Natisov 15.000, j" izhaja vsaki datiran z dnevom _je nedelje. j velja za Av-I za celo leto ; za pol in četrt tonemo; za Ogr-JK50 vin. za celo |p Nemčijo stane 1 5 kron, za a 6 kron; inozemstvo se očnino z ozi-visokost pošt-"očnino je pla-t,:ej. Posamezne ■prodajajo po 6 v. Jvo in upravne nahajata v [gledališko po-";e štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80, za ■A strani K 40, za >/* strani K 20, za '/» strani K strani K strani K strani K I kratnem 10, za '/i« 5, za »/»i 2-50, za Ve. . — Pri več- oznanilu se cena primerno zniža. v. 34, V Ptuju t nedeljo dne 24. avgusta 1913. XIV. letnik. lkanske zmešnjave. "pisan. — Demobiliziranje sovražnih armad. ;,e zmešnjave glede Albanije. — Turčija Adrianopel obdržati. — Nevarnost za bodoče dni. [Poglavitni viharji na Balkanu so torej po-ebali in čez od potokov krvi pre-TB pokrajine se razširja od stotisočev za-'mir. Mirovna pogodba, ki so jo bojujoče ' ve pod političnim vodstvom modre Ru-1t Bakare8tu sklenile, je podpisana »Satena. Prizadete države so pričele til i žira ti in opešano vojaštvo se Spet nazaj k plugu in v delavnico . . . mir, mir, po grozovitem enoletnem klanju xni mir. Zastopniki posameznih držav ji pri zadnjih banketih in slavnostnih i lepe nagovore, iz katerih je tako venelo, kakor da bi bil papirniti mir nblažil tudi vsa sovražna čustva v Ijud-Zemljevid balkanskega polotoka je 5jen, to je resnica. Ali vse je prepričano, jgodba iz B u.k a r e s t a n e b o de \ dolgega življenja. Se maDj (pati, da bi la diplomatska pogodba od-enkrat za vselej že desetletja trajajoče jke zmešnjave. Mirovno pogodbo v Buka-je diktirala splošna opešanost, pa od od dr. Daneva pospešena ter po-a onemoglost Bulgarije. In mir, ki je ] vsled začasne slabote enega ali večih Inikov, nima nobene trajnosti . . . idpisan je mir, to je gotovo. Diplomati :li tndi lepe govore, to je istotako res. J kraljevskih oklicih na posamezne domu [irmade se čuje že ves drugi ton. Seveda prizadetih vladarjev svojo hrabro [Ali bolgarski manifest govori že o bolj-evih, v katerih se bode neugodni uspeh i popravilo, govori torej o novi b a 1-ki vojni, ki bode prejali-irišla in zahtevala nanovo hekatombe p žrtev. Bulgarija je bila na •obzirno krivični način oro-lia tisto, kar si je v res j u-ih bitkah od Turčina prido-TO krivica grizla bode v bulgarskih srcih sovraštvo do Srbov in Grkov rastlo [vsakim letom, poraženi panslavizem ne dar teh nasprotij premostil. Odločila Balkanu torej še ni padla! ::r nastopajo že zdaj zopetne balkanske V prvi vrsti vsled turškega na- prodovanja. Medtem ko so se nekdanji balkanski zavezniki med seboj klali, se je Turčija zopet oddahnila in je svoje moči zbrala. Vrgla je velikansko armado v Tracijo, zasedla nanovo svojo nekdanjo trdnjavo Adrianopel, jo zopet moderno utrdila in poslala svoje vojaštvo celo naprej proti stari bulgarski meji. Turčija se ednostavno požvižga- na nasvete veselil in sklepe londonskih konferenc, — in kakor vse zgleda, bode Turčija v resnici vija-let Adrianopel obdržala. Bulgarija se zdaj proti turški armadi, ki šteje baje Že 240.000 mož, ne more braniti. Prvič zato ne, ker je docela opešana, drugič pa zato ne, ker mora svojo armado vsled pogodbe v Bukarestu demobilizirati. Grki in Srbi seveda tudi ne bodejo niti mezinca genili, da bi rešili Bulgarijo iz te zagate. In velesile, evropejske velesile — se naj grejo solit'! Te vedno nesložne velesile so na Balkanu ves kredit izgubile. Kakor mačka in pes segledajo te velesile. In počasni njih diplomati so postali že karikatura. Skupaj ne Dodejo velesile proti Turčiji prav ničesar napravile. Morda pa bode kak-šnja posamezna velevlast kaj ukrenila ? Težko, težko da bi prišlo do kaj ostrejšega nego do diplomatskih svaril, not, priporočil. Avstrija nima prav nobenega vzroka zadržati Turčijo v svojem napredovanja. Avstrijski ministri bi morali na glavo pasti, ako bi hoteli naše vojake za druge po kostanj v ogenj pošiljati . . . Rusija seveda bi rada nastopila. A potem se mora razviti vprašanje aziatske Turčije in tu bi stopila nakrat Anglija proti Rusiji. Kajti Anglija ima v Aziji ruskim nasprotujoče interese. Sploh pa se Anglija mohamedanskem svetu ne sme zameriti. Kajti angleške kolonije štejejo velike, milijone in milijone broječe množine turškega prebivalstva. Nato mora Anglija misliti, drugače ima jutri v svoji Indiji revolucijo . . . Vse to je za Turčijo ugodno! Sicer pa se pojavljajo hude spletke tudi v Albaniji. Albanska plemena nočejo Črnogorcem oddati niti pedi svoje zemlje. In tako se pripravljajo tudi tam zopet novi boji! Slavospevi o došlem miru so torej skoraj prerani. Možnost do komplikacij je Še vedno velika. In „81 ran" velike evropejske vojne še ni izginil. Minulo bode morda še par let, — ali končno pride gotovo do te evropejske vojne, čeprav .se je torej zdaj na političnem nebu pojavil plavi prostorček, je bodočnost vendar v temnem ob- lačju zakrita in — upajmo, da bode Avstrija za vsak slučaj pripravljena! Politični pregled. 18. avgust kot 83. rojstni dan našega ljubljenega cesarja praznoval se je zopet na običajni način po vsej naši monarhiji in tudi po raznih mestih inozemstva. To praznovanje je pač zopet dokaz, s kako čudovito ljubeznijo vise vsi narodi na svojem cesarju, na tem belolasem starčeku, ki drži še vedno tako krepko krmilo državne barke v svoji roki. Kot oseba že je ta naš nevpo-gljivi, krasni cesar vzor in ideal. Še bolj pa kot vladar. Nemški cesar Viljem II. je šele pred kratkim izrazil, da je naš vladar Franc Jožef I. v zadnjih časih evropejski mir ohranil. Iu zato je pač najpravilnejši a tudi najlepši naslov Franc Jožefa I. ^mirovni cesar". Iz teh vzrokov mu mora biti ne samo Avstrija, marveč vsa Evropa, ves svet hvaležen. Bog nam obvari in ohrani „mirovnega cesarja" ! Vojna in gospodarstvo. Kako**hudo so škodovale vojne zmešnjave na Balkanu tudi avstrijskemu gospodarstvu, dokazujejo značilne številke izvršenih konkurzov. Leta 1911 prevzelo se je od prejšnega leta 1183 konkurzov; novih konkurzov pa je prineslo to leto 1304. Leta 1912 pa se je prevzelo iz prejšnega leta že 1248 konkurzov, medtem ko se je pojasnilo tekom leta še 1838 novih konkurzov. Torej so vsled vojnih dogodkov na Balkanu narasli kon-kurzi v Avstriji za 534, to je za 41 procentov! Samo na Tirolskem se je povečalo število konkurzov od 84 na 146. Iz teh žalostnih številk je razvidno, kako grozovite rane so bile balkanske zmešnjave našemu gospodarstvu. KlOUfač V Ameriki ? Znani češki hujskač in poslanec Vaclav Kloufač, ki je vedno po Srbiji in Rusiji potoval ter proti lastni avstrijski domovini hujskal, je odpotoval v Ameriko in hoče baje tam ostati. Prav ima! ^Škoda le, da ni vzel vse panslavistične hujskače seboj. . . Poslanec Fresl, duševni bratec Klonfača in istotako panslavistični češki hnjskač, kupil si je zdaj pri Budjevicah posestvo za 220.000 kron. Premislite je, da je Fresl po Pragi poulično svetilke prižigal, predno je bil v poslaniške zbornico izvoljen. Politika torej ni slab ,kšeft" I Proti izseljevanju v velikem imamo vendarle nekaj postavnih določb. Kako velikanska škoda prinaša izseljevanje vsemu našemu gospodarstvu, je itak znana stvar. Med najnevarnejše izseljevalne firme spada „Canadian [Pacifik- mesno cen, nepoplačen poskus! ►MiidilV Tvegajte 12 vinarjev za nakup zavoja pralnega izvlečka „Ženska hvala"I Namočite z njim perilo črez noč! Čudite se prihodnje jutro, kako lahko in brez truda Vam je treba s Schichtovim milom in toplo,'[vodo le izplakniti nesnago brez vsakega napora. •[fthidrfV — 2 — Stragchill'ova grenčica is aelenjavo povzroči nfttffcMn**!,!« nrvt.TOfclin SI moč in je vsled tega pri večjem telesnem napora UOUMUUUIIU £JU?tU£ tSMUcti. Zato jo je priporočati zlasti za turiste, lovce, vojake, ===== romarje itd. ============== idnik j 8 *anc, ki družba", ki še vojaški dolžnosti podvržene mlade ljudje v velikih množicah izseljuje. Zato se vrši proti tej družbi zdaj v Galiciji okroglo 50 sod-nijskih razprav. Tožen ni samo lovski glavni agent Haluszka, marveč tndi cela vrsta pod-agentov po celi Galiciji. Vlada naj bi enkrat odločno proti izseljevalnim pijavkam nastopila. Oj ti davki! Naš finančni minister še vedno jamra, da so davki premali. Kako stoji stvar v resnici, dokazuje sledeči slučaj: Velika fabrika platna bratov Fiedler v Deutsch-Prausnitzu vstavila je delo. Izdala je na uradnike, mojstre in delavce okrožnico, v kateri pravi, da vstavi delo edino zaradi neznosnih davkov. 400 delavcev je brez dela! Zopet politični napad v Zagrebu. Kako žalostne so politične razmere na Hrvatskem, dokazuje zopetni atentat na kraljevega komisarja barona Skerlecza. Neki DojČič, ki je bil baje od hrvatskih organizacij v Ameriki odposlan, ustrelil je na javni cesti na komisarja ter ga na levi roki ranil. Morilca so zaprli. Pred sodnikom je izjavil, da je hotel s svojim atentatom Dunaju dokazati, da se hrvatsko ljudstvo ne pusti več zatirati. Blazno hujskanje na eni strani, nesrečna vladina politika na drugi strani rodi take eksaltirane zagrižence, ki mislijo z navadnim umorom zistem spremeniti. Blazni čini hrvatskih fanatikov bi morali merodajnim krogom oči odpreti! Državni grehi. S številkami dokazano je, da je ljudsko blagostanje v onih državah največje, kjer ae je za ljudsko šolstvo najbolj preskrbelo. V hranilnicah denar vložen ima od vsakih 100 prebivalcev: na Danskem in Švedskem 53 oseb, na Nemškem in Francoskem 30 oseb, v Avstro-Ogrski 14 oseb, na Ruskem pa celo samo 4 oseb. Mi smo torej v gospodarskem oziru med slabejšimi. Ni čuda, kajti v naši državi izdalo se je preteklo leto za ljudsko šolstvo le 5 8 milijonev kron, za ječe pa skoraj 6 2 milijonev kron. Pač žalostno! Blagovolite to upoštevati pri nakupovanju. Dopisi. Sv. Lenart slov. gor. Dragi „Štajerc"! Na cesarja rojstnem dnevu bil sem tudi jaz v cerkvi v sv. Lenartu. Ko se je začelo peti cesarsko pesen, peli so vsi: Nemci in Slovenci. Saj imamo vendar vsi cesarja radi. Slo je todi čisto lepo. Ali nakrat, sredi v prepevanju cesarske pesni, zamahal je župnik od oltarja sem in nehalo se je peti. Potem so je župnik obrnil ter je zaklical: „Konštatiram, da se je cerkven a služb a b o ž j a namenoma motila!" Še glasneje pa je zakričal: „Die Buhestorer hinaus!" Potem je šlo vse iz cerkve. . . Zdaj vprašam: ali je to motenje miru, ako se skupno cesarsko pesem poje? Saj ta pesen se vendar v vseh jezikih ednako poje! Yprasam nadalje: ali ima župnik pravico, obis- kovalce cerkve brez vzroka vnn metati? Ali sme župnik lepo cesarsko pesen sredi v petju pretrgati in pred oltarjem pri cesarski maši nečuvani škandal povzročiti? To je motenje vere, pa tudi žaljenje cesarja!! Župnik, ki si to dovoli, sliši v norišnico a 1 i pav kriminal I . . . Čegava pa je cerkev ? Cerkev je lastnina Nemcev in Slovencev, ki so v s i denar zanjo dajali! Od koga pa živi župnik ? Od slovenskega in nemškega denarja! In boljše mu gre, nego nam! . . . Ko sem bil še mlad, culi smo v cerkvi nemško in slovensko pridigo. Takrat še nismo imeli nobene nemške Šole, vendar pa smo znali vsi cesarsko pesem tudi nemško peti. Pravim torej: cerkev je lastnina vseh, župnik živi od vseh, zato mora tudi vsem ednako pravico dati! Tako nesramno pso-vanje pred oltarjem, kjer ee župnika ne more za jezik prijeti, si izprosimo enkrat za vselej. Ljubi Bog ni samo za slovenske prijatelje Srbov! Radoveden sem, kaj bode škof k temu škandalu rekel? Po gostilnah se čuje, da hoče mnogo ljudi zaradi župnika iz katoliške vere izstopiti. Vidil sem že tozadevno polo, ki nosi mnogo podpisov. Ni čuda, ako se nam daje namesto mirnega katoliškega duhovnika navadnega {političnega hujskača ! Niti iz slovenskih gostilen se nemških gostov ne meče. No, jaz ne bodem iz vere prestopil ; ali dokler bode ta župnik, me ne vidi več v cerkvi. Kmetski prijatelj iz okolice. Sv. Barbara v Halozah. Dragi čitatelji! Danes poročam Vam nekaj malega od našega oberklerikalca g. Habičaka, adjntanta fajmoštra Vogrina; grozno se jezi, da ga „Štajerc" štrig-la; pa počasi dobi še od nas zažlaženi križec iz kartona za zasluge, ki jih je dosegel zadnjič pri agitaciji Slatinskih volitev; klerikalci se grozno jezijo, ker čutijo, da svojega cilja gotovo ne bojo dosegli; saj vam nič ne bode pomagalo, čeprav je vaš komandant prišel na volišče z sedlarskim furtohom ter z veliko torbo, v kateri je imel polno postav; da pa se ne bi mu kje zmešale, imel ye g. Habičak en prav lepi pajtl dišečega dnhana. Pred častitim g. fajmoštrom se pa postavi pred na široko kot petelin na dvorišču; si pač misli: »Tukaj jaz sem vaš gospod, kod na strehi en kokot!" Pri Sv. Ani pa ni dobil adjutant nobenega kosila i. t. d. Zato pa zdaj baje hoče odložiti svojo velikansko cekmoštrsko čast. Ubogi Drašek! Zdi se nam, da sta z fajmoštrom ves med polizala; Bog ve kaj je vzrok temu? Drašek, Drašek, mi imamo v tem oziru mnogo sočutja z teboj. In naša Lizika, oh ta krasna mladika, zadnjič enkrat se je peljala v Ptuj, seveda da z fajmoštrom skupaj in še tako, da eden proti drugemu ae gledata, kakor kakšni zaljubljeni parček. Oh, krasna deklica Haloz! Vse je v njo zaljubljeno. Zato pa imata z fajmoštrom popolnoma prav, ako se v zaprti kočiji vozita . . . Kaplanu Bazniku pa se lepo zahvaljujemo, da je zraven Brenceljna tako grdo šuntal črez „nem-škutarje" pri tistem kresu v Gruškovcu. Saj si dobro pomnimo; v jeseni naj pa gre mošta fehtati le k svojim privržencem, kajti pametni „nemškutarji" in liberalci mu tokrat bomo že duri pred nosom zaloputnili! Sicer ako res ne morete Nemcev trpeti, zakaj neki pa potem Vogrin inzerira v nemških časopisih z svojim vinom, kajti črnuhi dobro vejo, da Nemci pošteno plačajo; nemški groš vam pa šmeka, kaj ne, gospodine? . . . Toliko za danes, prihodnjič zopet kaj novega ! Selnica ob Dravi. Nekaj nespodobnega smo videli mi Selniški „Štajercijanci", kako so tu zraven (Neuhausa) divjali in kričali. Zraven je bil tudi tisti g. kaplan Božiček, ki je ravno slovo jemal od Selniških učiteljic, kakor tudi od Ane K. in Jozefine N.; bilo je že pozno v noči okoli 12. ure. Ali se spodobi to za farja? Se je pač vidlo, kakšen zgled je dajal Božiček ljudem. Od sv. Štefana pri Šmarji. Predragi „Štajerc"! Sprejmi najlepšo zahvalo za trud, da si bil toliko dober, in si nam poslal žehtnik, sodo, žajfo in krtačo za našega g. župana. Prav lepo bi jih bili lahko oprali, pa so se nam ža-libog izgubili neznano kam. Ako Ti je mogoče, dobri moj „Štajerc", ko greš malo dal je rji mnog svetu, kakor pa nas eden, bodi tako dob« hovščina, prijazen, pa pogledi še, kje se neki skrivajo nemu lji župan in nam jih nazaj pripelji; povej psi ih etopn drugim, naj jih iščejo; naša Štefanska oŠ ril jih je je razpisala lepo nagrado za tistega, ki bil il5. avg našega župana in jih pripeljal nazaj. Pre'j Btipremn „Štajerc"! Ti ne veš, v kaki zadregi smo,Hiška god so se nam naš cenjeni g. župan izgubili; h vesnost je kaka sila, pa si ne vemo pomagat, ke: tala, ako mamo župana. Smili se nam pa tudi Plahi liorno pri kova Tereza, ko hodi dan na dan po Drote trudile g cesti in milo gleda, odkod pridejo naš g. ži rati ter „en groš", je rekla, „bi rada dala, samo J i vencev jih Se enkrat videla." — Zato Te pa, nas| »jev, ka „Štajerc", mi Štefančani prav lepo prosimo,1 miki pri magaj nam poiskat župana ; mogoče, daje' iki stran sreča bolj mila ko pa nam. V upanja, dal »tankov ponižno prošnjo uslišiš, se Ti vsi skupaj a :ovih dn prej zahvaljujemo. Več Šentštefanfl raneh 14 Dol pri Hrastniku. Tukaj se je pod ima ta, tem bralnega društva neka veselica napravila,« »i od d takoj po litauijah, da se ljudje preje ne Dgueni, idejo. Zbrali so se kmetje, učitelji, kolodf )u potre pomočniki. Neki škribantus je tako dobro goi so vse da smo se skoraj vsi jokali. Povzdigon I dva i debelega Podmenika, češ da ta edino li linjem 1 društvo „gor drži"; seveda, ker ima m vrati, i časa; jamral jo tudi, da ae je ravno tega m« njšimi t ki „toliko dobrega stori", iz občine srn so šli c Ljudje so si mislili, kaj vse se bode gor! ljudst* ker so tudi kmetje skupaj prišli. Tudi dr Ki let voji in neki kramar (menda Edelsbacher) iz h ta nač: ga sta prišla gledati, kaj bo. Pa ni bilo 5i stoji. vsaj nič koristnega se ni govorilo. Mislili do in da se bode govorilo, kako se krompir dar ne kako se gnoji, drevesa repi, trsje požlahti, to izvr se čebele komandira, da kmetu dobiček p im dai sejo, kako se živino krmi, svinja redi, ,i en spo zdrave in debele itd. itd. Ali od takih koris blagosl rečeh nismo ničesar slišali. Za prvake take) Zakol učne ter koristne stvari niso potrebne . . ijamo prav mladi g. učitelj (ni mu zameriti!) rel i na d nekemu posestniku: za kmete bi bilo trebi s^osef brati, pa manj delati! Kmet si je mislil: tal zap bi že nekaj povedal, da bi si dalje časa zb So občil nil! Tako se je cela priredba brez nsdi obč. nesreče končala. Škribantus jo je potegi lobil si Celje; domačini smo ga namreč hoteli »n »nih >> kaj da jo in od kot daje. . . Župnika in k jubljen na nismo videli na veselici, čeprav je bih i prod polnoma »slovenska"; seveda, veselice so m ostal i kom prepovedane in tega se držijo ... je i. kmet šel je pred par tedni župnika vpi »ročar ali sme delavcem v petek meso napraviti se do so svoje delo končali. Pa se mi ni don »rju. ' Seveda je kmet to napravil, kar mu je [ ibčinsk narekovala. Župnik fehta vsako leto, seveil izbo bi vse, kar kmet prideluje, lu imeli smo pri pokoj n zakaj kmet v nodoljo seno suši ter vozi. dobivE kmet si je mislil: čakaj, župnik, jaz ti 1» »daj n praprota dal in ga mora sam v nedeljo pd >1 plač ti... Z Bogom! Farm odbor: Vojnik. (Blagoslo vlj enj e no >, da ; stopničk cerkvi Marije Devi odnici Kinč vojniške fare, zlasti tega trga, 88 sodn imenovati cerkev Mar. Dev. na 140 m visi ožni si griču. Njen začetek ni znan, le cesar Jož bode jo je kot tretjo cerkev dal deloma pote sam p 30 let pozneje 1. 1820 so jo tržani zopetp rtrešje vili, in tako jo do danes pri večkratni ga iz | skrbnem popravilu ostala, ter ee v nji ob Mari ulove- : praznikih božja služba darovala. Zaradi ige ja" visokosti je vidna daleč naokoli in pop« toi od prišedši iz Celja jo hitro zagleda. Kras« i. razgled od te cerkve na ravnini do Celja t« Sent solčavskih planin in gore sv. Uršule itd. ! Ijeni : nice pa od druge ali srednje cerkve sv. Flori cek; ■ k Mar. Dev. so bile poprej bolj za silo in ' zasts cej težavne, zato so tržani, ki se za to« se ve« posebno zanimajo, poskrbeli, da so se « — -primerne in krasne stopnice s 257 stopil iz cementa napravile, ki bodo gotovo mni visokim cerkvam v zgled in spodbudo sk rsa]{ Prvo skrb za to lepo in bogoslužno pof e„cn'j0 sta prevzela dva tržana, gospoda Ignac JeH , Franc Kociper kot cerkvena ključarja, li po fari za denar prosila in ga zbirala, pi dalej pri darežlj ivih rokah potrkala. Tretj or o t: ti dul: je bil zidarski podjetnik gospod Goro- , ki je razun vodstva tega dela še v de- ni mnogo pripomogel, četrta je velečastita ber ii IwSiina, zlasti gospod župnik, ki je na leči ijo na nema ljudstva toplo na srce polagal. Stavba ia tud lih stopnic je stala do blizo 2000 kron. Blago- občin; ril jih je prečastiti domači g. župnik PotovŠek •i nase (15. avgusta 1.1. na praznik Vel. gosp. v navzoč- 'reljub iti premnogega ljudstva. Svirala je izvrstno male- o, ke (A» godba 12 terih godcev. Pa pri vsem tem bi kada teenost brez ovenčanja še jako pomanjkljiva er ni ila, ako bi vsa dekleta cele fare ne bile ne- ahntje W0 pridnost izkazale, ki so se celi teden jbinsk budile gotovo iz sto in sto vrtov cvetlice župan isti ter drugo zelenje poiskati in veliko šte- i da h i vencev naplesti, ki so jih potem od petih iš ljub j8', kakor je bilo razdeljeno, na vozovih no, po liti pripeljali. Ako se poudari, da je na e Teb kki strani teh stopnic, ter med njimi še 26 ia nai »tankov, od začetka do kouca okoli 70 sme- že ni fib drevesc nastavljenih bilo, torej na obeh ačanoi neb 140, ki so bila ne le večinoma z venci menon ■, temveč tadi skozi celo dolgost zeleni to j; ki od drevesca do drevesca slično kordonu ne rai bgneni, koliko rož in marljivega dela se je k dvorsk i" potrebovalo, pa pridno roko in dobra vo- govori so vse to premagale. Prekrasno venčana sta Dval i i dva slavoloka pri spodnjem začetka ter braln i»JerQ konci stopnic pred velikimi cerkveni- najvi nati, in ravno tako vse štiri kapelice z nožaki oj^imi slavaloki med stopnicami. Mnogi trža- pravili » Sli gledat to skoraj čarobno krasoto, in ovoril ljudstvo je občudovalo pridnost in umetnost Kolše le' 'ojniške fare, kajti gotovo še nikdar ni Lašk ta način okinčano bilo, odkar cerkev na tem lilo ni B stoji. Vsacemu ogledovalcu je srce veselja ili sm do in moral je priznati, da lepše bi pač ne moglo več biti. Res, dekleta smejo izvršitev ponosna biti. To naj bo vsem darovalcem in sodelavcem v trajen in ten spomin ter v sladki nadi, da brez božje- Uagoslova ne ostane. Zakot pri Brežicah. Iz netnžnim srcem na-jjairo vsem občinarjem in tudi drugim ose-! na daljnem Štajerskem, kterim je poznato Gorišekj doma-iz Veteraika, da je sapustiti za njega v slabem vremena zapoifcobčiuo . . . Deloval je nam nezadovoljno nadaljl t obč. tajnik in napol redar blizo dve leti, tegnil idobil si je ob tem časa vsakovrstnih neime-vpraia fsnih in nepriličnih lastnosti. Bil je najbolj n kapi) ljubljen pri bližnjih sosedih na kolodvora, bila p n predavajo vsakovrstne tekočine, pri kterib d mašn ostal v spominski knjigi še po njegovi smrti. .Ne J6 izobražen v vsakovrstnem poslovanja, vpraša [oroilamo ga na dobro mesto za blagajničarja, ?jti 1 se dobro izpozna pri štajerskem in hrvaškem iovolilo «rJn' Sedaj je še začasno stopil v pokojnino e pam finsko drvarnico, v kateri ima prosto po-iveda koo brez hrane. Pričakuje tukaj še določbe pridig pokojnino iz deželnega fonda, kterega bo za-si. N( dobivati šele 5 let po njegovi smrti, ker se nabira obrostitva od tiste zaloge, ktero ilačal ni. Pri odhoda ga bomo spremljali odborniki do prve postaje odgonstva z vese-ga nikdar ne bi bilo več v ta kraj. Po 3 v i cjjdnici se bojo brale žalostinke pri c. k. sodniji v Brežicah, kakor tudi pri c. k. :žni sodniji v Celju v slabi namen. Svirala pri odhoda ciganska banda, ktero je sam pridobil v ta namen v občinsko hišo v .i bod« poko 'arani. novi se si visok Jožef Ddreti, et poBi toesje, da pričakajo dobrega zaslužka od itnem P >z prazne denarnice. Njemn pa naj bode Marijii rfovo resnični pregovor, ki pravi: Kdor pod radi i i8 jamo koplje, tisti se sam v njo vdere. popotl to> odhod pa mu želimo nežalostni neprija- a ter Sentrokovskibreg nad Šmarjem p. J. Pri- 3. St Ijeni naš »Štajerc"; prosim Teza mali pro- Florija iek; veš, nahaja se namreč pri nas že do- in p saetarela kraljica in „Marijina devica" Lah m redno kakor vsiljiva maha v bralce pre- 3 potrebnega in koristnega »Štajerca" ter v naše ! somišljenike zaletava, tako da jo že nekateri ; »štajerčevo staromater", imenujejo. Ta lepa in velika devica namreč kar divja, ako »Štajerca" j vidi ali to besedo sliši. Zato je začela rajši od j hiše do hiše hoditi (ker delati itak noče ali že ; več ne m6re), ljudi nagovarjat, naj vendar nih- j če več »Štajerca" ne čita ali dobavlja, češ da ! je to velik greh. No, devica Lah in takozvana ] »Štajerčeva stara mati", mi ti samo za zdaj to- i le povemo; ako le ne bo pred tvojim brezuspešnim blebetanjem proti nam mira, potem ti bomo pa enkrat tvojo čudno in skrivno deviško nedolžnost, ter tvoje še večje grehe na svetlo spravili. Toraj: Auf Wiedersehen . . . Avgust Bebel f. Umrl je 13. t. m. najpomembnejši voditelj nemške socialne demokracije Avgust Bebel. Rojen 1. 1840 postal je Bebel drahslerski mojster in se takoj delavskega gibanja udeležil. Tekom let postal je ta izredno zmožni in delavni ;o cerl se no topinj mno; o slu: podji 3 Jekl] a, ki Pa , Tretji y ^ugustBebel mož najpomembnejši politik svoje stranke. Kot pisatelj je žel mnogo uspeha. Mnogokrat zaradi političnih zločinov obsojeriy obstal je do smrti zvest svojim revolucijskim načelom. Novice. Kratkočasnica. Smetekov Juri ravno raz baše gnoj z voza, ki ga je pripeljal za repo. Mimo pride grajščinski »jager" z dvema psoma, »Floro" in »Kaktusom." Kar naenkrat se zakadi Flora v mirnega Jurčeta ter ga hoče za-grizniti. Naš Juri ne razume šale ter ji požene svoje vile v žrelo. Crez nekaj dni nboga Flora pogine. Ta zadeva pride k sodnijski obravnavi. Sodnik reče našema oratarja: »Zakaj ste bili tako surovi; Vi bi bili lahko z obrnjenim .delom Vašega orodja, namreč s »stilom" se branili proti psu?" — »Gospodsodnik" prari naš Juri, »gotovo bi bil to storil, ko bi tudi pes šel z zadnjim delom, namreč % repom proti meni!" Sodnik se nekoliko nasmeje ter ga popolnoma oprosti. Kako se je pred 50 leti poslance plačevalo. KmetBki volilni okraj Busk v Galiciji izvolil si je 1. 1861 kmeta Žacharojko kot deželnega poslanca. Poslanec jim je obljubil, da bode dosegel razdelitev plemenitažkih veleposestev. Seveda možakar tega ni mogel doseči in je v deželnem zbora igral vlogo ribe. Ko je prišel Zacharojko po zaključenem zasedanja domu, doživel je prav neprijetno presenečenje. Kmetje zahtevali so od njega cesarjevo pismo s pečati, ki bi dalo kmetom plemenitažke travnike na razpolago. Tega jim poslanec ni mogel dati. Kmetje celega okraja so potem sklenili, da se mora lenega poslanca s tem kaznovati, da se mn jih 48 podeli z debelo palico po zadnici. In res se je to tudi zgodilo. Zacharajko pri prihodnjih volitvah ni hotel več kandidirati. Razumemo! Sicer pa bi bilo krasno, ko bi kmetje i danes taka sredstva zoper lene poslance rabili. Sakra-bolt, to bi pokalo po lenih grbah štajerskih slovenskih deželnih poslancev. Miha Brenčič bi se nam naravnost smilil, kajti hodil bi okoli z oteklim koncem hrbta, da bi bil joj . . . Lepa kazen. Trgovci brati Schwarz v Offen-burga so bili zaradi tihotapljenja špirita zasa-čeni in obtoženi. Sodnija jih je kaznovala strogo; naložila jim je namreč globo v zneska 916 589, torej skoraj enega milijona markov. Obenem je oblast ves najdeni špirit zaplenila. 17 oseb utonilo. V pristana Svinemiinde preobrnil je vihar barko; 22 oseb je padlo v vodo. Zamoglo se jih je le 5 rešiti, medtem ko so vsi ostali našli svoj grob v morja. Grof — SOdar. V neki mali hiši v vasi Mako na Ogrskem pričel je grof Pavel Maisay pi. Herkeleny izvrševati sodarsko obrt. Družina Maisay dobila je od cesarja Maksimilijana gro-fovski naslov in velika posestva. Člani družine zapravljali so kakor blazni in so konečno vse nezmerno premoženje zapravili. Grofa Pavla ni nič ostalo; zato se je izučil sodarskega rokodelstva, katerega zdaj kot mojster izvršuje. V Ameriki vlada v nekaterih pokrajinah naravnost grozovita vročina. Zlasti hudo trpijo v državah Kansas ter Missouri. Mnogo ljudi zadene kap vsled vročine. V senci znaša vročina 47Vi gradov Celzija. 4 otroke nakrat porodila je žena nekega zagrebškega stražnika. Vsi štirje novorojenčki so umrli. Iz Spodnje-Štajerskega. Vbogi Ptujčani I Zdaj jih bodejo pa klerikalni prvaki prav kmalu pohrustali in nič ne bode od njih ostalo, k večjem par kosti . . . Ptujski klerikalci namreč »organizirajo" zdaj vse, prav vse. Najprve so »organizirali" pobožne »Marijine device" od 50. leta naprej, katerih de-vištvo je večidel od strokovnjakov garantirano ter potrjeno. Potem so „organizirali" mlajše »device", katerih devištvo ni tako garantirano, ker seje po raznih okoliških plesiščih oprašilo in osmodilo. Pa to nič ne dene: klerikalci nosijo krščanstvo na jezika, devištvo pa na plavem pantelcu. . . Potem so »organizirali" ptujski klerikalci posojilnico v kloštra, ki je bila tako potrebna, kakor peto kolo pri vozu. Pa gospod Pšonder so rekli, da gre pot v nebesa le skozi vrata te posojilnice. . . In klerikalci so še naprej »organizirali". S težkim trudom spravili so »čuke" skupaj, junaške »čuke", ki se ne bojijo nikogar, k večjem policajskega psička ptujskega. To vse so naši klerikalci organizirali. Naštejmo torej še enkrat: prvič device v »nevarni starosti" (+ 50), drugič device »hmhmhm" (s prahom iz plesišč), tretjič klošterske posojilničarje, ki imajo pod vsakim ciglom na svoji strehi 20 kronski zlati tukat; četrtič korajžne »čuke", ki bo nekaka lajbgarda debelih klerikalcev. Sakra-bolt, škoda je pa res, da klerikalci ne organizirajo tadi »čakovke". Kako lepo bi izgledale gotove zdaj že zopet nedolžne device starejših letnikov v »čukovski" uniformi! Kje je klerikalni »hosenrok" ? Sakrabolt, to ustanovitev bi pa še radi doživeli! Kako nežno bi bilo, ako bi kakšnja kakor siromakova peč otekla farovska kuharica po telovadni loj tri plezala; ali pa kakšnja zarjavela, napol posušena devica, ki bi čez kozo skakala. Ej, to se mora uresničiti, — preje ne bodemo mirovali, da se to uresniči! Ker od političnih duhovnikov v Ptuja ne moremo zahtevati, da bi sklepali o vprašanja, je- li pasejo »čukovske" hlače »organizirauim" devicam, — zato upamo, da bode vodstvo ptujskega »Narodnega doma" to malo kočljivo vprašanj© rešilo. Kajti ta sicer »liberalni" (hmhm !) »Narodni dom" se je dal »čnkorn" za telovadbo na razpolago; zakaj ne še »čakovkam" ? Go- Izgubljeni dan »k, ki prične po noči brez spanja. Le po iojočem spanju za moremo s polno močjo delo stopiri. P>> noči brez spanja smo : otrpljeni, delamo brez moči in v odsot- i duha, in kar napravimo, je skoraj brez vrednosti. Večinoma prihaja pomanjkanje spanja od nervoznega stanja ali naliva krvi in 7 teh slučajih je raba Fellerjevega zeliščno-esenc fluida z zn. »Elsafiuid" potrebna, kajti to sredstvo pomiri, okrepča živce, osveži ter vstvari zdravo spanje. 12 steklenic stone 5 kron franko. Ako ima pomanjkanje spanja svoje vzroke v težavah prebave, potem naj se vzame Fellerjeve odvajalne Rhabarbara-krogljice z zn. »Elza-krogljice", od katerih stane 6 škatljic franko 4 kron. Oba preparata pošilja pristna edino apotokar E. V. Feller, Stubica, Elsaplatz št. 241 (Hrvatsko). Re...... spodje v ^Narodnem domu", kaj bi bili tako sramežljivi, — dajte svoje lokale na razpolago, da pričnejo „čukovke" svoje telovadne vaje! Za voditelja teh vaj bi priporočali našega prijatelja kaplana Jagra, ki je že v Hajdini telovadbo podučeval. Pa mož nas zapušča; zato bi moral morda pater Pius Vakselj telovadbo „čukiDJ" voditi. . . Zdaj pa še nekaj: ptujski klerikalni prvaki ustanovili bodejo v kratkem Bkrščansko-socialno" delavsko podrnžnico. S tem ne bodejo samo nemške Ptujčane, marveč tudi rdečkarje pogoltnili. Zaupnik te najnovejše klerikalne „organizacije" je neki Ribič, o katerem vemo mnogo hudomušnih zadevic. Ta Ribič torej lovi, ne ribe, marveč duše, delavske duše. In kadar bodejo te duše polovjene, treba bode misliti zopet na novo organizacijo. Priporočamo sledeče ustanovitve: društvo katoliških penzijo-nistov, ki lovijo vsak dan najmanje eno nro na mestnem parkn muhe; — hiperkatoliško društvo v Ameriko pobegnelih kaplanov ptujskega okraja; — deviško društvo na nosu nedolžnih devojk (za načelnico kandidiramo znano klerikalno „svetnico" obvnrmberški cesti, ki zna iz novorojenih otrok angeljčke delati!); društvo roko-lizalcev; politično katoliško družbo v farov-žih najdenih novorojenčkov; ogauizacijo klerikalnih „konzumarjev". . . in tako naprej. . . Ej, klerikalce čaka še mnogo dela, ako hočejo vse to organizirati! In našo pomoč bi bržkone odklenili. Kajti Ptujčanov ne marajo, — Ptujčane bi najraje v žlici vode potopili, ko bi ti hudimani ne znali plavati . . . Kaplan Jager V Ptuju nas torej s 1. septembrom v resnici zapusti. Še enkrat: adijo ! Napredna zmaga. V občini Senarsko pri sv. Trojici slov. gor. vršile so se pred kratkim občinske volitve. Prvaški nasprotniki se niso upali niti volitve udeležiti. Zato so bili sami naši somišljeniki, vrli napredni možje, izvoljeni. Cast volilcem! Umrl je v Ptuju znani izdelovalec sveč, lebcelter in lastnik žganjetoča g. Kajetan E d 1 i n g e r. Pokojnik je bil Nemec iz zgornje Štajerske. Vkljab temn je bil v vsakem ozira in od vsega občinstva spoštovan. Bolehal je že dolgo časa. Lahka mu žemljica! Sejem v Slov. Bistrici. V pondelek dne 25. avgusta 1913 vršil se bode v Slov. Bistrici veliki živinski sejem, na katerega se bode zanesljivo mnogo živine prignalo, zlasti mariadvor-skega plemena, ki daje tukaj izborni materijal. Sejem V Ptuju. Na konjski in goveji sejem dne 19. avgusta se je prignalo 175 konjev in 1210 kosov govede. Na svinjski sejem dnč 20. avgusta t. 1. se je prignalo 910 svinj. Kupčija je bila pri nekaj višjih cenah jako dobra. Prihodnji konjski in goveji sejem se vrši dnč 21. septembra, prihodnji svinjski sejem dne 27. avgusta t. 1. Lepa krava. Na zadnjem živinskem sejmu v Ptuju prodal je g. župan Ornig eno pinegav-sko kravo, za katero je dobil izredno lepo ceno 720 kron. Ta cena pač dokazuje, da se v naših krajih pinegavsko pleme najbolj obnese. Iz Koroškega. Eis (Motenje vere?). Piše se nam: Naš župnijski provizor naznanil je baje nekega tukajšnega posestnika zaradi motenja vere. Povodom pogreba priljubljenega starega cestarja g. GroBa smatral je namreč ta duhovnik pod svojo častjo, da bi z mašo, katero so žalujoči naročili in plačali, malo počakal; žalujoči so prišli vsled tega prepozno, zakar so bili seveda vsi udeleženci precej nejevoljni med na-daljnim cerkvenim opravilom. Dotični posestnik pa je bil tako nepreviden, da je celo malo zamrmral. — Vi gospod Mekula, ali nisti pravzaprav Vi krivi, da se je nesrečnež vsled Vašega grdoga ravnanja tako daleč spozabil ? Ali bi ne mogli malo počakati, kčr je maša vendar veljala mrtvemu in je bila plačana od žalujočih ? Saj pozneje j vendar niste imeli prav nič opraviti ali zamuditi. Ali pa ste bili Vi, gospod „igra"-direktor, zato tako točni, ker ste morali bogve kam h kakšnji „igri" ali „taboru" ? Ali pa se je vršila kje kakšnja kupčija z užigali-cami ? Ja, mi vkogi kmetje, — v zemlji nam požrejo črvi vse; kar nam še ostane, nam pobije toča in potem nas čaka še od druge strani nevarnost. Dobri cesar Jožef II.. mi kmetje se ti zahvaljujemo, da si prelomil farško moč. Tisočero hvale vsem onim napreduj akom, ki so polagoma črnuhom bič iz roke iztrgali in ki Čujejo čez že doseženo ljudsko prostost. Naša dolžnost pa je, da vstrajamo zvesto v borbi zoper temne sovražnike ljudstva. Naši potomci nam bodejo zato hvaležni. . . Konečno pa še eno vprašanje, ki se nam vedno zopet vsiljuje: Kako pa pride, g. Mekula, da se Vi in mnogo Vaših žegnanih bratev pri „igri* in „taboru" tako presneto prijazno obnašate, medtem ko so Vaši predhodniki v starih časih vraga izganjali, copernice in krivoverce sežigali in začasa inkvizicije na tisoče »nevernikov mučili ter poklali ? . . . Je pač res: „Mag die Katz' auch freundlich sein, Krallen hat sie doch". . . BilČOVS. Sprejeli smo sledeči ,,popravek", katerega moramo v zmislu postave objaviti: P. T. uredništvo „ Štajerca." Z ozirom na dopis iz Bilčovsa v „Štajercu" z dne 3. avgusta 1913 št. 31 zahtevam v zmislu § 19 tiskovnega zakona z dne 17. decembra 1862 drž. zak. št. 6 za 1863, da sprejmete sledeči popsavek: V omenjenem dopisu se trdi, da je neka sorodnica našega g. fajmoštra prišla v neko kmečko hišo in je domačo hči hudo okregala, ker je ta večkrat po skritih potih po noči v farovž k faj-moštru lazila, da „se je prepovedalo temu pobožnemu dekletu prestopiti farovški prag." Te trditvi niso resnične, ampak je res, da dotična sorodnica ni okregala domače hčere, češ, da bi bila ta po skritih potih v farovž lazila, res tudi ni, da bi se bilo dotičnemu dekletu prdpovedalo prestopiti farovški prag. Nadalje se v omenjenem dopisu trdi: „Sicer pa se čudimo, da je g. fajmoštru te »tajne ponočne obiske trpel." Res je pa, da g. fajmošter nikdar ni imel teh tajnih ponočnih obiskov. Bilčovs, 9. avgusta 1913. Anton Teul, župnik." — Tako torej! Fajmošter taji vse in je nedolžen, kakor na cesti najdena sirota. Sicer pa upamo, da bode naš dopisnik to čudovito „nedolžnost" temeljito pojasnil! To-raj na svidenje, gospod župnik! Samomor vojaka. Pri manevrih v bližini Mallestig ustrelil se je neki infanterist 17. polka s službeno puško. Uboj. V Federaunu pijančevalo je več fantov v Pichlerjevi gostilni. Ko so bili pijani, so se stepli. Delavca Miho Resman sta delavca Alojz Resman in Jože Kofler a poleni na tla pobila in ga tako hudo ranila, da je drugi dan umrl. Ubijalca sta že pod ključem. Požig ? V fabriki pape in lesenih snovi Mo-rith v Beljaku nastal je ogenj, ki je vso fa-briko vpepelil. Zdaj so zaprli delovodjo Schmie-da, katerega dolžijo požiga. Smrt pijanke. V Reisachu izpila je pijanka Marija Buchacher steklenico z „bremzenoljem"; mislila je, da je to žganje. Potem se je skrila v neko grmovje, kjer je umrla. Izpred sodišča. Steyer. ilgove Steyer na Zgornjem-Avstrijskem. Pred ti- ieyerju < kajšnimi porotniki imel se je pred kratkim ka tako toliški kaplan Frisch zagovarjaš i konku; Tožen je bil zaradi go lj ufij e, nepošteni rotno je kride in krive prisege. Ta sodnijaki toliškeg razprava dala je naravnost grozovito sliko t el pot brezvestnem postopanju nesramnega katarja, ki imelo je neumnost ljudstva in zaupanje v duhovniški m je i suknjo v to porabil, da pobožne ovčice pni Idenen pošteno ostriže Kaplan Frisch je v prvi vrši p r e ^ politik, hnjskajoči far, ki si je hotel pridobi ked pristaše, moč in vlado v svoji stranki ter s t« poredon tudi za svojo osebo sredstva za vživanja poli Jsko k življenje. Več kot 50 vbogih vernike vse se njegove stranke je bolj ali manj oš kodov si tercijal mnogokrat na beraško palica spravil osovito Njegovi dolgovi so znašali več kol velik en četrt milijona kron pri jako mal aktivah. Vkljub temu, da so zgomje-avstrijib duhovniki darovali večje svote, da bi grehe fe m s -ga sleparja popravili, dobili so u p n i ki in igal in dar komaj 10% svojega denarja ni oljnfal j z a j. Sodnijska razprava zoper kaplana Fried 000 k trajala je 4 dni. Le za prečitanje obtožnice p ivil. O trebovalo se je 2'A nre. Naravnost neverjeii boroiki škandal je, da je zamogel ta hujskajoči polili oiji so ni far brez ovirov javno svoje goljufije in svoji le slep lahkomiselno denarno gospodarstvo nadaljevu movani in da je državno pravdništvo vkljab mnogi lan F sodnijskim tožbam mirno gledalo. Proti kaplan Frischu se je v letih 1909 do avgusta pri raznih sodnijah vložilo 2 4 tožb; Sojen r oktobra 1911 se gaje 28 krat z a r a bili reda, k; On je bil tudi voditelj „katoliškega delavskq tt\ nii društva", pri katerem je seveda na podobi ie sede: način gospodaril Proti temu društvu se je ik io obb žilo do novembra 1911 skupno 41 tožb, n ie zope rubilo pa se je društvo 39 k rat ogi krni Svoje »delovanje" pričel je ta farček v S 8tara VVolfgangu. Vkljub svoji mali kaplanaki plač hovnišl »kupil" je tam takoj' Meixnerjevo hišo : je zapr 50.426 kron; nadalje še eno hišo v bližoji ?i e m j Au. Ker ni imel sam niti krajcarj ._____ denarja, izposodil si je za te kupčije p trebni denar od vernih kristijanov svoje fan ti seveda svojega krvavo zasluženega denaij ... niso nikdar nazaj dobili. Mnogi teh ven kristjanov dali so kaplanu svoje hranilne kuj ',^."d" žice, da naj bi ta z njimi par naprošen stotakov pri posojilnici dvignil. Ali kaplan ednostavno dvignil ves denar, ki je bil na tično knjižico vložen. Kčr je imel tudi men dolgove, ni samo premožne kmete za deoC prosil, marveč tudi hlapce, dekle, vsakega, je prišel k njemu k spovedi. Ti verni IjoSbelkirch delali so si iz tega čast, da so smeli svoj« »nj; v t spovedniku prihranjene krajcarje posoditi. Kapli ■?* Petl novi dolgovi bili so že velikanski, ko je pri n"6^ Dne jski sej Dne ; to*; v Ljutoir lož; Yojni spomenik. 30. t. m. bode 100 let, odka združeni Rusi, Prusi in Avstrijci češkem mesto Knlm čez FrawoM Sv^L agali. Domačini postavili so n! Bregu pi avstrijskim vojakom krt- zm padlim spomenik, katerega kaže naša sil Spomenik je lepo znamenje avs zvestobe in hrabrosti. Dne 2 regu p-Dne 2 m s ščet iv. Ani etnitzu* kersteini ^BeJ^ijmnjaurdem SchlacMelde von Kulm, naročil? Ako ne, sti to takoj! Dne 2 To i); f r. F.l- v Piš< ino klai Dne : iland na );vP Dne 1 iten; okraj .h**, . Dne : u (sej Dne 3. im* seje lenem ( Dne a v i Dne 5 fiadcu (z L Dne 6 enart; tPrepoIdc Letos o tu- rer; er. Eqo svojih hiš je prodal, da je drage plačal. Ali kmalu pričel je tndi v fjrjo dolgove delati. Njegovi dolgovi so bili visoki, da bi moral po postavi davno toknrz napovedati. Tega pa ni storil. Na itno je postal 1. 1908 „dahovniški svetovalec Skega delavskega draštva. Zdaj šele je pot prosto za še večje dolgove. Društvo alo prav nobenega premoženja; a vkljub i je na nasvet Frischa „kupilo" hotel „Znm taen Schift". Vse denarne zadeve revzel seveda Frisch, brez da kedaj račune podal. Zdaj se je mdoma društvena podjetja ustanovljalo, tako sko klet, veliko mesarijo, veliko pekarijo ne seveda z denarjem lahkomiselnih tercijalk krcijalov. Vsa podjetja se je peljalo seveda into lahkomiselno in tako so stala kmalu ilikem deficitu. Kaplan Frisch po Ptral je vsled tega novih posojil. Dobil jih wda z brezobzirnim izrabljan- svoje duhovniške službe. in sleparil je ! Nekega 74letnega starčka ■jnfal je za vse njegovo premoženje v znesku 00 kron. Celo denarje vbogih sirot je za il. Obračunal ni nikdar. Društveni miki niso o računih ničesar izvedeli; pri iji so tndi izjavili, da niso nič razumeli in slepo kaplanu zaupali; bili so itak strogo ■orani, kčr so izgabili ves svoj denar Frisch se je seveda pred sodnijo delal Ali porotniki njego- im besedam niso verovali; bil je na dve leti težke ječe... kazen sodaije ni mnogo popravila. Pri- ■li nimajo ničesar od te kazni! Kaplan lobnij sedel v ječi in kadar spremeni zopet jet- vlo-| j obleko s črno koto, poljubljalo se rnu za- !zopet roko. Postal bode zopet „gospod j kmetje, delavci, hlapci in dekle pa bodejo •ara leta sline požirali, ker jim je njih plači Brniški svetovalec" težko pristradane kraj 3 za !zapravil. Tako nastopa klerika- vasi tem povsod! irj e po-fare snarja 'ernih knji-»šenih lan je k a-■jati. 3 ne jska so o i, ki iško prav vrsti obiti tem ■olno kov j al, :avil. kot nalih rijski te-■ en- n a-ischa » po, jetni; •litid- 3VOJ0 evati ogim ilanu 1911 do ilo! ;nične denar 1& Gospodarske. Letni in živinski sejmi na Štajerskem. aznamo-ama(«) hex zvezdice so letni in kramarski sejmi; sejmi, : rezdico (•) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdi pomenijo letne in živinske sejme). Dne 23. avgusta v Oberzeiringu**; v Brežicah a do^ i*i sejtm). Dne 25. avgusta v Gamsu", okraj Stainz; v Ird- v Knittelfeldu**; v Arvežu Ljutomer; v Slovenski Bistrici** Rogatcu**; v Cmureku' oki lj udje ielkirch ojemu iapla-prišel kraj Stai '; pri Sv. Krita**, v Središču**, okraj '; v Birkfcldu; v ij Gleisdorf; v Velenju**, okraj Laškem**; v Teuffenbachu**, okraj Neumarkt; |l'Petru* okraj OberwOlz; v L'pnici'j v Ribnic *, Mareaberg; v Ilzu (hmeijski sejem), okraj Fursteofeld. Dne 26. avgusta v Ormožu (sejem s ščetinarji); Ptuju*; v Ljubnem**; v Feldbachu*. Dne 27. avgusta v Ptuju (svinjski sejem); v Imenem ;5&tinarji), okraj Kozje; v Mariboru*; v Stainzu**; Aci am Aigen, okraj Feldbach; v Furstenfeldu*; ta*, okraj Graška Okolica; pri Sv. Janžu pri teinu, okraj Hartberg; v Vorau; pri Sv. Trojici*, |Sv. Lenart v Slov. Gor.; v Svičini, okraj Maribor; pri Ptuju (svinjski sejem); v Gradcu (z rogato 1 Dne 29. avgusta v Pustenvaldu*, okraj Oberzeiring; Tomažu*, okraj Ormož; v Rogatcu (sejem s rji); pri Sv. Petru na Ottersbachu**, okraj Cmurek; I F.lipu**, okraj Kozje; na Muti**, okraj Maren- StOI nji Gradec; v Gradcu (z ); v Žalcu'*, okraj Celje. ita v Wettmannstettenu*, okraj Kirchbergu ob Rabi*, okraj Feld-okraj Ptuj; v Brežicah (svinjski okraj Murau. ■a v Konjicah*; v Semriachu, okraj **, okraj Knittelfeld; v Žitkarskem , v Fischbachu**, okiaj Birkfeld; v } okraj Šo5tanj; v Murau*; v Celju*. 2. septembra v Trnovcih*, okraj Ptuj; v ejem s ščetinarji); v Radgoni*. 3. septembra v Fernitzu, okraj Graška Okolica; m*, okraj Maribor; v Ptuju (konjski, govejski in sejem); v Gradcu (govejski in konjski sejem); em (svinjski sejem); okraj Kozje, Dne 4. septembra na Bregu pri Ptuju (svinjski I t Vuhredu**. okraj Marenberg. Dne 5. septembra v Rogatcu (sejem s ščetinarji); n (z zaklano klavno živivo). Dne 6. septembra v Št. Ilju v Slov. Gor.**, okraj žicah (svinjski sejem); pri Sv. Pavlu Mu* okraj Celje. letoSnja trgatev in zboljšanje vinskega x oz'i'om na novo vinsko postavo. Ka- i Pišecah**, okraj Slo l Dne 30. avgu: hlandsberg; v na Hajdini*, ); v Predlitzu**, I Dne 1. septemb eitea; v Seckai raj Sevnica; — 5 — kor sedaj vinogradi kažejo, vtegne biti letošnja vinska letina v kakovostnem in kolikostnem oziru mnogo boljša od lanske, zlasti če ne nastopi slabo jesensko vreme. Nahajamo se sicer še vedno v času, ko se lahko še marsikaj v škodo in žalost vinogradnika spremeni, toda po vsem zamoremo že sedaj z gotovostjo trditi, da najhujše je že prestano. Seveda potrebuje grozdje ravno sedaj v tem mesecu obile gorkote, t. j. lepih solnčnih dni za ednakomerno in popolnejšo zoritev, vendar so razmeroma, vkljub preveč deževnemu vremenu, lepo razvija in tudi zadovoljivo dosoreva Ja, v boljših legali se je celo izvanredno vse lepo razvilo. Temu pa pnpsmore deloma vsled pridnega škropljenja in žvep-lanja zdravo ohranjeno listje, deloma pa zadostna vlaga, ki provzroča krepko raščo. Če bi torej ne bilo slučajno tudi v drugi polovici tega meseca (avgusta), odnosno v prvi polovici septembra prav velike gorkote, bo grozdje vseeno bolje in popred dozorelo in bo slajše ter milejše, t. j. manje kislo od lanskega, ker vsled obile vlage asimilirajo (pretvarjajo) listi in drugi zeleni trtni deli hitrejše in popolnejše, kot ob suši. Tudi peronospora ne more od druge polovice avgusta naprej znatno škodovati, četudi bi tu pa tam močno nastopila, ker glavno je, da so ostali dosedaj vsi spodnji listi na glavnih poganjkih okrog grozdja popolnoma zdravi, ker le-ti so za pravilno zorenje in hranjenje grozdja najpoglavitnejši. Vrhnji deli, ter na novo nastali stranski izrastki se pa lahko v drugi polovici augusta jedaostavno porežejo, posebno če so od peronosporo napadeni, katero delo celo dobro vpliva na nadaljni razvoj ostalih poganjkov, zlasti pa na hitrejšo in boljšo dozoritev grozdja. Seveda pa se ne sme nihče z prezgodnjo trgatvijo prenagliti, četudi bi vtegnilo kazati, da je grozdje pred časom dozorelo, kajti čim dalje ostane grozdje pri lepem vremenu na trti, tem bolj pridobiva na dobroti, ker ravno v lepih solnčnih septemberskih dneh se sladkor v grozdju z vsakim dnem pomnožuje, a v istem razmerju pa kislina zmanjšuje, ne da bi pri tem grozdje na sočni množini kaj zgubilo. Poslednje se dogodi le, ako se pusti grozdje na trti toliko časa, da pričnejo jagode veneti ali se skrčevati, kar se pa le v tolikih slučajih dela, če se hoče napraviti posebno močno, buteljsko vioo. Teh načel se pa v nekaterih krajih nočejo več držati in to večinoma z oziram na novo vinsko postavo za zboljšanje moSta z dodatkom sladkorja. Glasom § 5. vinskega zakona z dne 12. aprila 1907 sme namreč, kakor znano, vsak pridelovalec in nakupovalec grozdja, ki potem sam preša in mošt prodaja, sladkati svoj mošt z dodatkom gotove množine pesnega (navadnega) sladkorja. To pa sme storiti le s poprejšnjo zaprosbo in z dovoljenjem okrajnega glavarstva, odnosno pristojnega magistrata. Take nazore pa je odločno zavračati in to iz dovoljnih tehtnih vzrokov. Kdor nalašč pred časom po nepotrebnem trga, potem pa svoj mošt umetno z dodatkom sladkorja zboljša, ima nepotrebne troške z nakupovanjem dragega sladkorja in dobi slabejši pridelek, kajti če ne doda vsaj !>/»—2 kg sladerfe in puh 1 kila sivo, slišano K 2-—, boljše K 2-40, napol belo p K 280, belo K 4—, prima mehko kot daune K G' -j rel puma K 7-—, 8— in 9 60. Daune sive K 6—, 7 — Veh prima K 10•—, prsni puh K 12— od 6 kil naprej bantatl Gotove, napolnjene postelje iz gosto-nitnega rdečega, plavega, rumenega ali beler* h-l leta (nankingi, 1 tuhna. cirka 180 cm dolga, 120craSirok z 2 glavnima blazinama, vsaka cirka 80 cm dolga, 60 ti široka, zadostno napolnjena s sivim, pubastiai m trajrial posteljnim perjem K 16—, napol pori K 20—, pub S ill Posamezne tuhne K10-—, 12'—, 14—, 16—. Posamezne glinj] blazine K 8 —, 350 i-~. Tuhne 200 : 140 K 13—, 15-—, 18-—. 20—. Glavne blazine 90 : 70 al velike K 450, o*—, 5'50, spoduje tuhne iz najboljšega pvl steljnega gradla 180 : 116 cm velike K 13'— in 15'— m-I pošilja od K 10— naprej franko proti povzetju ali i plačilu Max Berger, Deschenitz štev. 215|4 I mervvald. Brez rizike, ker je izmenjava dovoljena ali se vrne deiutl Bogati ilustrirani ceuik vsega posteljnega blaga zaatt en ko 8 z bogato štikarijo, krasna 1 z gumbami na pazduhi, seči v raznih okroglch, postrani aH štirioglatih izrezkih. Gara tirano RumburSko mol platno! Zaradi opustitve\i{ fabiične zaloge se dobi pol stnešnji ceni. Ako se naj nje 3 kose odvzame s K-— «^^ m Edina razprodaja ] M. ^5* povz. pri: M. SWOBOD, Dunaj, III|2, Hiessgasse 13—Hi Tiseča žarnica (Hangeglfi| licht), suha žarnica, gori brez tekočine, goreči kamij Petrolejaka, plinska, špiritna in acetilenska : niča. Se lahko potsod rabi; si napravi sama; okr. 100 sveč moči. Svetilni trošk vin za nro. Kompletna svetilka od 13 K | prej. Cenik zastonj. SCHWAB, Dunaj, Wiedci Hanptstrasse 122. Elektro-mehaničua posebna" lavnica za popravila elektro-motorjev, diru aparatov, motorjev, novih in popravil. looo kron plačila za take, ki so plešasti in nimajo brade. Elegantno rast brade in las zamore se tekom 8 dnij z rabo Gara lasnega balzama povzročiti. Ta balzam prinese lase in brado vseh plešastih in redko z lasmi obrašenih oseb v rast. Čara je najboljši izdelek moderne znanosti na tem polju in je priznan kot edini balzam, ki zamore res lase in brade (tudi pri starcih) povzročiti. Čara lasni balzam se vsled tega tudi od vseh mladih in starih gospodov in dam po celem svetu rabi. Čara pripelje izumrle lasne papile zopet v rast in sicer po rabi malo dnij in dob se vsled tega v Jako kratkem času krepko rast las. Za neškodljivost se garantiral Akc^to ni res, plačamo kron netto Obs. diskretni zavoj. vsem osebam, ki so plešaste, brez brade ali redko obr&ščene in ki 80 Čara balzam brez uspeha Miri tedne dolgo rabile. Mi smo edina tvrdka, ki zamore kupcem tako garancijo ponuditi. Gospod Josef Silhany pite: Veleccnjena firma! Ker je moj prijatelj z VaSim balzamom tekom S tednov lepo rast brade dosegel, , mi pošljete en Daket Čara 4 6 kron po povzetju. Z velespoštovanjem Cara-Haus, Kopenhagan. Josef Silhany, Erszebetfalva, Ogrska. Za mi poslani zavoj Gara zahvalim se iskreno. Rabim zdaj Vaše lasno sredstvo tekom 12 dnij in sicer z dobrim uspehom; lbs: ne izpadajo, marveč postajajo debelejši in težji; tudi niso tako malo rasli, odkar sem pričel Vaš lasni balzam rabiti. Tudi l brada postane brezdvomno krepkejša kakor preje. Jaz sem že mnogo lasnih sredstev poizkusil, a brez uspeha,in zahvaljujem se lloej iz vsega srca za Vaše krasno lasno sredstvo. V bodoče bodem to sredstvo vsem priporočal, ki imajo zanj rabo. Z najboljšo "»"»jen. Vaš 0i v_ „. Kopenhagen. Čara daje lasem in bradi svitli, valjčkom podobni izgled in padajo lasi potem lahko in mehko. Raz-i se proti naprej-plačilu ali povzetju po celem svetu, ako se piše na največjo specialno trgovino. En zavoj Čara stane 6 kron, dva zavoja 10 kron. m (Pisma treba frankirati S 25 vinarji, poštne karte pa z 10 vinarji). Prca fabrika ur Hanns Konrad Priporočljiva domaČa sredstva. 879 Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi proti •ilabosti in bledičnosti (Blcichsuht) itd.; steklenica 2 K. — Tekočina za prša in pljuče, stekL 1"20 K proti kaslju, težki sapi itd. — Čaj in pilule za čiščenje krvi i 80 vin. — Čaj proti gihtu a 80 vin. — Balzam m giht, ude in živce stekl. 1 K; izvrstno mazilo, ki od-»trani bolečine. — Bleiburild živinski prašek a 1-20 K-Prašek proti odvajenju krvi T živalski vodi a 1-60. — Izvrstni strup za podgane, miSi, ičurke k K 1'—. Razpošiljate* L. Herbst, apoteka, BIciburg na Koroškem. t in kr. dvorni liferant, Briix štev. 4657 vCesaoi le zanesljive ure z reelno 3 letno pismeno garancijo (hiklaste žepne ure K 4-20, 5-—, 7'—. Z dvojnim mantelj-IK550. V jeklenem ohišju K 680. niklasta budimica K 2'90• h raiium-svetilno ploščo K 8S0, budilnica z dvojnimi zvonci 1 Okrogle ure aa kuhinjo z leten ni okvirjem K tf'20. V por-n ohišju K 6*50. Lepo izrezane ure-kukavice K 7"50, 8'50; Mre na pendelj in federeug K 8-50, 14 dO. 8 dni idoče ure lelj in uteze K £3-50, 38 — i. v. V modernem ohišju iz oreha K 42'-, 46-— i. v. Iririte I Izmenjava dovoljena ali denar nazaj! Razpošilja dill vsebnikom po povzetju ali naprej-plačilu. Velika izbira f isl žepnih, stenskih in budilnih ur (letnih ur) itd. v mojem i ceniku, ki ga pošljem na zahtevo zastonj in poštnine prosto. 434 penska razprodajai! Cene perje za postelj! 1 «* «iv* Muaiih 2 K; bo'.jMb >IKk,»|4l belih 2 K K) h; MS 4 K; belih t>. akis 6 K in h; 1 kgnajfinejših sn.žpbo-Mis. «li-tMIl 6 K 40 h, 8 K; 1 kc tteutna (Daunen) sivega 6 K, 7 K, belega nejši prsni 12 K. Ake H vzame 6 K, potem franke gzgr* Gotmm postelja "^ .kga, rdečica, pl»»>g». kettga aH rumenega nankinga, 1 hi, 180 cm dolg, 120 en took, a 2 glavnima blazinama. I GO cm dolga. CO cm iirofca, napolnjene z hutiui, sivim, in k iltmnaitrm periea a peMelje 16 E; nel-danne 20 K; t H X; posamezni lahen« » K, 12 K, 14 K, 16 K; e lavne »3K,3k"M, 4X.8* poJh> po povzetju od 12 K na-L frsnko. Izmenjava ali nnilit franke dovoljena Kar se ne denar naiftt S. Beaiseli, Deachenicz Nr 716, too, (BollM). Cenik (ratii in fraBke. f abolčnica *^pEi i dobra, domača, se nadomesti skoz naturno irtvo „Muskatin." „Maskatin" je žlahtni na- li preparat za naredbo dobre domače pijače. piiskatinom nareta pijača da moč, poživi in i živce. Muskatinove pijače pride en liter j; do 5 heJerjev. Mnskatin se vsaki dan po [ in vlaka pošilja po povzetju. Mnskatin se i dobi v glavni zalogi Hans Andraschitz v Mariboru, koroške ulice. 721 Meščanska parna žaga. Na novem leni nem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klstlnioe in plirl&nk* hi&e postavljena je parna žaga vcakomor ■ v porabo. ■ Vsakomur se le« hlodi itd., ter po ubteri takoj razžaga. Vsakdo pa mu todi aam oblati, vrtati, gpahati i. t. d. na glavnem trgu zraven apoteke mporoca svoj« zalogo: Otročjih igrač, raznih ■•rit usnatega blaga kakor kofre, taike za šele. ■a nakupovanje in za denar, toaletne reči, pisalne in kadilne predmete. Razne stvari iz jekls ipr. bestek, žlic, aeže za žep bi prave Solinger aritve itd. Blago Iz celuloida bi roga, kako tndi jietarsko blage npr. kerbe za potovanje vsek •T8t Razno blage Iz stekla In porcelana, talarje jiskre, sklede, flaše, Blaže bi drvge v to stroke padajoče reči. tazarni oddelek s> od 20 vin aprej Posebne lepe reči pa za |Q dO K 1*20 m se dobi ' rezano blago, perilo in obleke pri Adoifu vvesiak, Maribor, Frelbaosgasse-Ha^rsfiaBe do novega Hauptplatza proti „Norodnem domu") v novo zgrajeni .Warenhalle."' za 12,14,16,18, 20 K In todi fmejše sorte y velikem izbira se da-Ufa f veliki trgovin! Johann Eoss CELJE a* koMMrrenksm prostor«. cenik). mestno veliko parno pralnico Zvesti, krepki 776 trgovski sluga se takoj sprejme proti dobr plači v trgovini z mešanim blagom i lan s Zottel v rUnji- can. 2 učenca 772 ki sta zmožna nemškega in slovenskega jezika, se takoj sprejmeta pri Francu Drolenig, trgovina z meSanim blagom v Puličanali. Posestvo, 770 ki obsega hišo s 6 sebami, 4 kuhinje, lepo klet, hlev za Štiri govede, svinjske hleve, črez dva orala zemlje, vse za stavbene prostore, od katerih je že nekaj prodano, nabere se črez dva polovnjaka vina, pri veliki stezi, '/* ure °d Maribora, pripravno za vsako obrt, se zaradi bolezni proda. Lembacherstrasse 21, Brunn-dorf bei Marburg. Pridni 774 oglar (Kohler) "tPS se sprejme. August L&'schnigg, Sv. Lovrenc pri Maribora. Trgovski učenec iz boljSe hi5e z dobro šolsko izobrazbo se takoj sprejme v trgovini z meSanim blagom Franz Kanili, Stadenice pri Pnličanab. 779 Trgovski učenec iz boljše hiše, zmožen nem- ki zna dobro računati, velik in močan, sprejme se pri Franc Krant, trsovina z mešanim blagom, Pliberk(Bleibnrg) na Spod. Koroškem. 7*7 Gospod L. WratzfeId pri Novicerkvi, pošta PUlelnik potrebuje 780 dva hlapca. Vsaki ima mesečno plačo 18 K. Pozor! s 50.000 parov čevelj I 4 pari čevelj samo K 8č0. Zaradi ustavljenja plačil raznih večjih fabrik se mi je naročilo prodati večje število čevelj globoko pod izdel. ceno. Prodam torej vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih šnir-čevelj, usnje ruj. ali črno ga-loš. Kapen-bezac, močim ob-kovana usnjata tla, veleeleg. najnov. fasija, vdik06t po štev. Vsi 4 pari koštajo le K 8.60. — Pošlje po povzetju C. Wiener, eksport čevelj, Krakov št. 206. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Učenec 16 do 18 let star sprejme .se takoj na tri leta z obleko in Sopolno hrano pri gospodu ntonu Hartschitscb, usnjar v Slov. Bistrici. 734 Hiša 729 z 2 sobama, 1 oral zemlje, žaga 6 let stara, v dobrem stanju, 20 minut od mesta Celja oddaljena, se poceni proda. Vpraša s pri lastniku Michael Schnckl, Celje Pečov-nik štev. 40, nasproti „Fisch-bausa.u Priporočam slavnemu občinstvu mojo bogato založeno lončarijo z visekimi pečmi, Štedilniki (šparberd), kmečkimi pečmi, vse sorte posode; sprejemam vsa naročila in se izvršujejo točno in po zohteri. Kdor bi bil rad dobro in ceno postrežen, naj se poda -v lončarijo h Kelcu, Un«"Kijr 7\\ [>§ 2 majerja in f§3 ^3 2 viničarja gj vsak z 4 delavskimi močmi se spremejo pri vinogradniškem oskrbništvu „.\ n n (• n li o f-Fraaheim-Kranichifeld 763 Mesarski učenec 7« iz boljše hiše se takoj sprejme pri M. Weissenstein, stand Hauptplatz v Ptoju. Elegantni, 8e malo rabljeni W koleselj s prosto ostjo, »kupuj 7.8 letno, 153 visoko brezmadežno, jako mirno, svitlo-rujavo kobilo se poceni takoj proda. Naslov: 0. Kaiser, Studenice pri 1'oli-("■iiHiili. 745 Proda se dobro idoča krčma "^S|£| s popolno koncesijo in tobak-trafiko, je v ravnem kraji za cesto, edina v'vasi, s posestvom vred, obstoji iz njiv, travnika in gozda, dobro gospodarsko poslopje. Cena 6800 kron. Za odgovor se prosi znamka. Naslov: 6. Resner, Post Poltscharh (Steiermark) poste restante. 769 Usnjarski učenec 707 se takoj sprejme pri Felix Heinschko. št. Lovrenc nad Harihornri. veliko trgovino Johann Koss, Celje [sb (mini njene solidnosti, nizkih cen in velikega izbira, kjer se s samo dobrim blagom postreže; tam se vse dobi, kar let le potrebnje, naj si bode manufakturno blago, golovih oblek za moške, ženske in otroke, pbuke, čevlje, sploh obuialo, Strikane in šifonaste srajce! kravate, otročje vozičke, nagrobne vence In trakove, z eno besedo vse. -=---- 71 865 Ako naj bode v resnici dobra, naj ne donaša vsak hip jezo, temveč trajno veselje, potem Vam svetujemo, ako hočete tako kupiti, da se obrnete na pravi vir, torej na švicarsko fabriko ur. Da se zamore dobiti ure brez colninskih izdatkov po originalnjh fibričaih cenah, drži švicarska labrika ur fa-brično zalogo v Ljubljano, kjer se oddaja ure že od K 410-naprej; le natanko naj se piše naslov H. Suttner v Ljubljani št 701. Ta firma nima samo lastno protokolirano fabriko ur v Švici (fabrična znamka »Iko«), temveč tudi glavno zastopstvo fabrike za ure »Zenith«. Zastonj in franko dobi vsak naš čitatelj veliki krasni katalog o urah, zlatem in srebrnem blagu; treba je ie dopisnico na tvrdko Suttner pisati. Št. 410. Nikel-natent Rosfeopf ura, ki gre 36 ur . K 410. St. 1. Nikel cil. remont. K 6—. Št 719. Srebrna cil.rem. K 780 Št. >-66. Nikcl-verižica s pri- veskon: ....KI St. 865. Srebrna verižica, težka . . K * m gramov JU Razpošilja po povzetju ali naprej-plačilu svote. dopade, se zamenja ali denar nazaj. Kar ne 504 W> Trgovina z orožjem, c. k. zaloga smodnika LECHNER u. JUNGL, GRADEC, Sporgasse 1 priporoCa po fabričnih cenah kot najboljše orožje za hranitev autom. žepne pi&tole, precizno pristreljene v zistemih „Brow-ning", „Stcyer", nMauseru in „Bayard". Rovolvri v najbogatejši izbiri že od K 6'60 naprej. Flobert-puSke in karabinerji, dvocevne Lancaster-loveke-puške od 36 K naprej. Patrone, ovitke __^______patronov itd. Cenik zastonj in franko. 34 Besede gospodini: Kdor enkrat Blaimschein-nUnikum"-margarino rabi — rabi vedno zopet samo BlairuBchein o o „Unikumu-margarino. o o Grand prix svetovna razstava Paris 1900. Kwizda restitucijski fluid Umivalna voda konje. Cena: 1 Mrklenica K 280. Se rabi cez 60 let v dvornih hlevih in hlevih za dirke ta okrep-fanje pred in zopetao okrepcanje po velikih štrapacah. pri trdih kitah itd., napravi konja izredno zmožnega v trainingu Kwizda restitucijski fluid se dobi pristen le s to varstveno znamko. Se dobi v vseh apotekah in drožerijah. Vsak dan postna razpošiljatev po glavni zalogi: B Franz J oh. Kwizda, ogr^V^ in kralj. bul*. dvorni liferant ___okrožni apot^kar Kornpnbnrg pri Dunaja. 316 Vsled balkanske vojne sem prisiljen 20.000 kosov imit. srebrnih ur z dvojnim man-teljnom i iibornim anker-rem.-kolesjem, teče v rubinskih kamenjih (3 pokrovi). ki so bile za Turčijo določene, po smešni ceni K 6"— za en kos prodati; nikdo naj bi ne zamudil te ugodne prilike, nabaviti si to iz-borno, v resnici napol senkano aro. Naročite takoj, ker bodejo v kratkem času razprodane. 3 leta pisme-_____ ne garancije. Posije po povzetja ekspertna hiša ur MAX B0HNEL Dunaj, IV*., Margaretenstrasse Štev. 27/3. 547 Katalogi zastonj. — 8 — Brata Slawitsch * Ptuju tloriuipliti h BngjrlornissB priporočata izvrstne Šivalna stroje (Kahmaschinen) po sledeči ceni: Singer A ročna masina K 60-— Singer A .... K 60'— 70-— Durkopp-Singer . K 70— 90--DUrkopp-Ringschifl za Šivilje .......K130-- DUrkopp-Zentralbobbin za Šivilje.....K140— Durkopp-Ringschifl za krojače......K160 — Ddrkopp Zcntralbobbin mit versenkbarem Oberteil, Luxusausstattung ..............K 163—180"— DUrkopp-Zylinder-Elastik za čevljarje......K160—180-— Minerva A..................K 120"— Minerva C za krojače in čevljarje........K160*— Howe C za krojače in čevljarje.........K 93*— Deli (Bcstandteile) za vsakovrstne stroje. — Najine cene so nižje kakor povsod in se po pogodbi plačuje tudi lahko na obroke (rale). Prosimo, da so naj vsak zaupno do nas obrne, ker solidnost je le tistim znana, kateri imajo nnišine od nas. Cenik brezplačno. 6 Opomin: Durkopp-raaSine so izborno primerne za vsa Šivalna dela in Slikanje. Navodilo za Slikanje dobi vsak kupee zastonj. Vozički za otroke -w (Kinder-Sitz- und LiegewUgen), v katerih lahko otrok sedi, pa tudi take za ležati, imata vedno v zalogi in priporočata po 13, 16, 20, 24, 30, 35, 40—50 K. Cene so nizke, vozički so lično in močno izdelani. Pismenim naročilom se hitro, pošteno in točno ustreže. 364 ¥ Ausstellung von Arbeiten der staatlichen Lehr- werkstatte fur Korbflechterei in St. Barbara i. d. K. in den ehem. Wegschaider GescMftslokale, Pettau Razstava del državne učne delavnice za pletenje korb pri Sv. Barbari v H. v preje Wegschaider trgoYini y Ptuju Reise-, Rupee-, Wasche-, Hand- und Arbeitskorbe, Arbeits- nnd Blumcnstiinder, Papier- und Postversand-Rbrbe, Zeitungs- und BUrstenhalter, Lebn-, Scliankel-und Rlubsessel aller A#t. Serviertiscbe, Tiscbgarnituren, Sopha, Rindertiscbe, Stocked etc. Potne, kupejske, perilne, rocne in delavske korbe, stojala za delo in rože, korbe za papier in poštne pošiljatve, držala za časopise in krtače, stoli za sloneti, zibati, klubski vseb Trst. Servirne mize, mizne garniture, zofe, otroške miznice, štokerli itd. Verkaufsstelle: Razprodajalna: Briider Slawitsch, Pettau, Florianiplatz. Bestellangen fUr jeden erdenklichen Korbflecht- artikel werden entgegengenommen. Naročilla za vsak izdelek pletarstva se sprejemajo. 686 Freie Besichtigung! Ohne Kaufzvvang ! Prosti ogled! Brez kupne obveznosti! Po celem svetu ni zope: gro: bolečine vsled kurjih i nobenega boljšega sredstva wp C0 0K & JOHNSOI amerikanske lile m (ur o Danes najzanesljivejše sredstvo, odpraviti vsako 1 brez bolečin v 8—10 dneh. Poskusni kosi 20 vinarje v kartonu K l1—. Se dobi v apotekah in drožerijah Glavna zaloga: „ Z si ni Samara ter Gradec, $ack.strasse Neprijetne lasi) v obrazu, na rokah, odpravi tekom 61 dR 1. lil ; „Stajerc | petek, d; T našle« | Naročni I Sirijo : 3 krone: I leta razi sko 4 K [ leto; za j za celo LAmerikc i drugi j računi r l rom na I nine. Nč čali nap šle v. sc[ Uredniš I nišlvo j Ptuju, slop Š1 gar. neškodljiv, zanesljivi usjeh, ena i K 4*— zadostuje. Pošlje strogo i Kos. dr. LIII laborat. DOMU. Zaloge t Mariboru: lekarna pri „ang:clju varuhu," I pomagaj" in parfumerija Wolfram, v Ljubljani lekarnar pri j jelenu", v dišavi A. Kauč in Adria »Droger.e.' Pozor! 50.000 parov £®\ 4 pare čevelj za samo K 8*50. j Zaradi vstavljenja plačil več velikih tvornic se mijj ročilo, veliko množino čevelj globoko pod ia ceno oddati. Prodam torej vsakomur 2 p: in 2 para ženskih žnorastih čevelj, usnje, raja galoširanih, kapenbezac, močno žebljana usnjata ga, veleelegantna najnovejša facija, velikost po i 4 pari koštajo samo K 8'50 Pošlje po pon Lustig, eksport čevelj, Neu-Sandez 9.1 dovoljena ali denar nazaj. Pridni C. in Da srajce rati e se takoj sprejme. Naslov pove uprava ' Pozor posestniki! Lesne deske, štafelne, late in švartelne,: tudi vsake vrste mreže iz drata za ogr tem vse vrste farbe, laka, firnajza in neuma, cementa, apna, traverze, strešni dani cigelj, kakor tudi vsake vrste najcenejše pri tvrdki Alois HatSChd Mariboru, Tržaška cesta, poleg bolnišnij mest apade okols! birčni, str livj a *.oli" iiete pega apadl lili pc anili, loln i Ea Ga (Wohnung- und DienstYeraii^u službe, učence, stan«|jj0evc0 Tanja in posestva v Ptuju izvršuje vse vrste posredovanja najhitreje.j Vprašanja in pojasnila V mestni Stražnici (rc^kakor z knsil r Vsem gospodinjam Ako hočete sveže, dobro špecerijsko blUKr! jako nizki Ceni kupiti, potem pojdite k*"' več kot 40 let obstoječo trgovino Hans Sirk, Maribor poslopje rotovža, Hauptplatz. fkljub ijih pri Ipričela [rgli se rs i h |rup 1 'otem ika ala. |*ojaka slove iTudi v nove. Zahtevajte v vseh vinah, gostilnah, I vpeljajte v vsaki. vrstne „S tajeri _ • u ž i g a I i c e. Vn se jih naroči naravnost pri „Landerb Dunaj I., drugače pa pri glavni zalogi SLAWITSCH, PTUJ, in vseh drugih za »aifttat) in odgovoriti uradnik Kar! lAnhan Ti»kal: W. Blankivl 44