('osamezne številke: Navadne Din —-'75, ob nedeljah Din 1'—.
JREDMSl VO #«. mmkf « »Uri. ‘►•ra, Ivrčičevi BKoa M- < 1. aadatr
tJPRAVA m aakaj* * JarSaasn •ti« it. 4, p#*tWčj< i«oo Tde-‘«a St 34. - SHS
.«W» it«*. 11.757.
N« nevoČTl* bv«s booar?* *• ■« ovira. —- Robrpioa m m n»i>i»
Poštnina plačana v gotovini c©nc tfarafn?® 5tev. Din -'73
TABOR
/osame zne številke: Navadne Din —*75, ob nedeljah Din 1*—v
»TABOR* lakaja ipuk uaa, rwwm
■etMj« m praraika*, sb Id. «ri a •iatMaii«« aaaledajejr« dar tar atao.
mesečno po pošti D 10*—, za iar
»Dl* ,
. daatavijaa mm Amm
D H*—, a* aikasnier D lfr •Marati po dayvaru.
Sarvaa «c p«, u,.v. .TABORA" *ARfftOR. MU«*« ofioa *•*. 4
		
Leto Vlil.	Maribor, petek 18. februnrja 1927.	Številka: 39.
Današnja skupščinska seja
Beograd, 17. februarja.
Na današnji plenarni seji Narodne skupščino je nastopil kot prvi govornik srbski agrarec Joca Laloševič. Na ministra gradjevin je naslovi) interpelacijo glede odgovornosti za Poškodovanje rednih jezov v Vojvodini, ki so se vsi porušili o priliki lanskoletnih poplav. Minister za gradjovine. dr. Kulovec je Lalo-ševiču odgovoril, da bo vlada izpolnila želje prebivalstva, vendar pa bo sprejet načrt vzpostavitve porušenih jezov in obrambnih naprav šele takrat, ko bo vlada v ta namen dobila večji kredit iz inozemstva.
Laloševič je povdariah da je treba krivdo Porušenja jezov pripisati v prvi vrsti vodnotehničnemu uradništvu v Vojvodini. Uradništvo namreč ni ničesar storilo, da bi se jezovi ohranili v redu-Govornik je opisal natančno ves razvoj poplavne katastrofe in h koncu izjavil, da bi pač že bil čas, da napravi vlada konec tem slabim razmeram. Po kratkem govoru radikalskega poslanika Svetozaria Pirkoviča ie bila seja zaključena. Nadaljevala se bo popoldne. Ker se bo na popoldanski scii glasovno z zaupniki vlade, vlada v političnih krogih za sejo veliko zanimanje.
Afibert Thomas v Jugoslaviji
Beograd, 17. februarja.
Grška in madžarska vlada sta pozvali vodjo mednarodnega delavskega urada v Ženevi vnsooda Alberta Thomara, da prouči natančno njune socijalno-Poli tiene ustanove na liou mesta. Thomas se bo na povratku iz Budimpešte ustalil za nekaj dnj v Beogradu, kjer bo obiskal svojo hčerko, ki je poročena z ne kim srbskim častnikom. Iz naše preato-lice bo odpotoval v. Atene. Na povratku iz Grčije bo zopet obiskal Beograd, kjer bosta z našim zunanjim ministrom dr. Peričem razpravljala o različnih problemih.
®s\ Žerjavova afera pred irazčišcenfem!
Beograd, 17. februarja.
Na jutrišnji sejj bo skupščinski preiskovalni odbor razpravljal 0 obtožbi dr. Gregorja Zeriava- Klerikalci so natnreč obdolžili dr. Žerjava, da je v času. ko je bil minister za šumo in rude zakrivil veliko korupcijsko afero v podjetju »Nj_ hag«.
250.009 za oškodovance po potresu
Beograd, 17. februarja.
Danes dopoldne sta poslanca dr. (Trga Andjelinovič in Kapetanovič beg prosila ministrskega Predsednika Uzunoviča, da ukrene vlada vse potrebno, da se čim Preje odpomore onemu prebivalstvu, ki ie bilo pri zadnjem potiresu prizadeto. Uzunovič je odgovoril, da je bil v prizadete kraje odposlan višji uradnik, ki ko določil gmotno Škodo. Na podlagi nje-s:°-vih podatkov bo potem vlada votira-la Potre,^no VS0|o 2^ prV0 sj]0 je že ^jlo
nakazami, 2go.000 Din. Rdeči križ pa je bil naprošen, da stori vse, kar mu je v moči-
borza
Curich, 17. februarja. (Zaključni tečaj) „.Rvi 25.221/*, Newyork 5.20, Pariz j -j o Bruselj 72-30. Milan 22.44 Ma-“M#- Amsterdam •208.05. Berih, 123.21. Dunaj 73-25. Beograd y.«3 prajta i5 40i Bukarešta 3.01 Budimpešta 90-S5. Varšava 57.87.
Dnevna kronika
Zdravniška pomoč pri okrožnem uradu za zavarovanje delavčevi
Okrožni urad za zavarovanje delavcev je uvedel stalne zdravniške nadpre-glede, da s tem na eni strani ščiti ura-dove zdravnike Pred pritožbami s strani članov, da so bili vkljub bolezni spoznani delazmožnim, na drugi strani Pa tudi interese članov- v slučaiu upravičenih pritožb. Vsak elan, ki misli, da se mu s strani ležečega zdravnika godi krivica, naj torej prosi za zdravniški nadpregled in_ tamkaj sporoči svoje pritožbe. Če pa misli, da mu je tudi zdravniški nadpregled storil krivico, tedaj se ima takoj po nadpregledu pritožiti v pisarni pristojne ekspoziture, da more urad odrediti pregled potom posebne zdravniške komisije- Zaradi tega opozajja okrožni urad svojo člane, da odslej različnih naknadnih pritožb ali izgovorov ne bo u-pošteval. Se manj pa bode članom povračil stroške za zdravniško pomoč, ki jo bodo iskali Pri neuradovih zdravnikih; če ne bo podana nevarnost v odlo-gah, kakor n. pr- pri zastrupljenjih, težkih nezgodah, krvavitvah itd. Pa tudi v takih slučajih ie obolenje nemudoma javiti in zaprositi, da nadaljno pomoč nudi uradov zdravnik.
— Jugoslavija in Rusija. Na podlagi vesti vi naših in inozemskih listih o zbli-žanju med našo državo im sovjetsko Rusijo so se po prestolnici razširile različne verzije, ki pa bazirajo na popolnoma napačni podlagi. Povod verzijam so dali grški časopisi, ki sploh radi razširijo po svetu senzaclionelne vesti. Naša vlada doslej še ni_ ničesar ukrenila in zaradi tega so se jeli inozemski krogi zlasti onih držav., ki nam niso naklonjene, zelo razburjati. Naša -vla-da, koje položaj je v inozemstvu težaven, ne namerava svo-iega torškega stališča še poslabšati z zbližani°m z Rusijo — tako se je izrazil neki naš politik.
— Finančna delegacija objavlja, da izide »Izkaz o stanju hranilnih vlog (po knjižicah in v tekočih računih) pri re-gulativnih hranilnicah v Sloveniji za IV. četrtletje 1926 v 18. številki Uradnega lista z dne 17. februarja 1927.
— Razočarani konzul. Jugoslovanski konzul na kanarskih otokih g. Kružič je organiziral uvoz paradižnih jabolk in banan preko Sušaka. Prvi transport, ki ie prispel na Sušak, je že bil odpravljen v Beograd- V Beogradu se je pri ocari-njenju najprej vršila štiridnevna »zemljepisna« razprava o tem, kateri državi Pravzaprav Pripadajo kanarski otoki-Zatem se ie razvila šestdnevna razprava o prvotnem certifikatu. V teh 10 dnevih pa se je večji del banan in paradižnih Jabolk pokvaril in podjetnik je izgubil vsako veselje trgovati z Jugoslavijo. — Tako se pri nas zasebne inicijative uradno pospešujejo!
— Naslomba Jugoslavije na Francijo. Beograjski poročevalec »Matina« je imel pogovor z dr. Ninčičem, ki je izjavil, da se smatra Francija v vzhodni Evropi za popolno inkarnacijo miru. Francoska politika zasledu.ie misel, vzpostaviti in o nraniti mirne odnošnje med državami v vzhodni Evropi. N inči d je dalje rekel, da pričakuje foboliSan.ie položajev med Jugoslavijo in Madžarsko. Kar sc tiče Albanije, je treba spremeniti besedilo tkzv. Tiranskega pakta- Pojav Ahmed beg Zoga v Albaniji je obsenči! obzor.ie na Balkanu, vendar pa ie Ninčid trdno uverjen, da bo Jugoslavija s svojo močjo premagala vse ovire in si ustvarila lopo bodočnost.
Ncnasitliivi fašizem. Vrhovni tajnik
fašistovske stranke je o priliki svojega govora y Milanu ni. dr. izjavil, da mora stranka dobiti v svoje roke vsa vodilna mesta, tore,; 9-000 županov, 20.000 miljenih častnikov in mladlnskoorganjzacij-skih častnikov. 10.000 mestnih iu pode-
želskih Posvetovalcev, tisoče vodilnih funkcij onar je v političnih in sindikalnih itd. Mussolini je s to metodo že -začel z imenovanjem fašistov za prefekte, poslanike in konzule. Nadalnja naloga fašizma je discipliniranje športa, ureditev soci-jalnih ustanov tor zavodov, popolno po-fašiznjenje šol in učiteljev, ter nastav-ljencev na železnicah, poštah, bankah in občinah. Vlada bo šele takrat dosegla svoj cilj, ko bo natančno vedela, da je na vsakem mestu, od generala do redova črnosrajčnik.
— Dijaška tragedija. Pred nekoliko dnevi se je končalo prvo polletje na madžarskih srednjih šolah in dijaki so dobili spričevala. Vsaki tretji dijak je nadel vsaj z enega predmeta- Dijaki so bili užaloščeni, ko so Pogledali v spričevala in si niso upali domov. Profesorji in ravnatelji so jih nagovarjali, naj gredo domov in pokažejo roditeljem spričevala. Preko ICO dijakov si ni upalo domov in so zginili. Policija in orožni-štva sta se podali na iskanje. Posrečilo se jim je, dobiti nekaj beguncev in jih predati srečnim roditeljem. Mnogih pa ni bilo mogoče najti — najbrže so storili samomor iz obupa- Vsa madžarska javnost se sprašuje, kaj je temu vzrok: Bodisi, da so dijaki sami krivi, bodisi, da so krivci učitelji. Metoda, ki se uporablja v madžarskih šolah je že jako za-starela._ Učitelji so slabo plačani in se nahajajo v veliki bedi...
— Grosavescu žrtev ljubosumja. —
Znameniti uuna-ski tenor, Grosavescu, rodom Romun, je umrl- Postal je žrtev ljubosumnosti sv0je žene, ki ga je umorila. Žena Grosav.esca, ki je strastno ljubila svojega moža, je domnevala, da jo mož -vara z drugimi ženskami. Že dalj časa je trpela na duševni depresiji, čije žrtev je tudi postala. Posegla ie v duševni zmedenosti Po samokresu ter ustreiila svojega soproga.
— Vprašanje civiln^a zakona. Včeraj sta obiskala zagrebški nadškof dir. Bauer in dijakovski škof Aškanovič Pravosodnega ministra dr. Srskiča, da se zedinijo v nekaterih vprašanjih zakonskega Prava. Med drugim sta škofa ministra opomnila na anomalijo, da je na ozemlju Mure še vedno civilni zakon v veljavi, kar daje večkrat povod raznim prepirom in pomotam-
— Družinska tragedija. Neki notar v Bologni je hipoma zblaznel in v svoji vili ustrelil z lovsko puško ženo in 18-letnega sina. Nato .ie pognal jz neposredne bližine kroglo še sebi v glavo, ki ie strašno razmesarjena. Dva dni po umoru je še živel, nakar je podlegel-
— Zračna zveza med Evropo in Južno Ameriko. Med Španijo in Argentinijo se vodijo pogajanja za redno zrakoplovno zve-zo^ preko Južnega Atlantskega oceana. Zvezo bi vzdrževale zračne ladje zepelinovega modela. V Španiji bi biin Scviljja glavno izhodišče omenjene zračne zveze, v Argentinijj pa Buenos Aires. Konzorcij bi zanoslil inženirje Ze-pelinovih tovarn. Kapital 30 milijonov pezet, ki bo v to svrho potreben, je že zbran, dočhn bo promet -vzpostavljen šele čez štiri leta.
— lOIetni virtuoz. Jahudi Mcnubin, star 10 let-je pravi fenomen na, goslih. Priredil je koncert -v Parizu in s svojim igranjem navdušil vse glasbene kroge. Deček Je danes že pravi virtuoz in z največjo lahkoto obvlada najtežje stvari.
— Strašen umor otroka. V Monfeca-steletto pri Padovj jo bil izvršen strašen umor- V bližini nekega potoka so našli kmetje Psa, ki je brskal po sveže razriti zemlji. Tu so našli truplo novorojene deklice. Policija .ie aretirala zločinsko mater, ki je Priznala, da je zakopala živega novorojenčka.
— Maščevanje. TriJ*e (F jaki obrfno-tchnične v Modlingu, ki so dobil' slaba izpričevala, so sklenili iz ""išče-1 vanja vreči bombo vi šolsko pos’opje-TzdelaH so sami bombo, ki pa ne bi lnla v stanu povzročiti kakršno koli škodo. Vsi triie so iako mladi- Ko so dobili spri-
JDLDCDODD JC-OD
Od danes srede 16. febr. predvaja se v kinu »Union prekrasen Mm • 6» •
Evzotičen svet rumene rase- Originalni posnetki na Kitajskem. Film -velike stra-sti, ljubezni in zabave.	278
□cnoonnnDOPuc □ omam. jsoodtd
čevala. so vzeli v roke kemijsko učno knjigo in preštudirali ustroj dinamitno bombe. O atentatu so obvestili svoje sošolce in jim svetovali, da gredo iz poslopja. kor ga bodo spustili v zrak. Neki dijak je o tem takoj obvestil Policijo, ki je vse tri atentatorje aretirala in zaprla.
Mariborske vesti
Maribor, 18. februarja.
Ljudska unaverza
Nadaline Prireditve iz hrvaškega kulturnega sveta.
V soboto dne 19 -febr- (namesto petka) predava g. prof. dr. H o r v a t iz Zagreba o zgodovini Zagreba in sicer na podlagi mnogih lepih skiootičmh slik.
K^r namorava naš zavod prirediti tudi izlet v Zagreb, naj posetijo brezpogojno to predavanje tudi vsi oni, ki se nameravajo udeležiti tega izleta-
V pondeljek dne 21. febr. pa Predava o velikih idejah Strossmayeria znamenit hrvaški zgodovinar univ. prof. dr. Šišič.
V potek dne 25. februarja ie druga Beethovenova proslava, ki jo priredi Graška Urama-
Pričetek vseh prireditev ob 10- uri.
Strokovni tečaj o jugoslovanskem do« moznanstvu se je -včeraj pričel ob lepem številu udeležencev. Vendar se trdno uPa, da pride k drugi uri, ki j v četrtek ob 7. mri zvečer na realki in pomeni Pravi pričetek tega brezplačnega kurza še mnogo več slušateljev. Sleherni je dobrodošel! Ni treba biti član Ljudske univerze-
m OBČNI ZBOR KRAJEVNE ORGANIZACIJE SDS ZA I. IN IV. OKRAJ V MARIBORU se vrši v sredo dne 23* febr. 1927 ob 20. uri v gostilni »Vetrinjski dvor. Člani in prijatelji naše organizacija se vabijo k obilni udeležbi. — O. Meglič, t. č. predsednik; Dimnik, t. č. tajnik.
m Obrtniška »Samopomoč« za mariborsko oblast opozarja vse zadružne načelnike ter obrtnike, da se čim preje in v velikem številu vpišejo v svojo lastno in prostovoljno socijalno in humano institucijo, ki bo dajala svojim članom Prvo in v najhujšem slučaju potrebno podporo. Kakšna in kako -velika podpora bo, jo odvisno od števila članov, zato obrtniki ne odlašajte z vpisovanjem posebno ko se za starejše člane preko 45 let zaključi rok vpisovanja dne 28. febr-1927. ter se že začne s podporni-no. — Obrtniki naš položaj jo težek zato se zavedajte socijalnega namena, ki ga hočemo doseči s »Samopomočjo«. Varujte svoje otroke in svojo družino, ki bi io zapustili brez sredstev- in podpore v največji bedi in žalosti- Soproge obrtništva vpišite se same, prigovarjajte Vašim možem za vstop — oskrbite sl na malo denarja posebno podporo. Kdor hitro pomaga, pomaga dvakrat. — Tovarišu v pomoč stoPi k »Sanmoomoči«-Splošna zveza obrtnih zadr. v- Mariboru.
m Zabavni večer s plesom priredi 19. tm. ob 20. uri v salonu hotela »Meran« tukajšnje F.sperantsko društ-vo. Vstopnine ni. C;	salonski Jazz-band.
m Mestna Orjirna Studercj nri Mariboru priredi v soboto dne 19. februarja 1927 ob 18. uri v gostilni nad Dravo veselico s plesom. Vstopnina 5 Din. 2 m Restavracija »Vetrinjski dvor«. V soboto dne 19. in nedelio dne 20. febr. t. 1. koncert s plesom. Za dobro kaplllco preskrbljeno	281
»raa L
•T A B O K«.
3Wari!»ot, !SL februarja1.
Beethovenov večer
Nastop Ševcikovega kvarteta-
Beethoven pomeni nekak mejnik med dvema opoliama v glasbeni zgodovini in je ena najbolj zanimivih umetniških prikazni. Pred njim se nahaja doba, ki je naglaševala v umetniškem ustvarjanju estetiške momente, uglajenost form, ter je dosegla v času dunajskih klasikov svoj razvojni višek. Za njim se uveljavlja čedalje spet osebna mdividuailiteta skladateljeva; obliko tvorbena moč postane vsebina in impulse k ustvarjanju zajema komponist edinole od svojega ouvstvenega razpoloženja. V B©ethove-novib debli zasledujemo tako prehajanje iz ene umetniške struje v drugo in prav nazorno sliko so nam podali godalni kvarteti, katere je proizvajal y Pondeljek zgoraj omenjeni ansambl.
VzPored je bil v tei smeri sestavljen, da je .vseboval skladbe izza poedrnih perijod, katere razlikujemo v ustvarjanju Bee tbo ve n ovemu.
Izza začetne dobe, ko je komponiral B. že v tradicijonalnem smislu in ko še njegovi kvarteti v oblikovnem oziru močno spominjajo na Mozarta m Hayd-na, smo slišali kvartet op- 18 (g-dur). Javlja se pa v tej skladbi že neka učivid-na osebna nota skladateljeva in tudi tehniške težkoče so napram prednikovim že izdatno večje- Kvartet op. 59 (fdur) datira iz dobe, ko .ie bil B. na višku svojega ustvarjanja. Oblika se čedalje boli širi, tehnika raste in B. sc razkriva v teh delih kot razmišljajoč filozof. Tretjo in zadnjo dobo je Predstavljal kvartet op. 95 (f-mol), ki je iz lahko uvidevnih u-zrokov bil Postavljen na vzporedu na drugo mesto- Temeljne lipile oblike kvarteta še zasledujemo, pač pa je forma že docela zavisna od muzikalne vsebine, ki postaja često težko umljiva in nejasna. Je izraževanje notranjega življenja umetnika, katerega preganja bridka usoda- —
Komorni večer, kakor je bil Beethovenov. *ki je vseboval skladbe enega in istega - komponista jn bil vsled tega močno instruktivnega značaja, mora računati v veliki meri z vrzpreie ml j ivostio publike. In .v tem oziru so stali proizvajajoč’ umetniki pred dokai težjo nalogo. Izvršili so jo pa na zelo časten način, kajti’ občinstvo, ki je docela napolnilo veliko kazinsko dvorano, je ostalo do konca v veliki pozornosti. Je Pa bila izvedba tudi docela v duhu Beethoveno-•vem in odgovarjajoča odličnim kvalitetam ansambla. Imeli smo večer resneva in irlobokega uživania in publika se .ie zahvaljevala umetnikom s prisrčnim in dolgotrajnim aplavzom. — H- D.
REPERTOAR.
Četrtek, 17- februarja ob 20. »Tovariši« ab- A. Premijera.
Petek, 18. februarja ob 17. (5.) »Trnjul-čiea«. Šolska predstava. Zelo znižane cene.
Sobota, 19. februarja ob 20- uri »Baika o volku«. Zadnjikrat. Kuponi-Nedelja, 20. februarja ob 15. uri »Revček Andrejček«. Ljudska predstava- Kuponi. — Ob 20. uri »Cigan baron«. Kuponi.
Danes v četrtek 17. t- m. bo zanimiva premiiera pretresljive drame »Tovariši«, delo svetovnega dramatika A. Strindberga. Opozarjamo cenj- občinstvo na to interesantno delo.
Šolska predstava »Trniulčica«. V petek, 18. februarja ob 17- (5.) uri popoldne se vprteori priljubljena otroška igra »Trpjulčica« kot šolska predstava ob kar najnižjih cenah-
»Bajka o volku«, zadnjič v sezoni V soboto, 19- t. m- se v.prizori zadnjič v sezoni krasna, učinkovita igra »Bajka o volku«, ki j« dosegla pri vseh dosedanjih vprizoritvah nadvse leP uspeh. Komur je torej do res lepega užitka naj ne zamudi sobotne Predstave.	____
Veseli otroški semenj
23. februarja popoldan pri Gfitzu
/port Saatk&ška tekmovanja *na Pohorju
Smučarji, sankači, prijatelji zimskega športa in naravnih krasot v nedeljo 22. t. m. vsi k Ruški koči in v Ruše
: Poročilo s Pohorja. Športniki, ki so bili včeraj 16. t- m. na Ruški koči pripovedujejo, da je tudi na Pohorju nastopilo južno vreme- Vendar je smuka kljub temu jako ugodna in je na poti do Re-poluska še toliko snega, da bo vožnja z malimi korekturami v nedeljo pravi prijetna. Predvsem se bo tnoralo izravnati globoke brazde, ki so jih zorali težki hlodi, ki jih vlačijo po sankališču v dolino.
: Razdelitev nagrad se vrši ob 18. uri v Rušah v gostilni M u 1 e j ne Pa kot je bilo zadnjič javljeno. Bobkonkurenca ni dovoljena- Vsi tekmovalci morajo biti v nedeljo 20. t. m. najkasneje do 12. ure zbrani pri Ruški koči.
: Velika udeležba konkurentov. Po dosedanjih prijavah je Prijavi jenih že nad petdeset sankačev. Pričakuje oa se d!a bo največ prijav prispelo zadnja dva dni- Doslej se Rušani, ki se baie v večjem številu udeležijo tekmovanj, še niso prijavili. V mariborskih športnih krogih vlada mrzlično zanimanje, kar priča, da je pričakovati vi Prihodnje še večjega raBmnhg zimskega športa na Pohorju-: MOINP (službeno). V pondeliek 2l. t- m. ob 19. uri se .vrši v hotelu »Pri zamorcu« izredna seja. SK »Ptuj« in SK »Mura« se poživljata da iavita do te seje če se nameravata, udeležiti pomladanskih Pokalnih tekem- K seji se vabita g. Mohorko (ISSK Maribor), g. Pukl (TSK Merkur) in g. Grebenc (SK Svoboda) radi važnih zadev obeh klubov-
Gospodarstvo Vinska razstava in sejem v Ljutomeru
dne 3-—4. marca 1927.
V »Jutru« z dne 6- t. m. je nekdo v članku »Vinska borza v Mariboru in drugod« trdil, da je vinski sejem v Ljutomeru v klerikalnih rokah- Ugotoviti treba takoj, da to ni res. Razstavni odbor tvorijo zastopniki ljutomerske občine, kmetijske podružnice, vinarske zadruge in sadjarske podružnice, torej izključno gospodarskih korporacij, ki so se sporazumele brez vsakega strankarstva za skuPno gospodarsko delo, koristno vsem tukajšnjim vinogradnikom brez ozira na strankarsko pripadnost. Dalje treba ugotoviti, da se je vršil v Središču vinski sejem pr''1 imenom »Ljutomerčan« in ne »Sredliščan«. Ravno dejstvo, da sc na drugih, sejmih ponašajo z »Ljutomerčanom«. Je privedlo vi‘ nogradnike ljutomerskega vinarskega o-koliša do prepričanja, da morajo v Ljutomeru, v svojem gospodarskem središču, razstaviti svoje priznano dobre vrste ter pokazati interesentom, kje raste in kakšen je pravi »Ljutomerčan«^ Na oblastni razstavi v p*”1-- <*o priznali »Ljutomerčanu« drugo ceno. Ugotoviti treba, kar ie razvidno tudi iz sejmskega seznama, da se je te razstave udeležilo le nekaj manjših vinogradnikov iz ljutomerskega okoliša, k' Pač ne morejo predstavljati vsega okoliša, kakor se bo to zgodilo na. vinski razstavi y Ljutomeru dne 3- in 4. marca. Razstave in sejma se udeležijo tudi vinogradn;Vi iz gornje-radgonskega okoliša. Za njih priznano dobre Pridelke je določen posebni oddelek.
10, 15, 20 kvadratnih metrov itd- Višina stranskih predelnih sten znaša 2 m, zadnje stene 3 m-
III. Prostor na prostem, nepokrit, Po Din 40 za kvadratni meter. V primeru, da tvrdka razstavi več objektov, se zaračuna talna ploskev na ta način, da se izmeri razdalja od enega vogala razstavljenih predmetov do drugega in se določa na temelju teh podatkov celotna kvadratura.
IV. prostor za zgradbo privatnih paviljonov po Din 40 za kvadratni meter-Kvadratura se računa po vodokaPu-
Do vključno zasedenih 12 kvadratnih metrov se plača polna najemnina.
Pri večjem najemu razstavnega Prostora pa dovoljuje uprava »Ljubljanskega velesejma« še sledeče popuste: do vštevši 20 m’ 5%, preko 20 kvadratnih metrov 10% popusta.
Vse cene so določene za enkratno u-deležbo na sejmu v lotu 1927. Cene se razumejo za kvadratne metre, raču.nje-ne po tleh. Vsak Pričeti kvadratni meter se šteje za celega- Kot najemni prostor se šteje -ves oni prostor, ki ga bo posamezna stranka faktično zasedla, torej ne samo oni, ki ga bodo zavzemali edinole razstavni Predmeti- Tvrdki, ki rabi samo stenski prostor brez talnega, se za-računi stenski kvadratni meter po istih cenah kot talni.
Sejmski urad si pridržuje pravico, v Primeru potrebe, od stranke prijavljeno talno Ploskev prostora tudi zmanjšati ali pa dodeliti drugo kategorijo prostora. Koliko prostora se je končno dodelilo, se vsaka stranka Po sklepu prijavnega roka obvesti.
Celotni račun mora vsak prijavljeni razstavljalec poravnati najmanj 14 dni pred otvoritvijo velesejma, t. j- do 15--iunija t. 1. V nasprotnem primeru si sejmski uirad . pridržuje Pravico, da ga od sodelovanja na velesejmu izključi. — Račun pri Obrtni banki y Ljubljani- Pri Poštni hranilnici v Ljubljani račun štev. 10.283, Za požarno brambo, varnostne priprave, splošno razsvetljavo se ne računa posebnih pristojbin. Pač pa se ra-računa uporaba električnega toka, instalacija vodovoda, oziroma električna napeljava, ako jo razstavljalec v prija Vinici želi.
Ljubljanski velesejem
PROSTORI IN NAJEMNE CENE NA VII. MEDNARODNEM VZORČNEM VELESEJMU od 2.—1,1. lubja 1927. v Ljubljani.
Razstavni prostori se dele v:
I. Prostor po Din 100 za kvadratni meter- Celice so globoke po 4 m, izjemno po 2 m. Prostor se nahaja vi popolnoma zaprtih' Paviljonskih zgradbah in se dodeljuje v izmeri od 8. 12. 16. 20, 24 kvadratnih metrov itd- Stranke, ki bi zahtevale manj kot 8 kvadratnih metrov; prostora, morejo prostovoljno z drugimi najeti eno tako celico ali Jih pa združi sejmski uirad, če so iste stroke, vendar se takim posameznim strankam manj kot 4 kvadratne metre tega prostora ne oddaja. V vseh primerih se zaračuna v najemnino celokupna talna ploskev posameznim ali več strankam dodeljene celice. Za uporabo stranskih predelnih sten, ki omejujejo tvrdki dodeljeni Prostor in so visoke 2 m, ni plačati do te višine nikake odškodnine. Ravno tako se tudi ne plača nikaka odškodnina za zadnjo steno do višine oken, t. j. 3 m 50 črnil. prostor ob zunanjih stenah paviljonov, pokrit in polzaprt, po Din 70 za kvadratni meter. Celice so globoke 3.40 m. Prostor se dodeljuje v izmeri od 5,
TeilšJe svelovne trgovine prehaja v Pacifik
Nazadovanje evropske trgovine. — Porast USA in Japonske.
Nazadovanje evropske trgovine po svetovni vojni in -veliki porast produkcije ne_ samo v USA, temveč tudi v Oceaniji in na azijskem kontinentu, je preneslo težišče svetovne trgovine z Atlantica na Pacifik. Od začetka svetovne vo.ine je udeležba evropske trgovine padla na svetovnem trgu za celih 15%, dočitn se je udeležba Azije in Oceanije dvignila za 30%. Ta izprememba je najbolj občutljiva na daljnem Vzhodu- Nazadovanje Evrope in napredek pacifističnih držav v trgovini ni posledica manjšanja konzumacije evropskih držav.
temveč jo ta pojav pripisati izključno naglemu razvoju trgovine v Ameriki, Oceaniji in Aziji. Dežele, ki so še pred vojno _kupovale v Evropi, prodajajo in trgujejo povečini v pacifističnih krajih, od koder so evropsko trgovino docela izpodrinile. USA in Indija kupujeta danes manj vi EvroPi, a dosti več v Aziji-Kitajska in Japonska pa kupujeta zopet manj v Evropi a več v Ameriki. Indija pošilja danes mnogo več blaga v severno Ameriko in Azijo, kakor pa ga je po-šdajla pred vojno. Japonski izvoz v Evropo je nazadoval s 23.3% na 6-60%, toda je izvoz v Ameriko poraste! za 14.5 odst. torej na 445%. Tudi Kitajska izvaža danes več blaga v Ameriko kakor Pred svetovno vojno. Evropski izvoz v Argentinijo je naz&doval z 80 na 64%. V kolikor nazaduje Evropa v toiiko napredujeta Amerika in Japonska. Nemiri na Kitajskem bodo za evropsko trgovino imeli še težje posledice, kajti kitajsko-trgovino prevzema Japonska, kljub temu, da Kitajci čestokrat bojkotiralo japonsko blago. V času ko se angleška trgovina bori na Vzhodu, se japonski gospodarski upliv vedno bolj širi in stalno izpodriva Evropo, ki izgublja pozicijo za pozicijo.
Kljub teniu. da. se evropske razmere bližajo konsolidaciji jr, popolnemu o-zdravljenju, vendar E-vropa ne bo nikdar več pomenila tega. kar je pomenila nred vojno, kajti težišče svetovne trgovine se bo polagoma docela preneslo v Pacifik, kjer bo evropska trgovina le malo udeležena-
Pr" P,©
predvaja od četrtka 17- do_ vključno nedelje 20. februarja največje Gothejevo delo
»F A U S T«
v sedmih ogromnih delanjih. — Ta film je nemška narodna pripovedka.
Predstave ob delavnikih: Ob 4.30, 6.30 in 8-30 uri. V nedeljo: Ob 10-30. predpoldne, 2.30, 4., 6.30, in 8.30 uri zvečer-
K5NO ,,AF©L©‘
dne
predvaja od četrtka 17. do srede 23- februarja
LES MISERABLES- (Trpini).
I. del: od četrtka 17. do nedelje 20. fobr-II- del; od pondeljka 2k do srede 23-Po največjem romanu sveta istega imena od Viktor Hugo-a. — Vsakdo mora videti to velikansko delo, ki ie brez Primere in bo zapustilo v vsakem gledalcu neizbrisljiv utjs. Kolosalno! Neprekoslji-vo! — Vkljub največjim stroškom navadne c cine!
Preselitev ..marstan
«Mojmiru »Dom ubogih" v Koroško ceilo 10/1.	131
Privatni oradalk
velč knjigovodstva, uprave materjalij, veSi vseh pi.nrni-Ikih poslov, i prima referencami, tesni strokovnjak. Dopisi pod ,Vesten* oa upravo lista.
Branjarija stanovanjem se
odda s 1. marcem. Naslov v opravi.	26!»
Snežne čevlje pepravilopo
zmtrnih cenah spreime 11. Monjae, Jurčičeva ul. 9.	219
KINO „UMJOK“ (preše Biostrop)
predvaja krasen film
»SUŽNJI OPIJA«.
V glavnih vlogah George O’ Brien in Doroteja Mackaill- Film je Prvovrsten in nam prikazuje človeško življenje v visej golotj iz vseh strani. 1	1
POZORI
Uradnik', finanesrji železničarji, dnaki in delavci obiičite brivnico STEFANA TOMAN. Aleksandrova cesla 30 poleg krojača Cverliu, kjer se vam nudi prvovrstna postrežba in jako nizka cena.	169
-Tte RckinT nts
za seme. Največji nspeh. Dob se pri FE !KO. posestnik i” gostilničar. Pesnica.	263
Rajmlšl kote lit a lirski kovaški pni
dobit« le pii Brnnko MejovJek, Tattenbachova ul 19	142
12. DUNAJSKI
iiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiHiiiiiiiHnHHiHiiiiiniiiiniiinir
MEDNARODNI semenj
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuinmnuinmiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii OD 13.-19. MARCA 1927 .
(TEHNIČNI SEMENJ: 13.-20. MARCA)
Mednarodn* razstava avtomobilov in motornih koles Posebna poljska razstava ,,Novosti h tehnike in Iznajdbe" Razstava reklame Poljedelska vzorčna razstava ,,Domače živali"
(Razstava za vzdrževanie >n negovanje živine.)
Razstava hranil in jedi
Viza so nepotrebna ! Z sejmsko izkaznico in potnim lislom dovoljen pr«horl avstrijske meje Znatni popusti na jugoslovanskih, ogrskih. Češkoslovaških in avstrijskih železnici;h, na donavskih in jadranskih patobrodih. Ogrski tiaiuilni vuum se dobi na meji, dočini pii prehodu skrui Češkoslovaško ni treba nobenega vizuma. Semenjska izkaznica se dobi za 40 Din na :
WIENER MSSSE A. @.» WIEM VII.
kakor tmJi pil uiadnih zastopnikih v Mariboru: Stevo Tončič (Mednarodno odprem-ništvo) Telefon 230
Prva jugoslovanska Transportna 282	d. d. Schenker & Co., Meljska cesta 16
B _______________________ -	I
Tinkar: »Mariborska Tiskarna« ▼ Maribora. prodatavnik: Stanko De tol a- ravnatelj. Urednik Vekoslav CizeL aovinar. Izdajatelj: Konzorcij »Tabora*
jmdatemfc Vekoslav gpladle* i*oyijuar. Vad v Matrik-oro.