, predvsem zaradi neupošte-
vanja prometnih znakov. Več o
svojem delu in drugem pa morda
po tem, ko se bom z vsem temelji-
teje seznanil."
M. Ozmec
Novi komandir policijske pos-
taje Ptuj Darko Najvirt
Miran Horvat, novi komandir
Policijske postaje Ormož
ORMOŽ / 5AMORODNA VINSKA TRTA V VINOGRADIH
Subvemije za obnovo vinogradov
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike
Slovenije bo v javnem razpisu za dodelitev subvencije za
obnovo vinogradov, ki bo objavljen do marca leta 2000, sub-
vencioniralo obnovo površin, ki so še zasajene s samorodno
vinsko trto.
Pogoji za pridobitev subvencije
za jeseni 1999 ali spomladi leta
2000 obnovljene vinograde so iz-
sekanje samorodne vinske trte in
zasaditev s sortami, ki so pripo-
ročene in dovoljene za posamezen
vinorodni okoliš, na isti ali na-
jmanj enako veliki površini. Prav
tako mora biti vinogradnik vpisan
v register pridelovalcev grozdja in
^vitia. Tudi zato ponovno na-
prošajo vse, ki še niso vpisani, naj
to čimprej storijo na upravni eno-
ti. V register so se dolžni vpisati
vsi, ki obdelujejo več kot 0,05 ha
vinograda, in vsi, ki tržijo z
grozdjem, moštom ali vinom,
četudi je njihova površina manjša
od 0,05 ha. Prav tako naj se na up-
ravni enoti oglasijo tudi tisti, ki so
sicer že vpisani, a so vpisani po-
datki nepopolni in niso v skladu s
pravilnikom o registru prideloval-
cev grozdja in vina in katastru vi-
nogradov. Izogibanje vpisu v re-
gister pridelovalcev grozdja in
vina se za posameznike kaznuje z
denarno kaznijo od 50.000 do
120.000 tolarjev, za pravne osebe
in samostojne podjetnike pa z de-
narno kaznijo od 300.000 do
500.000 tolarjev.
Za obnovo površine pod 0,1 ha
je vlogi za dodelitev subvencije
obvezna priloga zapisnik kme-
tijske svetovalne službe o izvedeni
krčitvi vinograda, zasajenega s sa-
morodno vinsko trto.
Javni razpis za dodelitev sub-
vencije za obnovo vinogradov bo
objavljen do marca letošnega
leta. Vse podrobnejše informacije
pa so vinogradnikom na voljo pri
kmetijski svetovalni službi.
Maida Fridl
Kulturni
križemkražem
PTUJ • Na mladinskem
oddelku knjižnice (Mali
grad v Prešernovi) vabijo
danes, v četrtek, ob 17. uri
na pravljico Čarobni šal, na-
menjeno otrokom od četrte-
ga leta dalje. Copati so še
vedno obvezni.
PTUJ • V ptujskem gleda-
lišču bodo jutri, v petek, 7.
januarja, ob 9.30 in 11. uri
ter v soboto, 8. januarja, ob
11. uri v okviru lutkovne ma-
tineje predstave Muca Co-
patarica v režiji Irene Rajh
Kunaver.
ZGORNJA LOŽNICA • V
petek, 7. januarja, ob 17. uri
bo v osnovni šoli proslava v
počastitev 23. krajevnega
praznika. V kulturnem delu
programa bodo poleg
učencev šole sodelovali še
Venčeseljske ljudske
pevke, moški komorni zbor
KUD Alojza Avžnerja ter
drugi.
SLOVENSKA BISTRICA •
Zavod za kulturo in občina
vabita na prireditev ob spo-
minskem dnevu občine Slo-
venska Bistrica in v počasti-
tev 57. obletnice padca Po-
horskega bataljona. Akade-
mija bo v petek, 7. januarja,
ob 19. uri v viteški dvorani
gradu. V kulturnem progra-
mu bo poleg delavcev Za-
voda za kulturo sodeloval
še trio Tityre s flavtistkami
Mojco Rozman, Nevenko
Tršan in Laro Zurunič.
RAZKRIŽJE • Pri Ivano-
vem izviru na Razkrižju se
bo v soboto, 8. januarja, ob
18. uri pričela predstava
Božična noč, v kateri sode-
lujejo farani in občani žup-
nije in občine Razkrižje.
PTUJ • V petek, 7. januar-
ja, bo v razstavišču ptujske
Mestne hiše ob 12. uri otvo-
ritev razstave najnovejših
fotografij alpinista in foto-
grafa Sandija Kelneriča iz
Godenincev.
PTUJ • Predstava Milana
Jesiha Triko v režiji Matjaža
Lati na bo na sporedu
ptujskega gledališča po-
novno prihodnji četrtek, 13.
januarja, ob 19.30.
LENART • V Ljudski
knjižnici je še vse do konca
tega meseca na ogled
razstava slik 2000, ki pri-
kazuje dela lenarških os-
novnošolcev in dijakov,
med motivi pa se najpogos-
teje pojavlja mir. Razstava
je odprta vsak delavnik
med 8. in 17. uro, ob sobo-
tah med 9. in 13. uro.
KINO PTUJ • Ta in pri-
hodnji teden je ob 18. uri na
sporedu Tarzan, ob 20. pa
Pn/i poljub.
ČRNA KRONIKA
PRAZNIKI BREZ VEČJIH
NESREČ
Enako kot drugje po državi so
ljudje tudi na našem območju
veselo, ponekod celo "noro" sil-
vestrovali, vendar zaradi tega ni
bilo večjih nesreč in težjih
poškodb. Povsod po državi pa
ni bilo tako, saj so v prometnih
nesrečah umrli trije, pri več
hudo ranjenih pa se zdravniki
še borijo za življenje. Štirje,
večinoma mlajši ljudje pa so
umrli doma, ko so prišli s sil-
vestrovanja (verjetno alkohol in
mamila). Predvsem spodbudno
je tudi to, da kljub gostemu pro-
metu na našem območju ni bilo
večjih prometnih nesreč, prav
tako ne nesreč s petardami in
drugo pirotehniko.
VLOMILEC ODNESEL
VERIŽNE ŽAGE
v noči na torek, 28. decem-
ber, je neznanec vlomil v proda-
jalno Agrocom na Titovi cesti v
Slovenski Bistrici. Odnesel je tri
verižne žage znamke Stihi.
NEOBIČAJEN NAČIN
ROPA
s potniškim vlakom, ki vozi
med Mariborom in Poljčanami,
se je v četrtek, 30. decembra,
peljal 16-letni M.B., dijak iz
Poljčan. K njemu je pristopil
mlajši moški in mu z grožnjo
vzel uro, potem mu je bil
pripravljen uro vrniti pod pogo-
jem, da mu fant izroči denar.
Ker denarja ni imel, mu nasilnež
tudi ure ni vrnil. Nasilneža z ne-
navadnimi tatinskimi metodami
so policisti kmalu izsledili; to naj
bi bil 27-letni R.B. iz Pragerske-
ga. Zoper njega bodo napisali
kazensko ovadbo.
POŽAR V KUHINJI
v petek, 30. decembra, do-
poldne so se v kuhinji hiše S.P.
v Pongrcah pri Cirkovcah igrali
otroci. Eden od njih je prižgal
grelni plošči na električnem šte-
dilniku, ki je bil pokrit s pokro-
vom, na pokrovu pa je bilo
zloženo zlikano perilo, saj so
kuhinjo uporabljali tudi kot likal-
nico. Otroci so iz kuhinje odšli,
grelni plošči pa sta vse bolj
žareli in perilo se je vnelo.
Ogenj je v celoti uničil kuhinjsko
opremo in opiesk. Po približni
oceni je škode za okoli 3 milijo-
ne tolarjev.
FF

RODILE SO - ČESTITA-
MO: Darinka Hrženjak,
Pestike 1, Zavrč - Tilna;
Bernarda Čeh, Segovci 23,
Gornja Radgona - Melito;
Katja Žuman, Ključarovci
29/a, Križevci - Urško;
Tanja Fridauer, Videm 6/b
- dečka; Terezija Kramber-
ger, Svetinci 6, Destrnik -
deklico; Judita Ivančič,
Selška c. 31, Ptuj - Najo;
Alenka Alegro, Lovrenc na
Dravskem polju 80 - Eveli-
no; Ana Černivec, Brezo-
vec 28, Cirkulane - Blaža;
Klavdija Gregorinčič,
Vuzmetinci 39, Ormož -
Marušo; Jožica Murad,
Vinski Vrh 7, Ormož -
Saro; Anica Kmetič, Žero-
vinci 4, Ivanjkovci - Kar-
men; Alenka Ratek, Kicar
115, Ptuj - Nadjo; Marjana
Kamenšek, Stoperce 8,
Majšperk - deklico; Irena
Horvat, Pobrežje 40/a, Vi-
dem - Anemarijo; Tadeja
Matjašič, Gorišnica 120 -
Saro; Mojca Vranješ, Gre-
gorčičev drevored 5, Ptuj -
Aleksa.
POROKA - ORMOŽ: Go-
razd Plajnšek, Pršetinci 19,
in Brigita Kosi, Pršetinci
19.
UMRLI SO: Anton Štam-
par, Vuzmetinci 16, * 1975
-1 23. decembra 1999; Eli-
zabeta Sambolec, Strmec
pri Ormožu 1, * 1925 - t
25. decembra 1999; Zofija
Popič, rojena Lovrenčič,
Ormoška c. 36, Ptuj, *
1918 - t 25. decembra
1999; Franc Gunžer, Ul. 5.
prekomorske 21, Ptuj,
1917 - t 26. decembra
1999; Jernej Pauman,
Pongrce 16, ^ 1922 - 1 26.
decembra 1999; Aleksan-
der Pajič, Zagrebška c. 80,
Ptuj, * 1966 -1 26. decem-
bra 1999; Ida Brišnik,
Maistrova ul. 13, Maribor,
^ 1907 - t 25. decembra
1999; Ivan Bratuša,
Goričak 13, Ji* 1916 - t 26.
decembra 1999; Elizabeta
Ciglar, rojena Pihler,
Mestni Vrh 68, * 1926 -1
28. decembra 1999; Silvin
Miklavžič, Dvorjane 17,
1962 - t 16. decembra
1999; Vinko Pihler,
Jiršovci 63, * 1939 - t 27.
decembra 1999.