inserati ••e sprejemajo in velj& In »topna vrsta: 8 kr., če se tiska lkrat, 12 „ „ „ ,, 2 >, » n n » ® i» Kolek (Utempelj) »nese vselej 30 kr. Pri večkratnem tiskanji se sena primerno tm&njfta. Rokopiai r« ne vračajo, nefrankovano pisma se ne sprejemajo. Političen list za slovenski narod. Velja . novembra sklicani deželni zbori, bodo državni poslauci le uialo časa skupaj ostali, pa že v začetku hočejo staviti predlog, da se sklene adresa. Če pridejo federalisti v zbor. utegne adresna debata biti jako živahna. — ,.Bohemijili se iz Dunaja poroča. da ministri izdelujejo predloge za državni zbor. Zdaj sostavljajo budget za 1874, s kterim so v obče vsi prav zadovoljni. Bomo videli, kaj porečejo poslanci. ko izvedo pri-manjkljej, ki ga je napravila razstava, in zgubo pri borznem krahu. ..Nova Preša-' namreč zagotovo pripoveduje, da so se ministri že posvetovali, in da bodo državnemu zboru precej predložili nasvete, kako bi se borzjancem pomagalo. Denarni minister je menda obljubil tudi denarno podporo. Krnski mestni svet je skleuil za pet-indvajsetletnico cesarjevega vladanja na Dunaj poslati dcputacijo s primerno adrese. Hrvaški deželni zbor je včeraj za nekoliko časa prestal. M' ... konska hči generala. so v njem, in Sova obledi. Vendar se še opira na ženitvansko pismo in na notarsko pogodbo, ktero mu pa Šimen hipoma iz rok vzame in raztrga. Sova in njegov zaveznik, mož generalove vdove, se potem ti-homa, a hitro odplazita, in konec igre je ta. da vzame Ema Ludovika. Tako se konča igra žalostna in polna jako ginljivih prizorov, veselo, pravica in nedolžnost zmaga, a hudobija propade. Igrala se je igra od konca do kraja izvrstno. Glavno nalogo Šimna prevzel je gosp. Kocelj ter jo igral z umnostjo skoz in skozi naravno, resnično. Težka je ta naloga zarad tega, ker je skoraj na pol tiha, toraj mora mu-tec po mimiki govoriti. Občinstvo je pripoznalo trud in marljivost gosp. Koeelja s pridnim ploskanjem, bolj pa še žen.-ki spol z mokrimi očmi. — Naloge hudobneža Sove se je lotil gosp. Sušteršič, ki je po dolgem mirovanji zopet stopil na oder. Ne moremo ga bolj pohvaliti, kakor če rečemo, da je s svojim igranjem popolnoma dosegel to. kar je nameraval, namreč pri gledalcih in poslušalcih zbuditi stud do hudobnega Sove; s tem je vse rečeno in Vnanje države. .Vi Truskein imajo zdaj volitve za deželni zbor. Uoon izstopi iz ministerstva. Saksonski kralj, ki se že dva dni nič m zaveda, je včeraj zjutraj umrl. Njegov sin Albert je nastopil vlado. Francosko. L' oeservatore romauo iu „Unitn" poročata, da je tisto pisuio izmiš Ijeuo, o kterem se je pripovedovalo, da ga je grof Chambord Evropskim vladam razposlal — 27. t. m. so bile prišle 3 deputacije iz dežele k maršalu Mak Mahouu, kterih pa maršal menda ni predse pustil. Ena teh deputacij mu je poročila, da ne more biti porok za javni red in uiir, ako se mouarhga proklamira. Pa maršal je menda odgovoril, da bode že on skrbel, da se mir in red ohrani. — Kraljeva stranka pričakuje, da bode grof Chambord v kratkem izdal nek manifest. — Bonopai tovci so se bili 25. t. m. zbrali da so proti ustanovitvi monarhije protestovali in levičniki čedalje bolj trdijo, da bode večina narodne skupščine ž njimi potegnila in zoper monarhijo glasovala. Laško. „Italie" piše, da bode Laški vladi za leto 1874 primanjkovalo le 109,900.000 frankov, tedaj 43,100.000 manj. kakor letošnje leto. ko je dolg znašal l43.00o.000 frankov. O \olit\ali. Volitve za državni zbor so danes končane. Včeraj so volili še veliki posestniki na Češkem in Gališkem, danes pa na Kranjskem. Pri nas sta izvoljena baron Apfaltrern in grof Tli urn. Narodni volilci niso volili. Tudi na Češkem narodna stranka ni volila. Po vsili deželah volili so veliki posestniki ustavoverno. Natančen izid volitev nam je dalje znan: ua Gornjem Avstrijskem je med 17 »Ošlanri (i federalistov in 11 ustavovercev; ua Spodnjem Avstrijskem, ki šteje37 l>oslancev, 1 federalist in lfi demokratov; na Štajarskem med 23 poslanci 7 federalistov, 10 mladoneincev. na Mornvskeiu. ki ima 3»i poslancev, je 9 federalistov in 27 ustavovercev; v Sleziji med 10 poslanci i federalist in 1 neodločen: v Bukov iu i med 9 poslanci 2 federalista. Do zdaj naštetih 1.3 dežel imelo je voliti 171 poslancev; med temi je 38 federalistov, 9 neodločnih in 124 ustavovernih. Nas Slovence na Kranjskem pa čaka še ena silno važna volitev. 7. novembra namreč volijo Kočevski, Ribniški in Laski okraj deželnega poslanca namesto g. Sveteca. Ta volilni okraj je eden najbolj nevarnih, in pri zadnji volitvi zmagali so naši kandidatje komaj in komaj. Volilni možje so ravno tisti, ki so volili I. 1871. Živo jim priporočamo, da se vsi volitve vdeležijo in da vsi volijo ravno tistega kandidata. Najmanjša razprtija pripomogla bi k teuiu, da zmaga nem-čurski kandidat. V zgled naj jim bodo Koče-varji, ki volijo zmerom enoglasno priporočenega kandidata. Če bodo naši možje edini in složni, upamo, da bomo še ložej zmagali, kakor pri zadnji volitvi, ker so sc Loško-potoški volilci odločno vstopili na našo stran in pri volitvi državnega poslanca v Ribnici pokazali se še veliko bolj možbeseda, kakor marsikdo, na eterega smo veliko zidali. Ker volilci že drug za druzega vedo, jim ne bo težko pogovoriti se o kandidatu, kterega naj blagovoljno izvr-ševalnemu odboru naznanijo, da zanj stori, kar tio mogoče. Dopisi. Iz Loža. Tudi iz naše tihe doline je začel „Narod'- prinašati dopise. Pa naj prinaša, trositi pa treba ni laži in besed zavijati. Naj tudi jaz poročam o naših volilcih. Kar se tiče mesta, razun nekega gostilničarja in nekoga nekoliko prismojenega kramarja so vsi drugi politični neizvedenci. Begunjški kričač je pnha-al sem agitovat, plačal nekoliko poličev vina, iriporočal dr. Zamika, in naši ubogi nevedni meščani so djali: Zamik mora biti poslanec. Starotržke občine volilci so bili pa skoro sami gostilničarji, razun c. k. poštarja. Politična izobraženost je taka, kakor meščanov. Tu pri nas ni šlo za Hohenvvarta ali Razlaga, za Costo ali Zamika; tukaj je šlo samo za to, da se duhovnikom ponagaja. ker vedeli so dobro, da e pametneje voliti Hohenvvarta in Razlaga; volilec sam mi je djal na vprašanje: kako se e volitev izvršila: „Slabo. padli smo!" Pa je volil Razlaga! Naši volilci so prav podobni otrokom na tepežni dau; ta dan smejo otroci očeta in sposobnost gosp. Sošteršiča za take naloge pripoznana. — O gospodu Sehmidtu, predstav-ljalcu naloge Ludovika. Simuovega siua, nam ni treba obširno govoriti, ker igra sploh vedno izvrstno. — (tosp. Kajzel je bil priden, kakor vselej, gospod Nolli. v nalogi generala, se ni mogel posebno odlikovati, ker je naloga premajhna; vendar jo je razumel in dobro izpeljal. Drugi gospodje so imeli manjše naloge ktere so pa tudi dobro izpeljali. Med gospodičnami omenimo v prvi vrsti gospodične (romikove. Dasiravno je nastopila prvikrat, vendar ni bilo videti na nji nika-koršn<' bojazljivosti, gibala se je na odru. kakor da L>i bila tam doma, ter igrala nalogo naivne, priproste kmečke deklice tako lično, naravno, da jo je občinstvo kar občudovalo. Z njo si je pridobilo dramatično društvo lepo moč, zlasti za enake naloge. — Gospodični Jamnikova (Marija — Ema) in Podkrajšekova (vdova generalova) ste igrali z že navajeno izurjenostjo, kar jc tudi občinstvo pripoznalo. Gospodična 1'ardubskova je imela le majhno nalogo. — Če teniu poročilu še pristavimo, da je bila igra sploh dobro naučena, da se je to- raj vršila brez neprijetnih prenehljejev naglo in s precizijo, mislimo, da smo izrazili mnenje občinstva, ktero je bilo jako zadovoljno in to pokazalo s ploskanjem po vsakem oddelku. Konečno le še nekaj opazek voditeljstvu dramatičnega društva. Kakor sta prva letošnja in ta predstava pokazali, želi naše občinstvo bolj iger iz domačega življenja, ki bolj poslušalce mikajo, kakor igre. v kterih se sprehajajo modroslovski sistemi brez dejanja, ki so pisane v bolj domačem, vsakemu razumljivem jeziku, ne pa v tistem še ne potrjenem in po nikomur za slovenščino pripoznanem narečji, s kterim se šopirijo nektere še problematične korifeje najnovejše jezikoslovne zmešnjave. Da resnico govorimo, temu je dokaz polno gledišče. kterega pa vsaj zdaj še dramatično društvo gotovo potrebuje. Tudi bi občinstvo rado slišalo že kako opereto ali vsaj kako igro s petjem. Še nekaj! ( e so igre predolge, utrudijo tudi kritikovalca, posebno če mora stati. mater nekoliko b šibo udariti: prvi je najpre-drznejši, in rad udari. da se nekako osveti zarad kake namišljene krivice; drugi je nekoliko bojazljiv, a misli si: danes smem, tedaj le daj; tretji se brani, a drugi otroci ga silijo: saj se ti ne more niC zgoditi, še jabelko dobiš, in se da pregovoriti. To veselje, s strahom in sramožljivostjo ogrenjeno, našim volilcem pri-vošimo. Ko se jim politična zavest izbudi, vedli se bodo drugače. Le to je čudno, g. Hren in njegovi pajdaši so bili skoro vsak teden pred volitvami tukaj; ako pa kak duhovnik ali drug pameten človek, kteremu ni strast vse pameti izgnala, kako besedo reče, hitro se piše: črnuhi strašno pritiskajo! Kako so pa vradniki agitovali za Razlaga, Zamika, kakor bi bili zato najeti, pa nihče ne pove, se vč, „gliha skup štriha" pravi pregovor; kričač vradnik, kričač brezverec kričita za kričača Zamika — ali bodo mar agitovali taki za mirnega, izvedenega, delavnega človeka? Sploh je ,.Narod" čisto podoben tigru, ki je človeško meso okusil, in potem za drugo ne mara; „Narodu" duhovniško meso tudi nekako posebno slastno diši, ker v vsakem listu le duhovnike mesari - pustil je popolnoma vradnike, nemškutarje in druge zatiralce svobode. Saj ni čuda! Brali smo pred kakima letoma, da si vlada skuša napraviti nekako srednjo strauko, ki ne bo strogo slovenska, pa tudi ne strogo nemčurska. Takrat smo se smejali ti vladini misli kot nemogoči — in zdaj imamo to stranko, sestavljeno iz vradnikov, nemčurjev, slovenskih izdajalcev, in imenuje se ponosno — mladoslovenska, liberalno-narodna stranka. Iz Ribniških hribov 24. oktobra. Tukaj gor v visocem čistem zraku gledal sem pretekle dni po obširni naši deželi živo volilno gibanje: a tužno mi srce! sramota me obhaja zarad mojih rojakov po Notranjskem in Dolenjskem. Je Ii to mogoče? — se vprašam, dolenjski kmetje volijo najbolj zagrizenega sovražnika naše domovine ! in Postojuo (!!!), Vrhniko (!!!), Črnomelj in sploh Dolenjska mesta prešinil in obsedel je kar na enkrat nemčurski duh! Kdino častno izjemo delate Ribnica in Metlika. Slava jima! — Svet se je dosihmal posebno rad iz Hibničanov norca delal; a posilunal bomo drugače govorili, pokazali vam bodo lahko ponosni Ribničani mnogo do zdaj ošabno se nosečih krajev, ki so saj pol stoletja Ribničanom zadej. Kakor neomah-ljivi Gorenjci, stali so tudi Ribenški tržani in okoličani, zlasti vrli sosedje iz Dolenje vasi, trdno kot hrast, med tem ko je drugod mali vetre vse okužil in omajal. Od kod ta čudna prikazen? Naš „blagonosni" liberalizem je za to res storil vse mogoče od svoje strani. Z grdim črnenjem in obrekovanjem najveljav-niših možakov naše domovine je zbegal mnogotere volilce. Dd druge strani je bil zopet pritisk vladinih organov, kakor še nikdar do zdaj ne, velik. — kar je posebno milovanja vredno, je to, da celo vradniki neodvisnih (?) sodnij so morali menda po strogem povelji voliti. — Nekdo je drzno trdil, da je celo pruski denar pri letošnjih volitvah imel jako vpljiva. Ne vem, kaj bi k temu rekel? Gotovo je pa, da denar je delal marsikod, naj bo že pruski ali domači, in gotovo tudi je vsaj to. da mnogo, kar se je godilo pri volitvah, bilo je voda na pruski mlin. I/. Trebnjega, 25. oktobra. Izid tukajšue volitve je znan. Na Kranjskem ni v nobenem okraju zmaga narodnega poslanca tako težavna, kakor tukaj. Ministerstvo Auerspergovo jc pri razdelitvi volilnih okrajev že za to skrbelo in nas tako zvezalo s Kočevarji, da bi nam le bilo mogoče zmagati, ako bi nobenega izdajalca in strahljivca med nami ne bilo. Ali videli smo, žalibog, da nismo čisto brez teh. — V Kočevji se ni ne eden naših oglasil, ako-ravuo je taui 14 slovenskih volilcev; povejte, kaj je bilo temu vzrok? V Trebnjem pa je dobil narodni poslanec le 15 glasov, ker delalo se je na nasprotni strani za žive in mrtve; od naše pa morebiti premalo. Tukaj sta si dva agitatorja, ki sta se še malo pred prav surovo traktirala. pred volitvijo roke podala in se na vso moč trudila za Dežmana. Brez plače gotovo ne bosta, ker s svojo nevtrud-Ijivostjo pregovorila sta 6 volilcev, da niso volili, med kterimi je bil tudi po vsej okolici jako spoštovani župan iz Velike Loke. Zuženberčani so sploh volili Dežmana. Znano je, da je bil on že prej za železnico ob Krki, zdaj jim jo je pa zagotovil in zato so mu dali svoje glasove. Niso pa premislili, da so se pregrešili s tem činom zoper narod, ker so stavili svoj dobiček nad splošni blagor. Gotovo bodo še prišli do spoznanja, da bi le ne bilo prepozno. Ako bo Dežman hotel njim željo izpolniti, bo moral delati zoper železnico Čez Trebnje, za ktero so se možje trebanjske okolice že veliko prizadjali. Tudi jih že mnogo stane. Znano je, da so bili poslali deputacijo na Dunaj, ki jo je vodil Rohm iz Mirne, kteremu so bili pot plačali. Ta Bohm se je pa zdaj na vse kriplje prizadeval za Dežmana in tako delal zoper željo tistih, za kterih novce je bil šel gledat glavno mesto. Tistim pa. ki so se dali od njega podkupiti, svetujem, naj drugikrat ne prodajajo svojega možtva tako po ceni. Ako izdaste domovino, izdajte jo vsaj za toliko, da vam bo kaj pomagano, ne pa za ubog ranjš. Iz Štajarskega 21. oktobra - J. — Zdaj' ko je bitva končana in sicer v t eljsko-brežkem okraji na našo zgubo, gotovo marši kteri domoljub poprašuje: kaj vendar je krivo propada našega kandidata, slavnega gospoda Kosarja, moža, ki po svojem rodoljubji, po svojih duševnih zmožnostih, po svoji zgovornosti, kakor po svojem čistem značaju daleč zunaj naše domovine slovi? — Vzrokov je mnogo in le nektere hočem zdaj omeniti. Ze pri znanem shodu štajarskih Slovencev v Celju, ko se je g. Košar enoglasno proglasil za kandidata, je preč. gospod sam zbrane može nagovarjal, naj vendar koga druzega za kandidata postavijo in sicer moža svetnega stanu; lože bo ž njim zmagati, kakor z duhovnikom. Pa zbrani kmetje in duhovniki ne odjenjajo od svoje prošnje, temveč le se silniši g. Ko-sarju prigovarjajo. Na slednje se je preč. gospod, da-si nerad, splošnji želji vdal. Po tem shodu smo začeli agitirati. Pa kako težavno je bilo to? Nam primanjkuje političnih društev, volilne shode sklicevati nam je bilo iz mnogih vzrokov neprilično; treba je bilo skoraj vsakemu volilcu posebej razlagati naše razmere ter priporočevati kandidata duhovnika. To jc bila drujra težava. Naše ljudstvo sploh spoštuje svoje duhovnike; vendar mnogo prostih nevednežev ima le neko nezaupanje do tega stanu. Tega je kriva po mnogih krajih neka verska mlačnost, ki se je iz mest in trgov vgnjezdila tudi že med prosto ljudstvo. Nikar ne zakrivajmo ran. ki sklijo v našem narodu! Da, najdeš tudi med prostimi kmeti takih, ki imajo celo brezverska načela, in da se na zunanje obnašajo še kot kristijani, storijo le po svoji stari navadi. Sežem še dalje — toda te besede ne merijo na to, da bi koga žalile; kdor se pa čuti zadetega, naj reče: mca culpa, kajti iz zgolj ljubezni do duhovske ga . tauu govorim resnico, in če bo „SIovenec" v javnih zadevah na vse strani razkrival in zagovarjal resnico, ga bodo vsi, tudi njegovi pošteni nasprotniki spoštovali. Naše ljudstvo ne more trpeti sebičnežev in osumili ljudi, da drugih izrazev ne rabim, in če se tu pa tam kdo najde s tako marogo, ter ljudstvu prigovarja, naj bi dalo zaupanje možu njegovega stanu, si hitro misli: Uni, ki ga ti priporočaš, je morebiti ravno tak, kakoršen si ti. Žalostna skušnja nam te besede potrjuje. Ko je pred nekoliko leti nek mož te vrste korteševal za kandidata duhovnika, so nasprotniki veseli djali: Hvala Bogu, da si je naš nasprotni kandidat le takega spremljevalca izbral; zdaj bo zmaga gotovo naša. — In za res pomagalo je to: naš kandidat je propadel. Proč tedaj z grdo sebičnostjo! Na mnogih krajih, kjer bi se bili lahko, čisto lahko bolj zanesljivi možje izbrali, se ni celo nič agitiralo, temveč prepustili so našinci volitev nasprotnikom. „Kaj sc čem v to vtikati. bodo že uni napravili" — da. napravili so, toda slabo za nas, silno slabo. Če bi vsi tako boječe govorili, potem konservativci hajdi f le spat! Ko so se prvotne volitve končale, ter naši nasprotniki vidijo, da so v manjšini, napnejo vse žile, da bi može naše stranke pregovorili. K temu jim je služilo surovo psovanje in obrekovanje duhovništva. potem stare, že mnogokrat pregrete laži o desetini in tlaki, česar nikdo več ne veruje, kakor neumni bebci; da počenjali so še hujši, in mnogo volilcev bi to pričalo, ti ljudje. ki hočejo omiko širiti in poganjati se za svobodo, se niso sramovali protiti volilnim možem, če po njihovi volji ne glasujejo, posebno huda se je godila volilcem duhovnikom. To bo omika in svoboda, če bodo ti brezverni kulturonosci ljudstvo učili le kleti, psovati in zaničevati vse to. kar je človeku najsvetejše na zemlji! To bo svoboda, če kmet ne bo smel več po svoji vesti in po svojem prepričanju voliti, ampak le po komandi brez-značajnih kričačev! Čemu potem volitev? In ti, ljuba domovina slovenska, glej, to ljudstvo se predrzne tvoje ime skruniti, ker ž njim svoje geslo venča. Pač srečna Slovenija, če jo bodo hranili iu varovali nasprotniki kršanstva: mladoslovenci in stari nemškutarji! Kajti zadnji dnevi so očitno pokazali, kar je vsakdo že poprej lahko videl. da so liberalni Slovenci v zvezi z nemškutarji. Toda to brezznačajno ljudstvo, ki išče le sebe. se morebiti celo predrzne tajiti Še zdaj. da temu ni tako! Ali bi bili vi zmagali, da vam niso pomagali nemčurji? Nemogoče! Mladoslovencem zdaj ni toliko mar za Slovenijo. kajti njihova izdatna pomoč so nemškutarji, ki je pa gotovo nočejo, temveč zdaj velja prej nad duhovnike, nad cerkev in vero; to jim je trn v peti, in če to v slovenskem narodu pokončajo, potem bodo ljudje srečni in zadovoljni! Ti pa. ubogo, zaslepljeno ljudstvo, se tistim v naročje podaš, ki teptajo tvoje najdražje svetinje: vero in narodnost! Spoznalo boš, kam te bodo ti vodniki pripeljali. Bog, da bi ne bilo prepozno! Toda deloma je tudi dobro za nas, da smo propadli. Zdaj vemo, kako se nam je obnašati v prihodnje, zdaj poznamo svoje nasprotnike in svoje prijatelje; kajti možje, ki so v sredi tega viharja visoko držali zastavo z napisom: Vse za vero in domovino — ti možje se ne bodo nikdar omajati dali. Zdaj vemo, po kterih krajih imamo še. največ dela; po slabih nasledkih zdajšnjih volitev smemo upati, da se s časom odprejo oči tudi tistim,. ki 80 zdaj še zaspani ter ne čutijo še nobene nevarnosti. Slava pa vam, vrli možaki, ki ste zvesti ostali dani besedi. Nikar ne omagujte! Mi ne bomo orožja nikakor iz rok dali, temveč boriti so hočemo še dalje in še z večo marljivostjo, kakor do zdaj. Saj nam do zmage tudi ni daleč. Le dvanajst glasov nam je zdaj primanjkovalo. lleč, za ktero se je borilo toliko srčnih mož, ktere so napadali sovražniki slo venskega in nemškega rodu, ktere so zaničevali nemškutarji, kterim je bila zoprna tudi vlada — ta reč ni zgubljena. Še enkrat: čast in slava našim srčnim volilcem! Iz Štajarskega, 27. oktobra. X. čudite se, da smo Slovenci pri volitvah v Mariboru propadli; pa da bi poznali naše tukajšne razmere , kjer je že skoraj vsak veči posestnik nemškutar, in ta vleče k sebi druge; da bi vedeli, kako se je tu delalo pred in med volitvami od nemškutarske strani, lahko rečem, hujši kakor na Madžarskem: čudili bi se veliko bolj, da nam je bilo še mogoče doseči tako ogromno manjšino. Kako bi zmagali, ko je vendar vse zoper nas — od c. k. volitvenega komisarja do poslednjega občinskega pisarja in briča, kteri grozovito obdelavajo, strašijo in motijo ubogo ljudstvo. Da se ti ljudje v ta namen poslužujejo vsakega sredstva, vsake laži in vsakega groženja, razumi se po sebi. Njih predrznost, brezvestnost in podkupljivost jih delajo kaj sposobne in pripravne za tak Ju-dežev čin. Le en izgled. V nekem kraju blizo Maribora je komisar zbrane volilce tako nagovoril: „Zdaj so za vas kmete zelo imenitne in važne volitve, le varujte se, da v temo (sic!) ne padete!" Nek kmetič se drzne ga vprašati: „Gospod! kako pa to mislijo?" In komisar lakonično odgovori: ,,Lc duhovnikov ne voliti!" In ta komisar je sicer prav prijazen gospod, človek bi mislil, da je naš, ali vsaj neutralen in vendar - tako zvito na tihem ščuje. Tiha voda globoko teče, treba se je je varovati, to si bomo dobro zapomnili, ker volitve bodo še večkrat. Kljub temu nauku komisarjevemu bil je vendar izvoljen duhovnik. Ali se ni temu čuditi, g. vrednik? Po prvotnih volitvah, kako so tekali dobro plačani pandurji do volilnih mož! Nobeden jim ni bil previsoko v hribih, nobeden predaleč; vsakega so obiskali, jih rotili, jim obljubovali, jim žugali: ne voliti našinca g. Pajka — ampak ptujca Seidl-na, on jih bo iz teme izvlekel, osvobodil in srečne storil. Naj le pridejo, zastonj se bodo v Maribor vozili, zastonj jedli in pili, ako le Seidl-na volijo. Gospod vrednik! ali se je čuditi, da se je dalo veliko omahljivih in boječih volilnih mož zmotiti, zapeljati ? In kako se je v Mariboru godilo na dan volitve?! Po vsili cestah so najpredrzniši nem-čurji stregli in prežali po volilnih možeh, jih ne malo šiloma privlekli in spravili na svojo stran. Predrznost in zvijačnost v takih slučajih zmaguje, poštenost propade. Kako divje se je agitovalo od nemčurske strani še na volišču. Pripovedujejo, da nek zloglasen odpadnik od vere in domovine — njegovo ime ni vredno, da bi bilo tiskano v našem solidnem listu — je divjal po dvorani, kakor besen, ter je s svojo predrznostjo vlovil še mnogo mož, da so svoje glase dali Seidl-nu. Pravijo, da mu je. ko jc enega g. Pajkovih volilcev šiloma vlekel na stran, nek pošten duhoven volilec rekel: „Pu-stite tega moža, ta je naš". Predrzen surovež se je ošabno na duhovnika ozrl ter rohnel: „Kaj pa ti f.. ? Če bomo za f.....hodili, kam bomo prišli?" in jc odpeljal moža. Gospod vrednik! ali se ni čuditi taki surovosti in neotesanosti? in to na uni strani, kjer se vsi za omikane štejejo! Slovenske volilne može v Mariborskem okraji pa vprašamo: „Kam boste prišli, če boste hodili za takim surovežem in odpadnikom? Odgovor ni težak, sam Gospod ga daje, berite ga pri sv. Matevžu pogl. 15, v. 14. Gospod vrednik! Slovenija na Štirskem silno žaluje nad surovostjo svojih odpadencev in pa nad omahljivostjo, včasih tudi zaslepljenostjo svojega ljudstva — in ni ga, da bi jo tolažil! . . liog! Iz Trsta, 26. oktobra. Tržaško državno gimnazijo je velika zguba zadela, visokoučeni, občespoštovani in mnogozasluženi njen vodja, deželni šolski svetovalec ad honores dr. Janez Lozer je po 331etnem trudopolnem delovanju šel v pokoj. Presvitli cesar podelili so mu pri ti priložnosti Franc-Jožefov red. Gimnazija tržaška zgubi v dr. Lozerju dobrega ravnatelja, ubogi učenci skrbnega očeta, na kterega se bodo še v poznih letih hvaležnega srca spominjali. Pretekli torek so učenci od njega slovo vzeli ter se mu zahvalili za prejete dobrote in še tisti dan poklonili so se novemu vodji g. J llofmanu. Novi vodja g. Hofman, rodom Bavarec, je izvrsten filolog in učen astronom, ki je že od leta 1857 na tržaški gimnaziji in so mu vse njene razmere dobro znane. Upamo, da se bo držal poti svojega prednika, in gimnaziji ohranil tisto čast, ktero si je pri dobila pod vodstvom dr. Lozerja. Posebno pa potrebuje državna gimnazija izvrstnega voditelja ravno zdaj, ko je začela mestna laška gimnazija propadati zavoljo škandalov, ki so se lansko leto na nji godili in zarad kterih je njen vodja službo zgubil. Prepričani smo, da bo g. Hofman temu kos in da bo vreden naslednik g. dr. Lozerja. Ker ravno govorim o dr. Lozerju, naj pri ti priložnosti pojasnim nek dopis v „Slov. Narodu" iz tržaške okolice meseca septembra, v kterem se tudi ta omenja. Kakor je iz onega dopisa razvidno, sklical je bil g. Nabergoj v Škedni volilen shod, v kterem se je govorilo o državnem poslancu, pa tudi o mestnih zastopnikih. Vis. čast. škedenski dekan je zbranim volilcem ponudil visokocenjenega gospoda dr. Lozerja za poslanca iu ga živo priporočal, pre-vdarjaje posebno to, da je dr. Lozer izvrsten katoličan. Za g. dekanom vstane nek nazoč g. Dolinar in spodbija kandidaturo dr. Lozerja, kterega proglasi za nesposobnega za poslanstvo samo zavoljo tega, ker ga je g. dekan priporočal. Nejevolja morala je obiti vsakega poštenega človeka, ki dr. Lozerja pozna, ko je to slišal in bral, zatoraj smo skušali poizvedeti, kdo je ta nam pred čisto neznani g. Dolinar, ki tako drzno sodi kandidate. Po mnogem po-praševanju smo zvedeli, da je g. Dolinar delavec na dogani v Trstu, da tedaj še volilne )ravice nima. Uboga okolira, ako bodeš morala čakati, da ti bodo ptujci določevali, kdo naj tebe zastopa, kdo naj brani tvoje pravice! G. Doli-narju pa povemo, da je g. dr. Lozar vrl narodnjak, rojen v Trstu od slovenskih staršev, in da bi si v Škednu ne bili mogli želeti boljšega poslanca. Ker ni še prepozno, upamo, da bodo vrli Škedenci svojo zmoto spoznali, in da ne bodo popustili moža, kteremu srce bije za okolico, moža, kterega celo mesto spoštuje, moža kteri bi rad kaj storil za zanemarjeno okolico! Iz Tržaške okolice, 24. oktobra. (L. A.) Kdor je te dni prebiral „Slov. Narod", gotovo si bo mislil, da so naši vrli okoličani naenkrat postali strastni liberalci, da so vero že na kol obesili in v enomer že trobijo v Vošnjak-Zarnikov rog. — Ubogi Okoličani, kako pisači svetu o vas poročajo! saj ste se 16. t. m. v prvi vrsti borili za vero, za vero, rečem, kajti nasprotnik g. Nabergoja ni bil le Lahon. ampak bil je j u d, kar je pa „Nar." dopisnik do zdaj še vselej zamolčal, najbrže zato, da bi po svetu ložej trobil, da je liberalizem ali bolje rečeno: brezverstvo že globoko svoje korenine vsadilo po Tržaški okolici. Al hvala Bogu, temu ni še taka! — Ne le Okoličanom, ampak tudi mestnim volilcem se je za malo zdelo, da se jim je j ud hotel vsiliti za poslanca in zatega-voljo so se nekteri volitve zdržali, mnogi pa dali svoje glasove Slovencu Nabergoju. Četrti volilni red ima nad 120O volilcev, okolica pa nad 2000 in volitve se jih je vde-ležilo okoli 1500, v primeri tedaj majhno število, in še so bili skoraj sami okoličani. Leeu klic razlegal se je po okolici: vera je v nevarnosti — j uda nočemo na noben način, da bode zmaga naša, treba je obilne vdeležitve. Tudi smo vsi g. Nabergoja z veseljem podpirali in ga priporočevali, odkar je bil v Trebčah očitno popravil, kar je bil v volilnem shodu v Itojanu zagrešil. Naj bi se bil pa postavil za kandidata Conti ali Porenta, ki sta v mestu in v okolici dobro znana, kterih prvi je bil prepozno za drugo skupščino kandidiran, drugi pa že izvoljen v prvem volilnem redu, vdeležitev in najbrže tudi izid bi bil drugačen. Zato prosimo Narodovega dopisnika, naj v prihodnjič resnico bolj na tanjko poizve in resnico tudi poroča. Zarad izida volitve so lalioni vsi poparjeni, pa vso krivdo so zvalili na društvo „Pro-gresso", češ, da sc je ono za volitve premalo brigalo. Zdaj v „Cittadinu" udrihajo po društvu in njegovem organu, časniku „Progresso", kterega .,časnik in e.\tremis" imenujejo, da je kaj. Ker se je zdaj, ko so mestne volitve pred durmi, v domači hiši prepir vnel med liberalci samimi, upamo, da se bodo konservativni elementi združili in napeli vse svoje moči, da pridejo v novo svetovalstvo, možje, kterim bodo mestne zadeve pri srcu, in da bo konec kraljestva tistih, ki gledajo le čez morje v zedi-njeno Italijo. Kot kuriozum Vam naznanimo, da našega g. Nabergoja, kterega „Narod" k liberalcem prišteva, Tržaški listi imenujejo „1' utra-cleri-cale Nabergoj". Iz Tržaške okolice 27. oktbr. (L. A.) Volitve v tržaški mestni zbor, ki jc ob enem tudi deželni zbor, so že razpisane. — 6. novembra voli L, 9. II., 11. III. in 13. IV. volilni red, 14. novembra pa voli okolica 6 poslancev v šesterih okrajih. — Pred časom se je bil postavil centralni volilni odbor za okolico, obstoječ iz treh oseb vsacega volilnega okraja, za predsednika pa je bil izvoljen g. Nabergoj. Naloga odborova je bila ta, da postavi kandidate za okolico. Pa vendar ni slišati, da bi se bil odbor za kterega kandidata odločil. Menda vlada v odboru nek razpor; nekteri hočejo, naj se sami kmetje v deželni zbor volijo, drugi pa zahtevajo, naj se vsaj en dober naroden govornik voli, ki naj bi bil voditelj drugim kmečkim poslancem, in ti imajo po naših mislih pravo. Kaj bodo namreč sami kmetje v zboru počeli? ali bodo zamogli tir-jati, kar jim gre, bodo zamogli braniti svoje pravice proti učenim in prebrisanim mestnim poslancem? Tega prosti kmetje nc morejo; ako tedaj hočejo okoličani doseči svoje pravice. potrebujejo pred vsim saj enega dobrega Priloga k 7. štov. ..Slovenca". govornika, moža ki pozna dobro razmero oko-ličanske iu ki imgi voljo se tudi žrtovati za blagor okolice. A vse je ležeče na tem, da si bodo vedeli izbrati pravega moža. Kakor sem zadnjič poročal, je v lahon-skem liberalnem taboru razpor nastal, in to je za konservativec dobro, ker v takem položaju oni lahko na krmilo pi idejo in tako napravijo močno jez proti navalom tistih ljudi. ki so vedno čez morje škilali. Tudi vlada najbrže pri prihodnjih volitvah ne bo rok križem držala in bo skrbela, da spravi nekaj svojih mož v zbor. Glusoviti dr. Dom, zarad čigar volilne pravice sc je celo pravda pred državno sodnijo obravnavala, je slednjič vender na ministerski ukaz med vo-lilce vpisan. Za njim se bo najbrže še kteri oglasil, ki do zdaj ni imel volilne pravice. — Da sme kdo v mestu ali okolici voliti, mora po štatutu biti ali mestnjan ali srenjčan (citta-dino, o nppartenente al comune), sicer nima volilne pravice, če je tudi posestnik . in če še toliko davka plačuje. Dr. Doni, sovrednik ..Tricsterice". pa je hotel med volilce vpisan biti samo na podlagi temeljskih postav. A magistrat je prošnjo zavrgel. Dr. Dorn je reku-riral na mestno svetovalstvo. pa zopet zastonj, ker so se očetje le statuta držali. — in reč se je tako dolgo naprej gnala. da je prišla pred državno sodnijo kti ra j«* sklenila . da na podlagi temeljnih postav se Domu krivica godi, ako se mu volilna pravica krati. Pa tudi to ni pomagalo, magistrat ga po nobeni ceni ni hotel med volilce zapisati. Te dni pa je došel odlok od minister.-tva, da se mora Dorn med volilce sprejeti. In ker dr. Dorn-ni edini, da se mu taka krivica godi. se bo še marši-kteri za volilno pravico oglasil. Lansko leto je vlada v deželnem zboru predlog stavila , naj bi se dotfčni g mestnega štatuta tako popravil, da bi imeli aktivno in pasivno volilno pravico tudi tisti, ki niso srenj-čani, ki pa davke plačujejo, pa predlog ni bil dovolj podpiran in je padel. Ge pridejo pri sedanjih volitvah vladi bolj prijazni možje v zbor, je mogoče, da sc ta g zdaj popravi. Ako se bo sedanji volilni red kaj prena-rejal, bodo okoličanski poslanci pri ti priložnosti lahko svoj glas povzdignili v prid okolice. Pred leti je bil tudi od vlade predlog stavljen, da se okoličanski poslanci od 6 na 14 po-množc. pa ne vem, ali je ta predlog padel, ali ni še na dnevni red prišel. Okoličani glejte, da si pridobite en par dobrih govornikov, da bodo v vaš prid in korist to tirjali. kar je že vlada za potrebno spoznala - namreč pomno-ženjc poslancev od G do 14. Domače stvari. (Iz aeie odborovc družbe kmetijske.) Ker je g. Pregel zarad visoke starosti prosil, naj se mu odvzame opravilstvo družbenega blagajnika, ktero že opravlja od leta 1831., je odbor enoglasno sklenil, mu odložiti to breme ter mu zahvalno pismo poslati za velikoletno zvesto in natančno opravilstvo, od 1. novembra naprej do občnega zbora pa blagajnico začasno izročiti g. Brusu, udu družbe kmetijske in tajuikovemu namestniku, ker noben odbornik ni vsak dan o gotovih urah doma, da bi mogel izvrševati navkazana plačila, gosp. Brusu pa, knezoškofijskemu oskrbniku, tedaj v blagajniških opravilih skušenemu izvedencu in sicer možu v vseh zadevah popolnoma zanesljivemu. je to mogoče; naprošen, naj blagajnico prevzame, je to storil z dostavkom, da bode videl, ali bode zmogel vsa dela. — Pravila sirarskih združeb Bohinskih, ki jih je predstojnik podružnice, g. Mesar poslal v pregled, je odbor podpisal, o naprošeni denarni podpori pa g. predstojniku odgovoril, da bode podružnici rad željo izpolnil ako za prihodnje leto dobi v ta namen naprošeno subvencijo s 1000 gold. — Ker na poziv družbinega odbora županstvo št. Vidsko poroča, da je gnojišče gosp. župnika Kulovica tako izvrstno, da je res lep izgled gospodarjem vse okolice, je odbor zauka-zal izplačanjc dotične premije. Na predlog predsednikov je odbor sklenil pismeno čestitati gosp. ministru kmetijstva o poslavilu z redom železne krone 1. vrste. V tej seji sc je tudi obžalovanje izreklo, da vse podružnice niso še poslale poročil o letošnji letini (Krntebericht) in da po takem odbor ne more še sostaviti glavnega poročila, ki se prve dni novembra mora izročiti deželni vladi. Zato se vljudno prosijo častiti gosp. podružnični predstojniki, kteri poročil niso še poslali odboru, naj jih blagovolijo nemudoma poslati. — (Iz nje deželnega odbora 26. oktobra.) Izpraznjena služba sekundarija v deželni bolnišnici se je oddala doktarandu A. Robleku. Potreba mostii Čez Savo pri sv. Jakobu se pripozn.i ter se sklene, dotičnim obrtnikom in občinam, ki so za napravo omenjenega mostu že lani deželni zbor prosili, odgovoriti, naj skušajo ustanoviti društvo i/, svoj-- srede, ki bede skrbelo, da se skup spravijo potrebni stroški, ki bodo po proračunu veliki, ter da je potem upati nekoliko podpore tudi i/ deželnega zaklada. Županstvu občine Slavinske in Mirnskc se naroči volitev novih občinskih odborov, županstvu v St. Petru pa volitev novega gospodarskega odbora za podobčino Nemško vas. Sledeči ubožni in bromovi, kot bivši podložniki Lanžpreške grajščine dobijo P. P. Glavarjeve miloščine, namreč: Anton Starič, France Ilrastar, Martin Smolič, Miha Juh, Marija Juh, Ana Smrekar, Terezija Plcš-kovec, Neža Retelj iu Marija Kešc. — (Iz seje dež. šolskega sveta I li. okt.) Iz več manj važnih obravnavanih predmetov posnamemo le sledečo. Po sporočilu si. vodstva c. k. gorenje realke se pusti nastavljeni risarski pomočnik in se mu nakaže dozdanja remu-neracija, ob enem pa se priporoči ministerstvu zarad veče remuneracije. — Na vprašanje okrajnega šolskega sveta v Novem mestu, kako naj se ravna z dektreti učiteljev, iz kterih ni razvidno, ali so dehnitivno ali provizorično postavljeni, pri odločevanji službenih priklad, se odgovarja, da dotični učitelji veljajo za dtlini-tivno postavljene le, ako so bili postavljeni na zdajno stopinjo po presentaciji patrona ali onega, ki ima pravico do presentovanja ali po šolskem uradu 'g. 14H polit, šolsk post.): potem imajo pravico do službenih priklad. Na Kranjski štiriredni ljudski šoli se vrede plače tako-le: 3. učitelji dobe po 500 gld., podučitelj 280 gld.: ravno tako v Loki; v Tržiču dobita 2 učitelja po 500 gld., l učitelj 400 in podučitelj 2SO gld. Prvi učitelj v Cerkljah dobi 500 gld.. iii ugi 400, ravno toliko tudi učitelji nekterih drugih šol v tem šolskem okraju. Več prošenj okrajnega šolskega sveta v Kranj i za pripoznanje službenih priklad nekterim ljudskim učiteljem se odbije oziroma na dotično postavo. — Vse šole litijskega okraja se stavijo v četrti red šolnine, da se plačuje namreč od vsakega šolo obiskovajočega otroka po 10 kr. na mesec. — Vodji ljubljanske gimnazije, gosp. .1. Smoleju in profesorju dr. Nejedli-ju sc pripozna četrta kvinkvcnalna priklada. — Potrdi se tudi kot suplentinja L. Klemcnčičeva na c. k. izobrazevališči učiteljic iugosp. J. Podgoršek kot učitelj na izobraževališči učiteljev. (Slovensko gledišče.) Na vseh svetnikov dan (1. nov.) se bo predstavljala, kakor vsako leto ta dan, igra ..Mlinar in njegova hči'1. Igra je znana, toraj nam je ni treba posebno priporočati. (Odbor slovenske Matice) bode imel v četrtek (j. novembra ob štirih popoldne v Ma-tičinih sobah svojo 2'». sejo. Na dnevnem redu je obravnava zarad družbenega . tajništva-. (Kranjska deželna komisija) za Dunajsko razstavo naznanja razstavljavcem, da naj do 30. decembra t. 1. pospravijo razstavljene reči. Kar dotistibmal ne bo pospravljeno, se bode na njih stroške do 30. junija 1874 hranilo, potem pa po očitni dražbi prodalo. Kdor želi, da mu pospravo preskrbi deželna komisija, na j ji to pismeno naznani in ob enem pove ceno razstavljene reči. Če pa hočejo to preskrbeti privatni agentje, se morajo pri razstavni direkciji izkazati s pismenim pooblastilom deželne komisije ali pa razstavljavcev samih. (Naznanilo.) Pod vodstvom gospoda kapelnika Schantelna se bodo vršile pevske skušnje, pevska in godbeiia šola v čitalnični pevski sobi v sledečem redu: Pet je možkega zbora vsak torek in petek zvečer ob 8. uri, - pevske skušnje dramatičnega zbora vsako sredo in saboto ob 7. uri zvečer, pevska šola za gospode vsak ponedeljek in četrtek zvečer ob 8. uri. - pevska soln za gospodičine vsak pondljek in petek ob ti. uri zvečer. — pevska šola za začetnike vsako sredo zvečer ob ti. uri, igranje na goslili vsak pondeljek, četrtek in petek zvečer ob 7. uri, — igranje na trohnih instrumentih vsako sredo in soboto ob 8. uri zvečer, igranje j.a glasoviru vsak torek in soboto zvečer ob »;. ur'. — l čenči za petje in godbo -e sprejemajo v gori navedenih urah. RaziisO novice. (.Vaš dopisnik iz Goriškega) nas prosi dopis v št. f). ..Slov nekoliko popraviti. G. Črv je namreč, kakor je pozneje za gotovo zvedil, res sam odposlal omenjeni telegram, pa bil je krivo podučen in zapeljan od Tonklijevih nasprotnikov. S tem tedaj odpade tudi vest. da bi bila zarad tega kaka sodnijska preiskava. (J- Ricmanjer se nam piše: Vina je pri nas prav malo, ecna je visoka, vedno po 22 goldinarjev in več. črno po 25 — 2« goldinarjev. Kakor eujem, pripeljali nam bodo „Štajarca", za naš Kras ueslisana reč. ^ I' Loki) so se v nedeljo kmečki, komaj odrastli fantalini stepli. Prijeli so za nože iu enega izmed njih IHkrat zabodli. K sreči nobena rana ni nevarna. Koliko jih je po takih pretepih /e postalo nesrečnih, in naši fantje se še niso spametovali! i Neka žena) se je predvčerajšnem na \ rh-uiki menda obesila iu ena druga ua Savi pri Kranju. Od te pripovedujejo, da je po krivem prisegla in jo je vsled tega vest tako hudo pekla. (Drngina nekdaj in zdaj.) \ arhivu Hin-tersbaške opatije na Porenskem nešli so nek denarni zapisnik. v kterem stoji, da je bila 1453. 1. velika (ir.igina; veljal je namreč pitan vol 3 goldinarje in pol, krava 2 goldinarja, tele tno dvajsetico; 23 koštrunov veljalo je 8 goldinarjev, :?3 piščet 1 goldinar, 40 ducen-tov jajc pol goldinarja. Človeku, ki so ga poslali iz Bajenburga v Kolonijo, plačali so za pot 3 vinarje. S temi je plačal dvakratno pre-vožnino čez reko Iten in svoje kosilo. (UrndniSkn jeza.) V nekom volišči, kjer se je zoper na d o osupnjencga okrajnega gla varja volil grof Hohenvvart, je ta paša pokončani volitvi zarohnel nnrl volilci: ..Nc hoditi mi še domu, tukaj čakajte, morda ho še ožja volitev." Volilci gredo kosit in med tem zvedo, da je tudi drugod grof Hohenvvart voljen z veliko večino. Na to gre eden pogumnejših vo lilcev k okrajnemu glavarju in ga ponižno po-praša: ..Gospod, ali nam je še treba čakati?" Glavar, jeze ves zelen, zarenči nad njim: „Ej, poj te, kamor hočete, pojte k h.....!" Kmečki volilec se smeja v pest in odide vesel. Potlej pa ljudje pravijo, da nekteri uradniki niso vljudni in prijazni z ljudstoni! (Samomor.) K zadnjič o tem poročani novici imamo zdaj dostaviti še to-le: .Samomorec je bil Krnil Sežuu , 23 let star in zdaj nadzornik zavarovalnega društva na življenje .,Anker-a'\ sin vdove okr. sodnika Marije Sežuu. Vzrok samomora je bila zapravljivost. Ko je namreč materi že veliko zapravil, mu je dala po silnem nadlegovanji še zlato uro z verižico. To je nesel hitro v zastavnico, zapravil denar, pred očmi matere sežgal zastavni list iu se potem vstrelil. Tako se dandanes mladina spriduje. IZanimiva pedeselletnica.) Kakor dandanes Švicarska in Pruska vlada, delal je s katoli škimi škofi tudi Napoleon 1. Odstavil je bil sauiovlastno Genevskega škofa de liroglie, sorodnika sedanjega francoskega ministra, ker se je njegovim naredbam ustavljal. Pa duhovščina in še celo bogoslcvci so zvesti ostali svojemu škofu. To je mogočnega cesarja tako rezkačilo, da je bogoslovje odpravil, vodjo v ječo vrgel, profesorje izgnal, bogoslovce pa med vojake vtaknil. 1*>. julija marširalo jih je vseh 200 deloma na Spanjsko in deloma na severno Francosko. Ko je pa Napoleon bil odstavljen, prišli so vsi zopet v svojo domovino in so stopili v semenišče. I,. 181»:: živelo jih je izmed njih še j 7 in škof jih je bil povabil v Genovo, da so slovesno obhajali pedesetletnico, ktere so se vdeležili vsi mestjani. V stolni cerkvi bila je naj prvo slovesna črna maša s pridigo za umrlega škofa in vse umrle tovarše, ktere je govornik navdušeno slavil, potem pa so šli s procesijo v semenišče, v kterem so bili sa-movladnemu Napoleonu ustavili. Cesarju se jc to nasprotovanje smešno zdelo, a dosegli so svoj namen vsi, cesar pa, ki jih je strahoval, je umrl v pregnanstvu na šenthelenskeni otoku. To naj bo v tolažbo in poduk vsem tistim, ki se pri sedanjem preganjanju sv. cerkve boji5 in tresejo. (Pri sv. Jako/m) bodo menda naredili nov most čez Savo. (Vremenski prerok.) Na 5. strani koledarja družbe sv. Mohora za leto 1*74 prioh-čuje g. fajmošter P. L. neki ključ, kterega je napravil visokoučeni slavni zvezdogled J. \V. Heršelj. — Po tem ključu vsakdo popred že lahko zve vreme za celo leto, ako opazuje, kdaj se luna spremeni, to je, ob kteri uri nastopi prvi krajec, šip, zadnji krajec in mlaj. Tedaj boino imeli do 4 novembra mrzlo vreme, če ne bo jugozapadnika, potem pa do 12. novembra lepo vreme, in od 12. naprej precej mrzlo, ako jugo^apadnik nekoliko mrzlote ne premaga. Okoli 20. novembra bo sneg in vihar, zlasti snega bo dosti padalo, tako, da je komaj pred 1'». decembrom lepega vremena pričakovati, in še tega bo l!». december, ako jug ali zapadnik potegne, z dežjem in snegom pregnal. Še le sv. Štefan nam bo prinesel lepo zimsko vreme, novo leto (2. januar) pa zopet z dežjem ali snegom proti.— Sicer, pratika je pratika!- Gospod vrednik! Sinoči 29. t. m. pridem, kakor navadno vsak večer, v Gnjezdovo kavarno na velikem trgu in slišim zahtevati nekega gosta ..Slovenca", ker je slišal. da j'« neko posebno zanimivo pismo do dr. Razlaga, v njem. Na to mu reče kavarnar: „Slovenca" nimamo! — „Kako da ne?" vpraša gost dalje, ..saj imate dosti drugih listov, kterih razun nekterih penzijonistov nihče ne bere!"--.,Menite, da si bom naročil si vsak ,.Schmierblatt"? se mu odreže možko kavarnar vpričo drugih gostov. Kako bi človek sodil tako predrznost ali neumnost kavarnarja, kteri bi, ako bi ne zahajali na večer Slovenci k njemu, lahko plesal s strežaji po svoji kavarni! ( loveče, iz Idrije doma. se je prevzelo po slovenskih groših, kajti ako bi moralo živeti od neinškutarjev, bi se kmalo skoz in skoz posušilo. In vendar zahajajo Slovenci tje! dasiravno ni razun dveh, treh slovenskih, Slovencem prijaznih ali saj pravičnih listov nobenega, pač pa hemčurskih iu lalionskih vsake vrste iu iz vsakega kota ua kupe. Slovenec je pač potrpežljiva duša, da si še celo tako človeče drzne, vpričo Slovencev o slovenskih listih tako govoriti. To sem si mislil jaz in vsled tega sem popustil to kavarno in bom rajši zahajal v Schinidt-ovo v špitalskih ulicah, kjer se dobivajo vsi slovenski in federalistični časniki in se gosti ne žalijo tako, kakor se je uieni zgodilo. To v prevdarek mojim prijateljem Slovencem, kteri naj bodo s tem povabljeni mene posnemati. Večleten vsakdanji gost. Gnjezdove kavarne nn velikem trgu. Dli!iov*ke *|trriiicml>e. \ ljubljanski škofiji: C. g. Karlin pride od ~>v. Trojice za kaplana v Šentvid pri Žiličah, g. Nemec pa iz Šmartna pri Litiji k sv. Trojici. Ker zavoljo praznikov prihodnja številka izide še le v torek, ima današnja številka pol pole priklade. Tudi se ho skrbelo, da bo list za naprej bolj redovno izhajal. 3MJP* Svoje čiist. gospode dopisovalce J vljudno prosimo, da bi no m blago-J volili tudi naznanovat.i vsakovrstne do-' godbe, nesreče itd., z« oddelek .,DomaČe j stvari". Vredništvo. Ti-Ipiti-Hfirii«* ilentiriie rrne 29. oktobra. I apirna renta «7.40. — Srebrna ruuta 71-20. — 1860letno državno posojilo 9» 25. — Bankine akcije 87«. - Kreditne akcije 210.—. - - London 112 .15. — Srebro 107-50. — Ces kr. cekini 511 '/,. — Napoleon»d'or9 Cq. Urnaroliriir reiie. Državni fondi. 5% avstrijska papirna renta . . . 5°/0 renta v srebru...... Srečke (lozi) 1854. 1...... „ „ 1860 1.. celi. . . . „ „ 1860. I., pol. . . . Premijski listi 1864 1...... Zemljiškim- iiilviv.iiii-i Stajarake po 5% . Kran jska, koroške in Ogerske po 5% . Hrvaške in slavonske Sedinogradske po 5*/0 Delnice (i Nacijonaloe banke Unionske banke Kreditne akcije Nižoavatr. eskomptne Anglo-avstr. bauke Srečke ( Kreditne po Tržažke ,, M Rudenake Salmove „ Palffi-jeve „ Clary-jeve ,, St. Oenois ,, Windiseligrat/.-oVB ,, Waldstein-ove „ Srebro iu Ces. čeki;.i ... 1 NapnleonsdVu- . Srebro ..... Denar. etTso 70,-92.60 96 50 101.— 129 50 130. Hlago. 66.70 71.40 93 — 97,-102.- 89.50 90.60 ]>( imorsko po 6% 89 50 90 60 • • . 75.- 76.76 po 5% . • t a 71. 74.50 • • • 1 73 _ 71 50 ikcije). , , , Stfi,— 840. - . * . • • • 98,- 89. . * , • • • 195 196. družbe . • • • 650. 660. . . . 108.50 109. - 0*1) 100 gld a. v. . 160.60 161,- 100 ., k. d. . ' — .— — .— 50 „ •• • 56.- ■ 57.- 40 gld H. V. . 23.50 24. 40 „ • » »t • 31. - 36.- 40 ,, •i »» • 23. 2. V 50 40 „ M »• • 31.50 i 12,- 40 „ *» »• • 23.50 24.-- 20 1 »» • 22.60 23.50 24.60 ! 25.- zlato. . . 5.43 5 44 9.06 9.07 107.60 1». ii^r «• lae bukvar v Ljubljani, želi kupiti: I liililia Niu rn veteris et novi Testamenti, slavo- Oarniolana ed. et tr.iiislata por (■.•Inpel vi BSl.Uit -iiicr(le,V 11 vol. Kdor hoče omenjeno delo prodati, naj se pismeno obrne do g. Lereherja, in naj mu ob enem ceno naznani. (f» — l) Prodaj veuegf pri sv. Peini hlizo Mariboru. ('O r k v enega vin a V torek 4. novembra se bode po dražbi prodalo ."»<» štertinjakov letošnjega, sladkega in nepokvarjenega vina s posodo vred. (6—1) Marko Glazer, častni kan, župnik Z po ni/.ki Albert Samassa v Ljubljani častiieimi občinstvu priporoča svojo I. 1767 vstanovljeno v o 11 a r n i c o i n b r i z g- a r n i e o, kjer so iz nar boljšega blaga vlivajo čisto vbrani zvonovi, ter izdelujejo priročne brizglje, vozne, nosne, razstavne ceni, ktero gasilne straže in farne občine, da si jili lože napravijo, plačujejo po ratlovoljnih obrokih.