Štev. 348 TRST* v torek 14 decembra 1909. Tečaj XXXIV IZHAJA VSAKI DAN ^ lađi ob npdsljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj-roeainlece It«t. m prodajajo po 3 nvč. (6 etoi.) v mnogih fcobakarnah ▼ Tretu* in okolici. Gorici. Kranju, St. Petra. Postojni, Seiani, Nabreiiai, Sr. Lusiji, Tolminu. Ajdor-Ktmi, Dcrabergu itd. Zastarale štev. po 5 nvč. (10 stot.). OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v airokosti 1 kolone. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. mm, eezartaice, zahvala, poslanice, oglase denarnih zavodov po SO st. mm Za oglasa v teksta lista do 5 vrst 30 K, vsaka aadaijna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, naj-■as-nj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddslek uprave JEd.no^ti". — Plačuje se ižkljnčno le upravi ^Edinosti*. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč I NARCČMINA ZNAŠA aa vse Jet" K, pol leta 12 K, 3 mesece G K; na na- ročbf hrez doposiaoe naročnine, se uprava ne ozira. lMocr.l:).i ca Izdanje „EDINOSTI" «t»no : eelo- - i -m. louio II b ZO, pol lo;a 2 60 —...... Vsi dopisi naj ^e pošiljajo na uredništvo lista. Nefrrinho- vann jiisma se na sprejemajo in rokopisi se na vračajo Naročnino. "gia?e in reklamacije je pošiljati na uprav li.»ta. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Gabtti 18 (Narodni d m) IzdajaT«'lj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODI Lastnik kons<>rcii li<=ta „Edinost"*. - Natisnila tiskarna konsorcija lis;.- „Edinost" v Trstu. ul. Giorgio Galatti št. 18. PoHno-hrzn.inični rsJun št. 841652. TELEFON 5t. 11-57. ^HZOJAVNE VESTI. f Grof Jan Harrach. •UNAJ 13. Danes po noči ie a:ri pred polude?. Se gijski kralj se bliia smrti. BRUSELJ 13 (Ob 11 uri 30 mio. d d ) Kr^l L«--orild um ra, BRUSELJ 13. Zdravniki preklioujejo vrst, da je stanje krala tako, da ie pričakovali vseko uro smrt*'. D^nee zve čer se bo vrft-1 ror kon*i!i;. Operacija je določena na jutri d p d. BRUSELJ 13. Kralj Leopold je po-poiadne pre-el zakt^meeta umi: ajoč h. Papežev »uacij tao je priaeael papeži? blagoalov. Po-poludne s > ae mudili pri kralja princrainjs Kfemactna, grci ca Fiandsruka, prioc Aibert in njegova soprogt. Jutri predpolndne izvršijo rdr^vri ki bržkone operacijo. Zdravje kralja Alfonsa. BER0LIS 13. Ag^ne. WAS izjavlja, de je Španki kralj zdrav m da so neresnične vte nasprotne vetti ti so se v zaanjea ča*u S riie. 31 Boinjakov obsojenih radi veleizdaje. MOSTAR lt. Voja&ko sodeče je cbso-d io 31 bosao^kik Srbcv v :ečo od enega do sedfin iet, Ti Srb* so bili sa časa aneksijske i m« ucbegnili v Cmogcro, da bi ae v s.u-u tojao bojevali proti Avstriji. Ob pc-vrafcVti v domovino* bo bih pa aretirani iu obicie i ri-di veleizdaje. Zrakoplov „Parsoval". •UNAJ 13. „Paraera!", ki je včeraj ob 10,15 ?;ui*aj poletel v P>žun, se je popo-Ifidad vrLil v Fisehamend. Ob 3 30 je balon vdrugič odpotoval in a« je, vrnil ob 3.45 po^ol. Občinske volitve na španskem. MADRID 18. Včeraj so ae p d vsej S ap ti vtiile občinske volit?!. V Madridu s^ ee to ,t»e vršile v D»j?€Č>m redu, ▼ pokrajinah je a semitrt .i prišlo da velikih neredov. Sireio so ]e celo i re^olrerji. tf asom do aiacči doSiifc testi so v Madridu iu dragih prglivito b mestih zmsgali hber& ci ia repa-kiikfctcf. V Mđdtidu ja bilo izvcijeaih 13 li-beialct. li repubhksncev, 12 konservativce f ic 1 čl.d katotiSke stranke, Perzija. raiROGRAD 13. Uradno je objavljeno, da je eči dei ruskih 6-t oJpoblicsn Ar-dahi h. TURČIJA. CARIGRAD 18. V Aiekiandretti so ken ttstirr.!! d^a sl»6a;a kug?. CARIGRAD 1». B eziot ae je pri včeraj paacz ranil na roki in na kolku. Stda h Ji v f snecaki bolniimci, CARIGRAD 13. „Tanin" por.-ča, da je bilo včer&j v Aiani u^mitenih 25 oseb, ki ko lrUe ickrue pokolja. Kretensko vprašanje. CARIGRAD lt. Mtnnfteriki avet se je bavil z odgovorom krečan«k>h zslčitcik višati. Kakor poročajo listi, tmatra mioiaterski svet odgovor kakor nezadovoljiv ter je cklenil, ponoviti kor&ke pri vlastit. Vlasti so bile namreč odgovorile, da ni sedaj »goden čas za definititno reiitev krečanskega vpraša ca. GOVOR PODLISTEK, 32 IGRALEC. ROMAN. -.iZ SPOMINOV MLADENIČA. Easti tpital F. M. DcBtojeTBkij Poslovenil R K. V »draviliščih in sploh po vsej Ev-repi se upravitelji hotelov in natakarji pri •dkazovanju stanovanj ne ravnajo samo po sahtevah in željah posestnikov, ampak »udi po lastnem domnevanju, in priznati je treba, da se redko kedaj zmotijo. Toda kabici so, ne vem zakaj, odkazali tako lep« prostore, da so prekoračili to mejo domnevanja: štiri krasno opremljene sobe s kopalno sobo, sobe za služabništvo ; posebno sobico za komornico itd. Kes je v teh sobah stanovala pred enim tednom seka grande duchesse,1) kar so takoj po- 1) Velika Tojrodinja. 4rz. poslane* dra. O. R y b 4 f a kakor generalnega Sovernike pro ra predlog poslance Ohoca in tovar, glede vršenja policije aa Oelkem. (Z rr Se tek). Nemški kapital proti nam. Kranjska „šparkssa". Ta industrijska podjetja bksiaio nemiki vpliv zanesti tudi tja, kjer eploh ni ntkakega prarodoega nemikegs prebivat»tva. OoDsnjsm le plavžev kranjsko industrijske družbe v dzedaju pri Trstu. Tam ga ni uiti jednsga et&lco nii.-el &nt^a Nemca; *\lic lema ima kranjska indaatrijUca družba tam skoro same Nemce v avo-i službi in je dovedla d" tega, da se je tam ustsmonla nem&ka lolc. Zato je priseljenim Nemcem, ki jih je spravila tjakaj kranjska jrdnstrijika dražba, vlada takoj doToUla 6ubieL»]o sa tn način (Oujte !), da jednostavno pUčujs učitelje na tej Seli. Ufti tel^i so da n^mine na nemSkib liud*kik šolab v Tists, de fdeto pa so pr dodeljeni v eluž-boftnje tej zasebni Soli v iz- dc;«, Ia to sc gcd: na iitem ozemlju, kjer se za tisoče in t.aoče slovenskih otrek noče do7oteje n&rodooati mitanovljs tii a? zavod.7, dočim od revnejSik zahteva, naj s; jih Batne pl&čujsio. To mt?gne biti &vs$rij-sko, ali pravično gotovo ni. To je bil torej le hm s!«£aj, kako kranjska Spnrk&ea poatopa proti tiatemn »loven-sken m probivalatvu, od katerega je prejela nujmanje 7§ oditoikov svojih vicg. Dejatvo, da tuđi sicer ob vsaki priliki podpira namSke inoLtito ea Škodo slovenskih, oairc^ n&kia-nja Slovancem sploh tako malo, da niti no prihaja v poitev, je dovedlo sledtrič tako dnleč, da so je t3 sovraštvo — imenujemo tfcko Čiito odkrito — rezvn^to tedaj po do-godaib 20. septembra, obrnilo z vso aiio proti zavodu, Ki je pri naa ne le saatopnik uemSke-ga kapitala, ampak tndi vseh nsmakib -.tremi j en j za t!nčin>im. Pa tudi z narodso-goepodarakega atsii&ča, če te postavljamo na narodno podl&go, ie nroevrio, da ie j3 ta prilika porabila, da Jpeu csSsmu, rf«:no vedali novim najemalcem, da bi povečali vrednost stanovanja. Babico so nosili ali bolje vozili po vseh sobah, ki jih je pozorno, natančno ogledovala. Upravitelj prileten mož s plešasto glavo, jo je spremljal na tem ogledovanju. Ni mi znano, za koga so vsi smatrali babica, vendar se mi zdi, da za silno imenitno in v prvi vrsti jako bogato osebo. V knjigo so takoj zapisali: Madame gć-nerale princesse de Tarasevitcheva, dasi ni bila babica nikdar kneginja. Lastno služabništvo, posebni vagon, množica nepotrebnih zavojev, kovčegov in celo zabojev, ki jih je pripeljala s6 seboj, je najbrže pripomoglo do tega; a naslonjač, rezko vedenje in glas babičin, njena ekscentrična vprašanja, ki jih je stavila brez zadržka in ne trpeč nikakega prigovarjanja, s kratka ves pojav babičin — naraven, rezek, zapovedovalen — je provzročil splošno spoštovanje. Na ogledovanju je včasih hipoma velela ustaviti naslonjač, pokazala del pohištva in se z nepričakovanimi vprašanji obračala do spoštljivo nasmihajočega se upravitelja, ki se je je že začel bati. tako, narodnemu sovražniku, če Ie možno iztrže tisto eredštvo, s katerim nam je največ Škodoval« namreč — densr. To se j s zgodilo s tem, da so Slovenci umaknili svoje tlrga iz „Sparkase" in da ao to poslednjo dovedli do veče zmernosti v nje narodnem fanatizmu. Boj med Italijani in Slovani r Istri. Na slifen način, kakor tu kranjska in doatrijska družba, ozirema kranjska hranilnica, so tudi italijanski meičaai po Istri svoj ugodneji gospodarski položaj izkoriščali proti slovanskemu kmečkemu prebivalstvu. Dokler je bilo ta prebiv&lstro nevsdno in neizobraženo — saj je do zadnjih časov skoro po polcoma primanjkovalo Ijud&kih Sol — so megli meSčani «ro o gospodarsko moč nasproti kmečkemu prebivalstvu ne le izkoriščati, marveč naravno;t zlorabljati. Io to ao oni tudi znali na izboren način. Da pa je potem, ko so ae slovanskemu prebivalstva odprle oči, ko mm ie bilo po ustanovitvi narodnih denarnih zavodov omogočeno, da ze je deloma osvobodilo od premoči mestnega prebivalstva, priSlo do reakcije, temu se ni čuditi nikakor. Italijani, izlaeti iz drazih kronovin, naj ne mislijo, da je bilo jedino le narodno eo» vražtvo, ki je gnalo slovansko kmečko prebi-valatvo v bej proti italijanakemu prebi?alot?u. Ne, gospoda moja, niso bili tu le earodni, bili ao marreč tudi gospodaraki razlogi, bi! je to boj tlačenih, gospodarsko Šibkejegi proti odaruStra mestnega prebi r&lstvA. Kajti gospodje Italijani tudi iz druzih kronovin bi mor&li pomisliti, da je to mestno prebivalstvo zlorabljalo svojo premoč toliko na gospodarskem, kolikor na političnem, kulturelaem in narodnem pelju. Saj vidimo isti boj ▼ Tret-tico, ki g& vodi italijansko prebiv&lstro po deželi proti meSčancm — isti Soj bi]e pre-bivalstro po deželi v Istri, le da ima tu tudi naredao barvo, Apel nm Italijane. In če Italjmi iz drugih pokrajin to spo-j.najo in si vzamejo k srcu, potem b;do tudi umeii, da mi, če tu in tudi donsa nastopamo proti Italijanom, delamo pač tadi iz narodaib vzrokov, ker cas tlačijo na narodnem polju, da pa tudi moramo tako del&ti, če sploh hočemo, da bo naSa pi.£b valstvo, caSa družina So dalje ekzialirala na tleb, kamor je bila poplavljena ia kjer S5 sahaja žo stoletja. Ne bijemo torej samo narodnega, ampak tudi gospodarski eksistenčni boj. In gospodje naj kodo uverjeni: kakor v stoletjih, ko Se nismo t&ko napredovali v kulturi kakor danes, niemo izginili s te zemlje, tako ne izginemo tadi sedaj, ki smo ze ie kolikor toliko gospodarski in kn!tu?e!ao cjačili, in na prizadevanja teb goapodov ne bodo ko« ri«tila. V tem boju ostanemo mi zmagovalci. V interesu zastopnikov italijanskega na-Joda je tor®j, da nas ne pobijajo, da marveč delajo na to, da pride ined naši in Italijani do dostojnega in iskrenega sporazumijeva Tako sporazumljeaje ne bo koristilo ie časa in Italijanom, ampak tudi Avatri}!, kajti Avstrije bodočnost je oaBslksnu in on A d r i j i. Tja se morajo obrniti po-gUdi. Ia ako si priborimo tam močno trdno ttaliSče, bo imela tudi Avstrija koristi od tega. (Živzkaa p kvala in ploakanje.) Železni maliki na lončenih nogah. V nekd.ij Ucvenskih, s Se danes domc- Čh m?4tib, Gelovcu in Gradcu, ^oda se nam Stavila je vprašanja v francoskem jeziku, ki ga je tako slabo govorila, da sem moral navadno jaz tolmačiti. Odgovori upraviteljevi ji večinoma niso bili po godu in je niso zadovoljevali. Sicer pa ni vpraševala, bi rekel, o stvari, ampak Bog vedi o čem. Ustavila se je na pr. naenkrat pred sliko bajeslovne vsebine, precej slabo kopijo znamenitega originala. „Čegav portret je to Upravitelj je rekel, da najbrže kake grofice. „Kako, da ne veš ? Tukaj živiš, a ne veš ? Zakaj je tukaj ? Zakaj ima poševne oči ?u Na ysa ta vprašanja upravitelj seveda ni mogel po godu odgovarjati in se je docela zmedel. „Glej ga tepca !u je rekla po rusko. Odnesli so jo dalje. Taisto se je zgodilo s saksonskim kipcem, ki si ga je babica dolgo ogledovala in ga dala slednjič odstraniti, ne vem zakaj. Končno je vprašala upravitelja, koliko so stale preproge T spalnici in kje jih tko. Upravitelj je obljubil, da poizve. Slovensem krivice, ki vpijejo do neba po malSe-vanju. Na KoroSkem, kjer so si nekdaj volili Slovenci svoje vojvode s pogojem, da bodo Ščitili M njih pravice, sedaj zapirajo Slovence, če zshtevaio vozni listek v svojem materinem jeziku. Kako slab pač mora biti cemSk^ in talminemSki značaj t deželi in meBtu navzlic posilno in ametno vstvarjeni in vzgojeni vsčiai, da se mora poslnže7ati že tako Dodlik sredstev... Železni maliki na lončenih nogah! V Gradcu, t mestu, ki je Nemci — Šovinisti nazivljajo: „Die deutsche^t^ Stadt Odsterreich*" je u&m raval prirediti .Slovenski Sokol". „Mikiavžev večer*. A kak-r-r lansko leto, uprizorila se je tudi letos od semSko Šovinistične strani nesramna gonja napram Slovencem — najbrže iz straha, da no bi me-*to i?subilo nemškega značaja,.. Železni malik na lončenih nogah 1 Ali je bil to zadnji udare« graSkema Slovenstvu ? Ali ga je ta nakana ugonobila ? No 1 Slovenci so ie Sa bolj oživeli in čuditi se nem je, da se po vsem me*tu pojavlja slovenski živelj, o katerem ae jo prej govorilo, da je mrtev. Ta udarec ni bil klofuta graSkim Slovencem, pač pa graSkim Nemcem, ki m boje izgubo nemSkega značaja graSkih Nemcev na — ifcach, — igg — acheg^ — autz itd. Će omenim, da se je za to veselico razposlalo, oziroma osebno raznoaiio nad 600 vabil, midim, di nam to ftdvilo jasno kaže, koliko Slovencev živi v Grtdca in da ti hočejo živeti ia napredovati. Sedaj je sicer družabno življenje graSkih Slovencev onemogočeno, ker nam je pri teh razmerah popolnoma nemožao, dobiti Se ta kako dvorano za sroje veselice. Prepričanje, ki vlada med Nemci, da le vztrajno radikalno d"lo vodi do cilja, ta iskra mora vatleti tudi varcuvaakega Slovenca. Edina reSitev vtem obziru nam more prinesti „Narodni dom" v Grad-c u. Ta ideja ne sme več zaspati. Koliko ao je že govorilo o tem, a do sedaj brez uspehe. A ednajsta ura je že odbila in ta vroča Želja se nam mora izpolniti, naj velja, kar hoče! „Narodni dom" bi nam bil pravo cgnjiSče v narodnem oziru. Tukaj bi se navduSevali Slovenci in Slovani med seboj za kruti boj proti tkupnemu sovragu. Garancije, da ee „Narodni dumrf ne le lahko vzdrži, ampak tudi krasno reniuie, so sedaj tem večje, ker bodo graSki Slovenci, ozirema S ovani primorani obiskovati svoj dem, v katerem se bodo potem lahko svobodno gibali in kjer bodo nahajali varnega zavetišča. Slovenske posojilnice, banke in pesamič-niki, pomrgajte nam v teh reinih Saših, da sagledamo v najkrajSem Čaau sredi ponemče- nega Gradca ponosno atavbo: dom" I .Narodni Friedjungov proces. Epilog k „veleizdaji* na Hrvatskom Od • rivatne atrani amo prejeli včeraj sfUTacijcceloo brzojavno sporočilo, da SO jo včeraj sodnijski dokazalo, da jo pismo, ki je je predložil priča bar. Chlumetzky ia Ici je metalo čudno luč na poslanca Sa-pilo — falzifikat. Ta je najbol;i dokaz s kakimi oredatvi se deluie v tem pr:cesu cd strani, kateri služita Fried,uog in Chlumstzkj Iito*ako tendenciozno so prikrojena tudi oficijelna poročila korespondenčnega biroa in alavoiobskih lUtc, „To so osli!" je gDdrnjala babica ia posvetila vso svojo pozornost postelji. „Kak razkošen baldahin! Razgrnite ga!-" Odgrnili so odejo. „Še, še, vse odgrnite. Odstranite blazine, "prevleko, vzdignite pernico !* Vse so obrnili. Babica si je natanko ogledala. _r .. „ Dobro, da nimajo moljev. Vse perilo proč! Posteljite z mojim perilom in blazinami. Sicer pa je to vse preveč razkošno, čemu bo meni, starki, tako stanovanje: dolgčas mi bo. Aleksej Ivanovi«, prihajaj pogostoma k meni, ko nehaS pouk!4* „ , Od včeraj nisem, več v generalovi službi, bivam v hotelu popolnoma sasi za-se," sem odvrnil. „Zakaj pa?" „Pred par dnevi je došel semkaj znaten 'nemški baron z baronico, svojo soprogo, iz Berolina. Začel sem včeraj na promenadi govoriti ž njim po nemško, no da bi se držal pristno berolinakega izgovarjanja. (Pndo io.) Stran II. »EDINOST« St. 34» V Trstn 14. deeembra 1909 O razpravi mJ?.ole sobote *o is na primer ta poročiia gladila, J a eo tožitelji pri „raz-kritin" Chlum t'keg* navalili na po«l. 8npi!a in da je n&vsUl azkoi v hrvat »ko-srbski koalicij:. Vesti ki urno j>h prejeli pozneje, pravijo, da to ne cdgo?sria resnici. marTeč da bo bili vsi tržite! i na strani Sapila in da „To je politični 1508, in d* je bii dež^ni «abcr ot?orjen dne 12. m z&kijučea dcie 14. m^rcc. Ožje volitve da Se niso iz?r6:le. Ker j? dr. Htrpner dvomil na resničnosti brzojavke, it je vnela ojstra kontroverzija med njim in braniteljem dr. Benediktom. Tožiielj Maiinović je iz'aril, da j« bil nti izvoljen ca cž'ih volitvah, dne 10. marca. Sapila in njegovo po- »Prediednik je izročil veščeku dr. TJaberiber- gerin po Frieducgi predložene spise, ter ga pozval, dn konstatira, če so spisi pristni. DUNAJ 13. Srbski miniBter notranjih zadev Jovanović je naslovil danes na profesorja Masaryka sledečo brzojavko : Zamorem samo ponoviti, da po moji roki pisani dokumenti, ki jih navaja dr. Friedjung, ne obstoji in da se nisem nikdar udeleževal na delih „Slovenskega juga", ter tudi ne na kaki akciji, ki bi bila naperjena proti varnosti avstro-ograke države. Bivši naučni minister iu sedanji podpredsednik skupščine Davidovič pa je brzojavil profesorju Masarjku : Vse kar se je v sodni dvorani v govoru gospoda Friedjunga in v predloženih dokumentih navedlo o mojem delovanju v „Slovenskem jugu", je od kraja do konca ena velika neresnica. Prosim, da so soglasno klicali * dvorani „trik", ki nfii bi uničil litiko." Iz g«i naveocna senzacijocelne vefti pa jasoo isheja, da te dunajska politika ne sramuje ctkakfga sredatva, ko gre za uničenie itak že prevtč preganjanega hrvatskega in srbskega narodi. 8 -veda je eb mnoge prijatelje hrvatsko-srbske konlicl-e napravilo mučen nti« deittro, da je p)*'. Suoilo ločil svojo tožbo od »kapne obtožbe. V resnici pa je to od strani Sapila umljivo in pametno. — Dokler ni n egova osebna afera s Ch'nmetzkjm rešena. oi hotel otežavati položaja svojim soto žitelj eto, katerim je sedaj operiranje svo bcdneie. Beiedo o famozni priči Cblumetzkem, •zirerca o položaju, ko je ta mož deloval v Dalmaciji, spregovorimo jatri v pcaebnem članku. D .neg pa bodi le ca kratko poved&oo naš: mnenje. Nai bo stvar med njim in Sn pilom taka ali taka, na viak način igra barcn Chlnmetikjr jako žalostno vlogo, ker oni, ki podkupi) a, ne stoji na nič višom, moralnem civon. nego oni, p0rabite to mojo izjavo, ki b e daja podkupiti. Eaj še le, ako ^ * tisti, ki podknplja, potem Se cvaja in se s in tem hvali!! Avstrijski ugled gotovo ne pridobi s takimi pričami, ki se kakor a?« t m s ki politični uradoiki poslužujejo takih sredstev, kakor&njih se je posluževal g. Chiumetzky v Dalmaciji v namen, da nahujika med seboj dva iitorrvna plemena v laitni državi! Taka poiiuka ne more rediti drugačnih sadov, nego jih je že i-odila. I a nadaljevanje take politike ■soro biti državi le na veliko škodo. O včerajšnji razpravi smo prijeli sinoči z Danaja tastopno poročilo: DUNAJ 13. V hodnikih porotne sodnije in v krogih, se zanimajo za pravdo Fnedjuog-brvatsko-srbska koalicija, ae je bil razširil davi glas, da so se začela pogajanja za umak-neaje tožbe od strani hrvatskih in srbskih poslancev, ki po napadih Friedjung* mco osebno prizadeti. A pokazalo se je, da so ti glasovi neutemeljeni in bržkone le izraz pobožne želje onih krogov, ki stoje za Fried-jnngom in koalicijo. Tudi današnje razprave se je udeležilo mnogo tcžitelier. Med temi je bil podmaršal Tomii ć v uniformi. Prisoten je bil tudi bivši podban Nikolić. Vest, da }e Supilo odstopil od tožbe, nikakor Le odgovarja resnic:. On je le izstopi! iz koalicije a ne od tožbe. Postopal bo zana-prej samostojno. Mesto dr. Harpnerja pa bo ▼ nadaljnem procesu zastopal dr. Hcfmokl. Po zunanjosti soditi, „razkritja" barona Chul-metzkega niso bile v stani, spraviti Šupila ob dobro voljo. Šlo se je za določbo ča»a, ko so se vršile zadnje volitve za hrvatski sabor. V „dokumentih4* se namreč navaja, da je bU določen denar za volitve na Hrvatskem. A čndno je, da so ti dokumenti datirani vsi že p o volitvah. Predsednik sodnega dvora se je zato obrnil brzojavno na hrvatsko vlado za pojasnila, kedaj so se vršile volit re za sabor. Branitelj je predlagal konečno čitenie zapisnika neke seje srbskega revolucionarnega odbora. Seveda tudi ta „zapisnik" ni bil po-ginaleu, ampak prevod, napravljen v avstrijskem generalnem Štabu ! Branitelj je predlagal, naj se zasliši tožitslja, feldraaršala To-mišić-a. kot pričo, d* ae izjavi, če zamore dotični spis po svoji obliki in vsebini imeti svo] izver v generalnem slabu. Ob enem je predlagal zaslišanje dveh prič iz Bosne, ene iz Dubrovnika Č9 je •palfjković, ko je obiskal svojega tasta, raz-govar&l tudi o politiki. Zastopnik obtožbe dr. Harf nor je zatrjeval, da so vsi dokumenti, ki so navedeni v Friedjucgovi brošuri od A do Z čisto na-radne fata fikacij?. Predlagal je naj se zasliši kot natančne poznavatelje postanka reške resolucije. kot priče poslance Lag uja, Spinčić-a iu Biankinija. Branitelj dr. Harpner ie izjavil, da zamore protokole in fotografije, ki sta jih predložila Friedjucg in Funder, narediti vsak navaden ponarejevalec. To kar je v dokumentih, je že po svoji zunanjosti ponaredba, ker jih ni pisal kak Srb. Dokumenti pa so na vsak nači prevare že zato, ker se ono, kar je v istih, ni nikdar Izjava dr. Milovanovića. — Dokumenti Friedjunga so ponarejeni. BBLIGRAD 13. (Poročilo aro. tiskovnega biro) Srbski minister za uoanje stvari je včeraj prejsl od državnega poslanca dr. Masaryka sledečo brzojavko : „Dunaj, državni »bor 11. IS. Na podlagi najinega zadnjega razgovora Vas prosim za Val točni odgovor, kako je z namišljenimi dokumenti, da jih bo možno pred sodiščem uporabljati !* Nato je minister Milovanović takoj odgovoril s sledečo brzojavko: „B?ligrad, držav, poilancu dr. Maaaiyku na Dinaj. Odgovarjajo na Vašo brzojavko izjavljam kategorično, da niso ponarejeni le dokumenti, predloženi od Fiiedjungs. v kolikor se nanašajo na srbsko vlado in na srbsko diploracijo, marveč da ne more obstojati sploh noben pravi do-koment te vrste, ker ni niti Sapilo, niti Pri* bičević, niti MetUkovič, niti kdo drugi onih, ki jih dr. Friedjung upleta v afero, kedaj pod kakim naslovom direktno ali indirektao prejel od srbske vlade denarja, in ker srbska vlada nikdar ne favorizira, niti podpira kakih početij, kakor žnjimi Friedjung obremenjuje ■rbsko hrvatsko koalicijo. Sploh srbska vlada o takih početjih ne ve ničesar. Dostavljam i«, da so moja namiljena navodila na odposlanca na Dunaju in na srbskega kcniu'a v Budimpešti nerodna izmišljotina ponarejevalca, ki pozna prav tako malo obliko naših dopisovanj, kakor glavne poteze naše politike. f Grof Jan Harach. Včeraj, ob 2. zjutraj je umrl na Dansju. kakor javljamo med brzojavnimi vestmi, po daljši bolezni grot Jan H&rach. Pokojnik, ki je doživel visoko starost 83 let, je bil velik češki rodoljub, mecen češkega naroda. Vaet pospeševateij slovanskega gibanja v Avstriji, je bil tudi nam Slovencem naklonjen. Zanimal se je posebno za gibanje na narodno gospodarskem polju. Osobito je posvečal svojo pozornost Dalmaciji in njeni gospodarski po-vzdig*. S smrtjo grofa Jan Hirach a je zadela nenadomestljiva izgubp, posebno dunajske in nižjearstrijske Čehe. Šola Komenakv, „Nar. dom", sploh vsa češka narodna podjetja na Daasju so imela v grofa Janu Harachu svojega največjega podpornika in pospeševatelja. Češkemu „Nar. domu" na Danaju je postavil takorekoč on temelj. Pokojnik je bil tudi tajni avetnik. B)di mu blag spomin. Proti zlorabi trozveze v notranji politiki Avstrije. Mi smo že opetovano žigosali drzno in absurdno zahtevo Nemcev, naj bi se vaa notranja politika v Avstriji ravnaia izključno 1« po sedanji slučajni vnani konstelaciji, odnosno ro slufaju, da smo sedaj v zvezi z Nemčija. Ta zahteva ni le pogubna z\ Slovane, ni le nezmiselna, ako pomirimo, da je naperjena proti večini prebivalstva te države — ampak zgodilo. „Slovenski jug" v zatrpanem smislu ■ pogubna je tudi za ugled te poslednie same, ni obsojal nikder. Razpr-ve, o katerih je;ker jo ona zahteva hoče spraviti cb nje su-govor v zapisnikih, se niso nikdar vršile, vereno pr*?o samodoločbe in v popnlao z%-Osebe, ki se navajajo v zapitcikib, $e niiojvisnost od berolinskih diktatov. Pa tudi na-nikdar vršile. Predlogi, da se zasliši predted- ravnost usodoa bi mogla postati ta pretanz»ja nika „Slovacakega juga in več drugih oaeb Nemcev za d:žavo, ker jej danes — ko so kot priče. Sapilo je predlagal, da se zasliši podpredsednika namestništva v Zfdru Tončića kot pričo, da ni od njega dobil nikdar niti krajcarja, dalie da se koefidenta, ki ga je navedel baron Chlumetzkj, zasliši kot pričo, da je bil le enkrat v njegovem stanovamu, in da ni cd njega nikdar vzel d3narja. Ko-■eino je predlagal bivšega reškega guvernerja Szaparija kot pričo, da ni bil ž njim nikdar skupaj, da ni ž njim nikdar govoril tn tudi ■ikdar krajcarja od njega prejel. Tek-tm obravnave je predsednik prečital odgovor hrvatske vlade, da so »e vršile volitve v hrvatski sabor dne S7. in 38. svečana narodi prišli do samozavesti in so ae naučili ljubiti sebe pred državo — mora le odtujati ta narode in jih siliti, da vidijo v državi — sovražnico svojemu življenju. Veseli nas, da se je sedaj oglasil v tem isuslu tudi jeden poljskih listov, znani „Dzien-nik Pulski", ki cdločno obsoja tako zlorabo trozveee od strani Nemcev proti „91. enoti", češ, Slovani ne smejo imeti deleža na vladi že zato, ker so sovražniki trozveze! Bes je sicer, da je Slovanom in tudi Poljakom zveza z Nemčijo soperna vpričo barbarskega proga ojaoja Poljakov na Nemškem. Iu če ne nastopamo proti taj zve« — nadajjej® poljski list — s vso močjo, opuščamo to le s teikim srcem in z czirom na današnji internae;j^-nslsi položaj. Kar se tiče 5 u t s t e v toroj, ni nikake razlike med Slovani Avstro Ogrske v odaolaju do zveze Avstro-Ogrske z Nemčijo, — Kar se pa tiče prakse, so ne more „Slov. enoti* in nje členom ničesar pozitivnega očitati is zadnjega časa, Zsto treba naj-cdločne e obsojati to nemško intrigo nasprnti „Slov. enoti" in „ravno mi Poljaki moramo z vso energijo protestirati proti frazam v nemških listih, ki trdiio, da je glavna težava v situaciji vname politike ter da stališče do trozveze ločuje Poliake od drugih Slovanov. To je očitna f a 1 z if i k a c i j a". „Saj so nazori Poljakov — piše dalje cmsa^eni list — o zteziAv*triie z Nemčijo še ekstremneji, nego oni drugih Slovaoov, ker Poljaki občutijo nemške dobrote na lastni koži. Nav ne ločujejo torej nazori o stvari sami. ampak k večemu nazori o taktiki, glede katere ae Po-. Ijiki rarnajo po interesu monarhije in ne po lait&em.. Ako b" »e ravnali Poljaki po svojih} čutstvih in iotereiib, De bi bilo v njih vrstah niti enpg* Poljaka, ki ne bi nastopal proti tej za avotro-ogrsko monarhijo poniževalni zvezi 1M Le jedno besado na adreso Poljakov. Tndi to ne bo moglo večno trajati, da bodo Ustno stvar, svoja čostvs, zvoje nazore, avoje uvercn e, žrtvovali taktiki — ozirov do njih, ki vodijo notranjo in vnanjo politiko države, ne da bi umeli sestavo ip zgodovinsko nalogo ta držare in pogoje za nje boljšo bodočnost. _ Dnevne vesti. Sartna kesa. V nedeljo zvečer je umrl v Barkovljah v 34« letu svoje dobe gospod Ludovik Martalanc, sin glavarja znane rodoviae in načelnika znane naše stavbinske tvrdke, Vsej spoštovani družini izrekamo iskreno so ž al: e na toli britki iigabi. Pogreb bo danes ob 3*30 uri popoladne iz hiše žalosti v Barkovljab. Na nocojšnje predavanje, ki je priredi izobraževalni odsok N. D. O. v Sokolovi dvorani »Narodni Dom« opozarjamo še enkrat. Predaval bo gosp. Furlan, uradnik »Ustredni banke« o zanimivem predmetu: »Današnja organizacija denarja« Začetek točno ob 8. uri. Vstop je brezplačen. Pričakovati je, da se delavci, katerim je to predavanje v prvi vrsti namenjeno, odzovejo v velikem Številu. Odmevi parlamentarnega daela — ali: „Piccolove" laži. Pod tem ntslovom „Odmevi parlamentarnega duela" je prineiel „Piccolo" od mine 13 nedelje celo kolono dolgo klobaia-rijo, ki je prokarakteriitična za zadrego, v kateri «e nabais sigoorija radi poraza, ki ga je doživel njihov Pitacuo » svojim čitanim govorom v parlamentu po odgovoru od »rrani d ra RjMž-a. Sirota sa zvija, laže, cofiitizira, in — podtika, ker ve, da je po zaslugi vzgoje, ki jim jo je dal oa, „Piccob*, med Italijani še ljudi, ki jim ne treOa drmegs, nego nekoliko fraz, pa verujejo, da je črno — belo. in da je, v konkretnem slučaju ono-revole Pitacco res grosno pobil d ra R?bari onem boju med čitano italijansko in govorjeno slovensko argumentacijo. ..... O zadregi, v kateri se nahajajo naši ljubi kolegi na trgu Gbldoni, nričajo najbolje sredstva, ki se jih poslužujejo, da bi slepili javnost. To je res velekarakteristično, kakor je začel „P.'ccolou padtikati besede, ki jih dr. Rjber jednostavno — ni mogel govo- r 11 i. „ , , Tako trdi, da je dr. Rybif rekil, da Sv. Križ ni italijanski, pač pa da je italijanska — Nabrežina! I O absurdnosti te trditre govore dovolj že nastopna dejstva: Je Nabrežina notorično sloveniko narodna vas z močno narodno* kulturno* socijalno orgssifaoijo; ima s!ev«nsko narodni občintkij xau. Pri postavkah za tlakovanje ulic predlaga ivet: Piani, naj se v to določena evota stari v izredni proračun. S*et. Sla vi k se pridružu'e temu predlogu, ki se ga sledmič odkloni. Predlog avet. L u z z a 11 o, caj se postavka za tiakoranje ulic zviša od 30.000 na 50.000 E ee sprejme, Eer je bila ura že pozna, je župan ob 10.30 zaključil sejo. Prihodnja seja bo v sredo ob 7. uri zvečer. Bridke solze naših Italijanov. — Prejeli smo : V teh nemirnih dneh, ko se t)liko govori, p Š3 in dela za pridobitev pr*^c Jago-slovanom in posebe še nam trž&škim 3>oven-eem, sem čutil potrebo, da se seitan^m s poznano mi pristno italijansko dušo, ki bi mi posedala, kako se ka; godi J na&im „dobrim" sosedom. Pot9m, ko «eoi bil pogiučerj, kakor je to običaj med dobrimi prijatelji, tra začela razpravljati o kr tičoem poloSaiu tržaških Slovencev in Italijanov, cziroma 3 odno5a;ih med tema dvema narolom*. Sian'o obsh narodnosti je po mnenju rja; obah narav^oit nevsdržHvo — obupno. „A čerju tožite Vi, ki nič n ma.e in nič niste imeli", je menifa blsga italijanske, uuia, v svoji.naivnosti in je nadaljevala: „Nam je mnogo, mnogo hu.š?. Mt smo imeli vse in bili smo absolutni gos^oiarji. Slovencem pa smi bili oredobr:, zato »e moda maščuje nad nami!* Vi ste kntjčlri ljudje, privandrali ste tu sem s trebuhom za kruhom, a sedaj bi hoteli biti gospođini na teh naših italijanskih tleh ! Mi pa su b ćemo braniti do skrajnosti, ker nam gre za biti ali ne biti". Tako obupno mi je tožil dragi laški prijatelj l Vedite pa, da tega človeka ljub m, icer je odkritosrčen ia ker se da žnjitn ujsteno govoriti. Moj odgovor na zgora]Šnje jeremj*de je bil: »Res je, Vam ae ne godi več tako, kakor se je vam goddo pred časom. 8lo renski kmet vam ne nosi več v dar n.ijboijšifc gajati, kokoii, zajcev, kiobaa c itd., kakor vam je (Italijanom) no*il nekdaj. Tuii pi.a-vati si ne puiča več v obraz, kbkor* ;o siromak dopuščal nekdaj. „Šiave" mer-te večinoma požirati, ker spuščati jih iz u:t s daj ni preveč v&rno. Dobri ste bi.i, da, ki ttj odirali, zaničevati in zasramo^ali Slovence — in dokler so Slovenci mirno in potrpežljivo našnli vaša nasilstva. Maščuje se res nad nami, a ne r-ckdunja vaša „dobrota", pač pa vaše slepo i . raštvo do vsega kar je bilo in je — slo^n k--. Da niste biii slepi, bi se bili *saj pred 3e leti načeli učiti jezika svojih sodeželanov S; -rea-cev in bi danes znali nekaj več, nego «isbo tržaško italijanščino. S tem, da nam csirte hoteli dati šol, ste »e nadejali, da na« »nste še nadalje držali v sužuosti; a seda; »idite, da ste se prav prokleto vrezali ! Vašo italijanstvo obstoii »a »'■»•an-skih odpadaikor „privgrdracih" tu ^ m s trebuhom za kruhom kakor trdite vi, a bi*u vsa ostala Vs i® prišla iz blažene Itulij- ! Ia ta hoče zapovedovati nain domačinom, r^.u, ki smo tu doma, ki tu plačujemo danaraj ia krvne davke 1 Res je sicer, da v^e nnš.m pra-led-*n pobrali na pošten m uepoiten način i se, k ?r io imeli v tržaškem mestu ( meli pa u:aogr> — skoraj vse) :n ;ih t d .aili v br.bova. S V Trstu, dne 14. decembra j SOS >JSDINOSTc št 348 rfian I IT. tem ste d'ik*- stana; jo „veliko pnjatvl st o !* Otpali s"e -.ih -udi ga jezika m napravili iz -rib današnje j^rjčar e. Tđk3 natego d.ugb takih .dobrot" ste deliii našim dedom iu pradedem, dokler ci prifiei ča«, da amo m: odprli oči ia še pravočasno spoznali s kako vrste „prijatelji" imamo poila 1 Zsstooj je V3&3 jbdikoranje in zdihovanje po minulih časih. Ti se ne povrnejo nikdar večl lUdi tega pa ni treba, da obupivats nad boaočnoatjo in da to obupnost kažete širnemu stetu !Tu je kruha za vas in za nas — ako boste pame tni, to je: ako opustite svoja kriva pota in svoje neur.no so.nražtvo do vsega, kar je slovensko !' — Ko sem mu še povedal, da je smešno :n bedf.*tv ako vpijejo troti slorenski šoli, a obenem pjšilia o stoje otroke v L:ubljano v »ole, da se tam neuče slovenski! Iu ko je revež šo nekoliko povzdtboval nad usodo, ki da čaka ita!ij*mt ga nareda v Avttriji, sva se poslovila, ia si ostala š*3 nadale dobra prijatelja. . Jaz imam namreč, da-si „italijonožrc , precei dobrin prijateljev tržaškimi Italijani in se žajimi vedno dobro in lahko spo- razumljam 1 Tako bridkih solz pa, kakor jih točijo tržaški Italijani sedaj — jaz nisem še nikdar točil ! I ! Dobri prijatelj. Komičen prizortek izza nedeljskih italijanskih dćinonrracij. V nedeljo »o šle tri slovenske dame po ulici GHusue Csrdusci do Chiczze. Tam je bilo zbranih ž* nekaj miečo zobih fintićev, ki so čakali, da „aatepajc* Slovence. To so bili navadni učenci iz ljndtkih šol — ceveda prijatelj „Piccolo" jih gt<=da s povečevalnim steklom in ridi jih nekol ko drugačne — same odlične sigaore! — Naše gospe so — kakor se u meje samo o O sebi — govorile slovenski in Čakale, kakj ta nad budna mladca pobije vse Slovence. Za njimi, včasih pred njimi, pa je hodila n?ka priprosta ženska ter akrnala pod predpasnikom — nekai. Bnrja pa je bila tako indi-akretna, da je ženiki privzdignila predpasnik in videlo se je, da skriva prec?g mc£uo — palico. To je opazila ena naših dam, kateri se je ta ženska zdela tudi sumljiva. Seveda ni čudo, sai smo sedaj v času ko se strelja na Ludi kakor na vrabčke! Pa jo je vprašala italijanski : „Sai pa skrivate pod predpasaik! Druga: Kaj, ali se bojite, da vac natepem ? Hm! Ne bojte se ne, med demonstranti iščem *vo;pga sina!" —O! srečen Trst kmalu boš reš^n !! *** Vprašanje na brzojavno ravnateljstvo.— V nedeljo je prispelo na politično društto „Bdiuout" veliko šterilo brzojavk iz Dalmacije. Na teh brzo.-avkah pa so navedeca meste, odkoder »o iste prišle, v italijanskem jeziku: C a 11 a r o, Ragusa, Curzola, Zara Zaano nam je, da so dotični uradoiki v dalmatinskih mestih moraii naznačiti ime svoje postajo v jeziku brzojavke, torej v hrvatskem jeziku. Na brzojavkah so vendar italijanski neživi. Vprašamo zato ^ukaišije brzoj, ra^oa-tfljstvo. naj ntm raztolmači, kje je kri^d-:: na uradnikih v detičeih meitih, ali na urad-nskih gla-ae zadarski postaje, fili pa tukaj v Trstu? Jasnega odgovora treba&io takoj, ker ne moremo dodeliti, da bi še danes kak „sesrtoz-zetou pačil hr?atika io.e.oa hrvatsko Dalmacije. Ob en. m pa opozarjamo hrv. dalmatinske petine na ta kričeči »lučaj. Novoletni darovi. Preje.i smo: K*kor vsako leto, tako bedo tudi leti« ob Lovem letu ljudje podarjali svojim sorodnikom, prijateljem in oiBECčiii raznovrstna novoletna darila, Imovitejši uloji se ob ti priliki spominjajo, (med drogom) tudi pridnega in vestnega ciu-žabn šva. Zi vse t^ke in slične darove to naj primert:tjše hranilne ruš'ce. ki jih „Te-goviko-cbrtoa zadruga" (u). S. Praneeso št. 2.) poio;u;e enim, k. &o vložili 5 kron varščine. VI-ž ni znesek o^taae last obde.rovanss;a in se obrestuje po 41fa •/0. Ko se palico vrne zavodu izptftča ta, na za!»te*o stranke, vse vložke z jamčevino vred. T. O. Z. je z nre-deojem hranilnih puSic napravila neprecenljivo dobro delo. Stotiae otrok in odratlih imajo že s pomočjo pa&ic naloženih man:ih in tud*, večjih zaeskov. S-orite vsi ti. ki kaj podarite za novo leto, tako, kakor vaji svetujemo in storiii ste «tem .ehko d breto obdarovane?m, kakor tudi narodu, ki na ta način poataja tudi gm-tao krepkeiši! Iz Šol8ke služba. Pr.feaor na državni gfmnapji v Tritu dr. J osip Vidoscich je za ostalo fjnecijsko dobo imenovan okrajnim šolskim nadzornikom za italijanske š^ie poljskega okram ia mosta Rjvrnj. Planinski večeri. CM mnogih stranij t in nol, in II. oddelek vx.ej Skcf. (Kvat. sredi). Temperatura včeraj: ob S. uri popriodr.e - 7.S" Ct&!a redi oct denar a neizogibljiv te.; Črnini aeg& i-.Ti jen; a, ca kak način je d - - ^ . pkh in kake vlogo igra dane« v r r.• ..dnin f iiljenju. Vse oe-šg blagoatuc;e, tskorekoi vsa naia je z'Jj iu njeca razvoju tako malo zaaneg^ 2a-.o pa danes vaak. ki se sa stvar zanima k predsra^o! _ Vesti iz Goriške. Nesreča na železnici v Dutovlah. d; no k teifiu poročilu v petkovi Stev.lki ra-g a ittn pcrc'aajo Š9 sledeče: Ponesrečen^ t> > d odtik ae :meauje Jakob Sašsn in je dama iz Virske Gore na dtaierakem. Mcžu je b -o 30 let ter je zapastil mlado udofo z d cHom. 0 f -nrefi , dokler ^e b itopaio noga s čevljem vred odtrgalo cd telaia t.-zdt omro. vračs e ae s mano vred želeli i k en* svojega srca : Bila bb zemljica lak ka! Gostilna „Al Ginnasio" "„S™1? ima pijače io jedila prve vrste. Priporoma se slavn. občinstva sa obilen obisk H. K o s i Č. 1237 Do hiP€B Joaipioa ?tok sprejema porodnice v hiio DdUlI/Cl Kjadin 6t. 208, Sv. Alojsij. 2153 ftnctilnirar K-lot -Pri ▼ UUbUlIlILcir Goriei, nlica Caserma K. 11, ss priporoča z dobro kuhinjo in isvrstnim vinom. 1S31 Računski natakar — vešč slovenskega hrvatskega, nemškega in italijanskega jesika, s večletno prakso, ilče službo v Trstu, ali cunaj Trsta kakor natakar ali vodja gostilne. Pisati je pod .Natakar" na Inseratni oddelek Edinosti. 2817 K fifl **** kupiti dobrega, mladega, zdravega osh| l\UU ca voz in drugo, naj se takoj oglasi v ulici Bosco 6tev 18, vma Ste v 7. 217S PmfiS c p mala hišica obstoječa iz 5 prosto-■ - "UŠI uC I0T. . Oglasiti se je v trgovin^ pri Vircaazo Zega, u). Montorsino v Rojanu. 2172 UMETNI ZOBJE Plombiranje aobov Izdiranje ^obov brez vsake bolečine v sobosdravniikem kabineta §r. ]. Čer mak in g. Čuscher •• TRST - nlica della Caserma št. 13. II, n. Za Božič! Za Božič! V veliki, fini žganjarni na trga pred Narodnim domom št. 1 (vogal alice Ghega) jena razpolago TELIKI IZB OS najfinejšega ruma Astt Spnmante, RefoSk. aagrebški Pelinkovac in Sokol. - Poreče vrat^: Rase po najzmerrejših cenah. [=]C=1C 5E1 Hočete se prepričati ? ooiščite velika skladiSča Marije ud. Ponte della Fabra 2 ul. Poste .^uova fi. JDCillovalz mehanična delalnica Trst — ulica del Trionfo 1 . iarršnje vsakovrstna kovaška in mehaniška dela kakor tadi nikelovanja. T V D M. A = Kostor aklr^džšč© oblek za meške ia de&k* Trst, via S. Giovanni 16^ l 2ost»>rteije Coopcrutlva ex Ha«k.«sl prodaja na mesečne ali tedeBsk^ obroke obleke lil površnike i* Bioske, perilo itd. Najdogovomejše sen^ POZOR! Skladišče ri v prltHJču aaipa« v prv -m nadstropja X Prilika! XXX Prilika! X v predajalnici izgotovijea. oblek la krojačalc1 M. FARCHI, TRST nlica Giacinto Gallina 8 (ex ul. Legna) površnikov, paletot in hlač. - Najfineje blago. — Cene Čudovito nizke. Pozor na naslov. | F. Hormann, Trst S ulici Giosue Carducci 20, Trst TELEFON 89S. Velika zaloga steklenih iip ter navadnih in dvojnih srcal. Kričali vsake velikosti. Specijaliteta : stekleni ventilatorji. Posode sa ribe. Zaloga okvirjev. Sprejme vsakovrstne poprave, provlačenja s steklom. verande itd. Telefon 8g6. ZaUgaieij pcijetniktv ^ nunnxHnnnnnn Slavno občinstvo: Pozor! <2* V novootvorjenl trgovini se slanino, pre-kajenim in svežim svinjskim mesom, na trgu della Barriera vecchia štev. 9, se vsakomur postreže z izvrstnim, prve vrste blagom, kakor: klobasami kranjskimi in dunajskimi. furlanskimi in ogrskimi salami vsakovrstnim sirom in razno rst. dtlikaiesami. Cene zmerne. - Postrežba točna. Za obilen obisk se priooroča MARUŠIČ. Nepremočlj iva pregrinjala v aa voae, vagone, žerjave, blago itd. Izposojuje pregrinjala. Ivan Sivitz Trst, nI. Ch Gallatti 6. Cement - Portland Družba „SPALATO" Aaaaimaa dela. društvo eemeata Portlaad salona. letni prolzpodl: 10.000 mm. IZKLJUČNI ZASTOPNIK (vogal Torrente) Alla citta di Lon'! Veiik izbor izgotovijenih oblek ta muake in dečke ko?tumi za otroke. PovrSniki, utočne jope, kožui i in rsjraiL paletotov. Obleke za dom in delo. Delavske 8b eke. Tirolski loden. Nepremočljivi plaSči (pristni •.L^leSki). Specijaliteta blago tu- in inozemskih lovarn. Izgotov'jaio se obleko po meri po najnovejši anodi, točno, t>o^dno in eie^antno po nizkiu cenab 3 Caro & Jellinek Družba z omejenim poroštvom Internacij on * lno prevaaanjo in selitve — — — na vse kraje — — — s posebnimi zaprtimi vozovi. a Q 3 s Caro Jellinek Jclef. 16-27. Trst - Ulica CarraDori 15 - Trsi. CARLG STROKEL prodajaSnica drobnarij in igrač TRST - Corso 34 - TRS T Galanterije iz usnja, polne torbe i in Specijaliteta : Potrebščine za hnbolazoe. ;i=3 tO ^ Prcdajalnica manufaktur. blaga § EnricoDEFraDcescbi S — TRST — J «11 ea della Poste 10 - vogal al. VaJdiriv® JJ Velika izbera bombaževine, M izdelanega moskegra in žen-M skega perila in drob. pred-metov po najzmernejih cen&b m:- mnx*i*%*x*M* n n M ti n K m Nova in bogata zaloga vs&kovFsitrs>t :: Pisarna ^ hI. Carradori 16 Telefon 605. Zaloga Cementa Biva Grumuia 2 Telefon 23-30 {ipaln« in jedilne sobe na is''vero Najnovejši uzorci. Trst, Via ciei Rsttori * Telefon št 71 Romano IV. Tovarna cevi in cementnih plošč, te rac o v, betona in artificijalnega kamna s zalogo cementa jfiristide gualco - trst ulioa Ste n Sarvolo štev. 2 Telefon 2\-42\ Za prodajo naših izdelkov v sv. Križ« in na Prošek« iščemo zanesljive in solidne osebe. Pismene ali ustineiie ponudbe na panijicio crisstino S. ft. TRBT — Via Conti štev. IS NOVO POGREBNO PODJETJE :a Goldoni) HT z bogate spresio za vsaka- COPSO 49 (Pia vrstni pogreb, in prodajal- nico mrtvaških predmetov in vsa* kovrstmh vencev ie umetnik cvetlic erle, porcelana. — Velika zaloga N.. voščenih sveč Predaja aa debela la drobno. Ni treba več užigalic ! «— En satu pritisk provireea offeaj ! Imperator ^ if pni niigmlp« 1Q od *d*<* •legknta«, ni- UoTfta*, » Trlo pr»kti«wi priigati * «o roko. abaolutuo Tarna, m moto 1.». C.na 1 kuim«4 K 3- -. S komadi K 8 ti, • komad ot K 15. Pol* ▼aakrga komada aala hi opla. Poiilja s« proki sapr.J poalaai 4otlCai ■▼oli franku, aH pripor*-(95 Tin«rj«T Exporthaus Konigsberg 607 Oorska