2

3


ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM

Monošter, 17. junija 2010  Leto XX, št. 24


ČASOPIS
 SLOVENCEV NA MADŽARSKEM

Izhaja vsak četrtek
Glavna in odgovorna urednica
Marijana Sukič
Naslov uredništva:
H-9970 Monošter,
Gárdonyi G. ul. 1.;
tel.: 94/380-767;
e-mail: porabje@mail.datanet.hu
ISSN 1218-7062
Tisk: 
TISKARNA KLAR d.o.o.
Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija
Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem.
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD.
Številka bančnega računa: HU15
1174 7068 2000 1357 0000 0000,
SWIFT koda: OTPVHUHB

Porabje, 17. junija 2010

Porabje, 17. junija 2010

NE 
ZAMÜDITE! 
STR. 4
 
»ZDAJ BI ŽE
TELKO NEJ 
DELALA...«
STR. 6

Rekviem za vrtec v Slovenski vesi

…Nekoč je bil nek vrtec; v krasni vasici, tako rekoč predmestju Monoštra, poln pozitivne energije, otroškega smeha in prijaznosti vzgojiteljic. Bil je narodnostni vrtec, torej inštitucija, kjer se je tako uradno kot neuradno slišala slovenska beseda, pač toliko, kolikor so jo govorile vzgojiteljice, kolikor so le-to učile vedoželjne malčke in kolikor so za učenje slovenščine bili zainteresirani starši. Ker je vrtec Slovenska ves samo enota centralnega monoštrskega vrtca, v katerem imajo le eno t. i. slovensko skupino malčkov (to je približno 10 % vseh vpisanih v vrtec), se je že pred letom dni obstoj slovenskoveškega vrtca uradno zaradi premajhnega števila vpisanih otrok postavil pod vprašaj. Vodstvo centralnega vrtca in monoštrska občina kot ustanovitelj sta z neznosno lahkostjo namere in brez kančka posluha za pomen vrtca kot narodnostne inštitucije načrtovala njegovo zaprtje. Usklajena akcija predvsem slovenske samouprave, staršev in drugih zaintere-siranih je – zdaj vemo – le podaljšala agonijo vrtca za leto dni… Pred časom se je začelo šušljati o, menda začasnem zaprtju vrtca. No, med letom so bile številne puščice s strani centralnega vrtca naperjene proti vzgojiteljicam v Slovenski vesi, velikokrat je bilo rečeno, kako je njim lepo, saj praktično nič ne delajo, ker imajo tako malo otrok (v iztekajočem se šolskem letu je bilo 11 otrok, v naslednjem pa bi jih bilo 6)… in potem je prišel ultimat – jeseni bodo v monoštrskem vrtcu še dobile delo, naslednje leto več ne… In kaj naj stori v takem primeru nekdo, katerega eksistenca je odvisna od te zaposlitve, po drugi strani pa ima funkcijo v slovenski samoupravi, ki daje soglasje k morebitnemu zaprtju inštitucije??? V našem primeru gre pač za retorično vprašanje…
Nekoč je bil nek vrtec; nekoč. Pretekli čas bomo uporabljali od 30. junija 2010, ko se bo vrtec v Slovenski vesi zaprl. Menda začasno… Pred devetimi leti sem podoben rekviem s podobnim scenarijem pisala za sakalovsko podružnično šolo. Srh me spreletava, ko prebiram svoj članek izpred 9 let (Porabje, 26. julija 2001) in ko po devetih letih lahko le molče opazujemo novo, krvavečo rano na narodnostnem telesu. Res je to le 6 otrok, ki bodo – vsaj upamo – jeseni odšli v vrtec na Dolnji Senik, kamor bo predvidoma od jeseni hodila tudi vzgojiteljica asistentka iz Slovenije. Res je nizko število rojstev v vsem Porabju osnovni problem. In res je, da je v Porabju vsako začasno zaprtje katere koli narodnostne inštitucije trajno. V pravljice o začasnih zaprtjih namreč ne verjame nihče več… In krvavo res je, da po vseh teh letih in desetletjih v pravljice o gospodarskem sodelovanju med Porabjem in Slovenijo nihče ne verjame več, posledično pa se razblinjajo tudi sanje o tem, da bi vsaj simbolična prisotnost slovenskega kapitala v Porabju motivirajoče delovala na učenje in rabo slovenskega jezika. Slovenstvo kot folklora namreč lahko vodi le v položaj, da se bodo še bolj goste kolone slovenskih avtobusov, natrpanih z dijaki, študenti ali upokojenci zgrinjale v Porabje na turistične oglede ostankov Slovencev….  In strašno res je, da bi se ob tem morali zamisliti v prvi vrsti manjšinski organizaciji, ki ju čaka volilna jesen, kot tudi razni strategi takih in drugačnih politik do Slovencev konkretno na Madžarskem, ki snujejo svoje strategije v matici. Nobena papirologija še ni rešila konkretnih problemov.
Vrtec v Slovenski vesi bo torej kmalu ugasnil. Čudno tiho. Brez kamer, radijskih in časopisnih mikrofonov ter medalj za namišljene zasluge. Ugasnila bo drobna zvezdica na svetlem koščku narodnostnega neba in nekateri bomo še dolgo nemo ter z grenkim priokusom zrli v to praznino. Drugi pa bodo z neznosno lahkostjo vesti delili volilne bombončke in porabski vsakdan se bo vrtel dalje…
VALERIJA PERGER  


Zadnja (?) skupina otrok z vzgojiteljicama v Slovenski vesi

V premislek!

SLOVENSKA MANJŠINSKA KOORDINACIJA – 
KDAJ IN KAKO NAPREJ?

Pogosto in umestno se vprašamo, zakaj po nekaj letih zamrejo mnoge dobre in tudi uresničene zamisli, kakršna je bila ustanovitev Slovenske manjšinske koordinacije, neformalne povezovalke Slovencev v Avstriji, Italiji, na Hrvaškem in na Madžarskem? Kakor je bilo v letu 2004 in nemara tudi prej čutiti potrebo po sodelovanju med Slovenci v sosednjih državah in skupnem nastopu tako do matične Slovenije kot do držav, v katerih živijo, je tudi v letu 2010 očitno, da Slomaku ni zmanjkalo aktualnih nalog. Kljub temu Slomak miruje oziroma predstavniki krovnih narodnostnih organizacij se ne sestajajo več, ker bi morali na mesto prvega in doslej edinega predsednika Rudija Pavšiča izvoliti novo vodstvo. Še vedno predsednik Slomaka Rudi Pavšič, tudi predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze v Trstu, je v tiskovnem sporočilu 4. junija zapisal: »Poglavitno je čimprej obnoviti dejavnost manjšinske koodinacije, ki je odigrala pomembno vlogo povezovalca med slovenskimi manjšinami v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem ter postala zelo pomemben sogovornik Republike Slovenije in samih evropskih institucij.« 
Pobudo za ustanovitev Slomaka so dali Slovenci v Italiji, uradno je bil ustanovljen 15. aprila 2004 v Potrni/Laafeldu pri avstrijski Radgoni, torej v Pavlovi hiši, v Kulturnem domu štajerskih Slovencev. Nekaj dni po ustanovitvi so Slomak predstavili v slovenskem Državnem zboru in na novinarski konferenci v Ljubljani in se hkrati dogovorili, da bodo na prvi delovni seji v Monoštru razpravljali o narodnostnem šolstvu. V Slomak so vključene krovne narodnostne organizacije, Slovence na Madžarskem zastopa Zveza Slovencev v Monoštru. 
Na sejah Slomaka, ki jih je z veliko spretnostjo in znanjem vodil predsednik Rudi Pavšič, so razpravljali tako o ožjih in konkretnih temah, kot je že omenjeno šolstvo, o kulturi, gospodarskem razvoju, kakor o širše aktualnih zadevah, denimo o pripravah Zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja, sprejetega leta 2006. Slomak je sodeloval v pripravah Slovenije in Madžarske na vključitev v Evropsko unijo; v Bruslju nadrobno in konkretno predstavil marca 2006 položaj manjšin v štirih evropskih državah. 
Na 1. kongresu Slomaka 26. oktobra 2006 v Ljubljani, ki so se ga udeležili predstavniki vseh slovenskih političnih in znanstvenih ustanov, ki se ukvarjajo z manjšinskimi vprašanji, je predsednik Rudi Pavšič postavil tudi vprašanje, kako naj se opredeli razmerje med Slovenijo in slovenskim etničnim prostorom. »Ni še pravega občutka za prostor, v katerem živijo Slovenci zunaj meja Republike Slovenije. Mnenja sem, da smo še vedno ujeti v logike in dinamike, ki so bile značilne za prejšnji čas.« Predsednik Zveze Slovencev Jože Hirnök je na kongresu opozoril na problematiko financiranja porabskih kulturnih, izobraževalnih in informativnih ustanov oziroma medijev in tudi na neuresničevanje Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic prekmurskim Madžarom in Porabskim Slovencem.
V razprave na sejah Slomaka sta se po sprejemu zakona o odnosih Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja oziroma po državnozborskih volitvah vključila tudi novi minister za Slovence v sosednjih državah in po svetu dr. Boštjan Žekš in državni sekretar dr. Boris Jesih. Tako so se člani Slomaka lani pogovarjali z ministrom Boštjanom Žekšem o spremembi omenjenega zakona, pa tudi o drugih zadevah, aktualnih med manjšinami. Eno zadnjih sej, ki je bila v Celovcu, so namenili kritični presoji, kako mediji poročajo o položaju manjšin in izrazili nezadovoljstvo z razmerami. Podobno, kot na pogovoru v Monoštru nekaj let prej, ko so zlasti poudarjali, kako važno bi bilo, da bi učenci in dijaki zvedeli več in podrobneje o Slovencih v sosednjih državah Slovenije. 
Slomak je deloval v korist vseh Slovencev v sosednjih državah, tako tistih, ki so dobro organizirani, in manjših, katerih organizacije se šele uveljavljajo, denimo med Slovenci na avstrijskem Štajerskem, pa tudi na Hrvaškem. Zadrega je nastala, kot rečeno, ob neuresničeni izvolitvi novega predsednika. 
»Izražam zadovoljstvo, da se skoraj enoletna blokada Slomaka premika z mrtve točke,« poudarja Rudi Pavšič in dodaja, da je ob zaključku vsakega mandata ponudil zamenjavo, a je bil vedno soglasno potrjen za naprej. Dosedanji predsednik je izpostavil kandidaturo Marjana Pippa iz Narodnega sveta koroških Slovencev, »Pippa sem v teh letih predsedovanja cenil za veliko pomoč in strokovnost, ki jo je kazal v koordinaciji, in mi bil v veliko oporo, še posebej v času sprejemanja zakona za Slovence po svetu in v zamejstvu.« Rudi Pavšič v tiskovni izjavi zaključuje, da je pomembno čimprej obnoviti dejavnost manjšinske koordinacije, kajti nalog ne manjka tudi zdaj.
Naj bo dovoljen avtorju Premisleka oseben vtis, in sicer na osnovi neposrednega spremljanja več kot tri četrtine sestankov Slomaka, vključno z ustanovnim v Potrni: Neformalna organizacija je odigrala zelo važno, neprecenljivo vlogo med Slovenci v sosednjih državah tudi po zaslugi pronicljivega, konciznega in z aktualnimi razmerami med Slovenci v štirih državah in manjšinami v Evropski uniji seznanjenega predsednika Rudija Pavšiča. Kdorkoli bo nadaljeval delo, ne bo narobe, če se bo zgledoval po njegovem načinu vodenja Slomaka, ki je v mnogočem prispeval tudi k večji prepoznavnosti Slovencev na Madžarskem.
Ernest Ružič 


Eno od zasedanj SLOMAK-a, drugi z leve Rudi Pavšič


Marjan Pipp predstavlja NSKS

Z Goričkoga v Piran – 20. 


»Vzamite tadaj, to je moje živ telu...«

Škofja Loka in Kranj

Vrejmen na Savskoj raveni više Ljubljane je zavolo viski bregauv kauli njé takšo, ka ne fudi tak fejst vöter pa megla tö nut ostane. V zimi se v njoj vküperzberé mrzli luft pa néde brž vö. Zdaj, v letni cajtaj pa meglé pa mraza nega, zatok se leko dale pelamo po svojoj pauti prauti vekšim varašom gorenjske krajine.
Škofja Loka má eške lejpi srednjeveški center, šteroga najdemo med dvöma rekama, Poljansko pa Selško Soro. Inda svejta so gospaudge toga varaša skrb meli na paut od Ljubljane prauti Italiji. Leta 973 je vesnico Loka pa krajino kauli nje od casara daubo freisinški püšpek Abraham, njegvi nasledniki so mesto 830 lejt držali. Zavolo toga varaš eške gnes zovemo Škofja (ali Püšpekova) Loka, nad šterov kralüje veuki, krepki grad. Pod njim sta gratala dva varaška centra: Mestni trg pa Spaudnji trg. V srejdnjom veki je voda dosta pomagala pri tom, ka so cveli veštauki kak mlini, žage pa kovačnice. Leta 1673 je bilau v varaši skoro stau majstrov, ranč s telkimi inaši. Škofja Loka je mejla poznane medičare, šteri so iz meda redili figice, kak uni zovéjo »male krüjeke«.
Takzvani »Škofjeloški pasijon« je edna baročna dramska igra, štero je leta 1721 napiso eden kapucinski pater iz Loke, Lovrenc Marušič. Tau je najstarejša drama v slovenskom geziki, štera je do gnes gorostala. Je pa edno samo baročno pisanje v cejloj Evropi, v šterom piše, kak trbej igro zašpilati. Originalne papére z dramo eške gnes čuvajo kapucinski baratke v varaškom klauštri. Pater Romuald Marušič je iz Svetoga pisma napiso pripovejst, dramo Kristušovoga trplenja, štero so že inda za veuki petek tak špilali, ka so na kaulaj pelali igralce po Škofji Loki. Igra nutpokaže zgodovino človeka od Adama in Eve do Kristušove smrti. Gezik drame je stari slovenski guč toga varaša, leta 1936 so ga oprvin v modernom cajti špilali na dvoriški edne šaule.
Lani so Pasijon nutpokazali na originalnom mesti, po ulicaj Škofje Loke. Osemkrat so ga zašpilali, videlo ga je 24.000 lüdi. Špilalo je 800 amaterski igralcov iz okolice Škofje Loke, skoro stau gezdecov je bilau na konjaj. Če stoj šké igro eške gnauk pogledniti, mora počakati do leta 2015.
Na kapucinskom mosti v Škofji Loki stogi kip Janeza Nepomuka, šteri s svojim prstom na lampaj kaže, ka moremo tüoma biti. Tüoma kak un, gda je nej sto krali ovaditi, ka ma je v spovedarnici povödala kralica. Na mausti pod kipom vidimo grb Škofje Loke, v šterom geste glava ednoga črnoga človeka. Pripovejst pravi, ka je püšpek Abraham v lesej srečo ednoga medveda. Njegvi afriški slüžabnik ma je rejšo žitek, zatok ga je püšpek namalo v grb Škofje Loke, na njegvo glavau pa je postavo zlato krono.
Leta 1870 so železnico mimo Škofje Loke odpelali (panauf je eške gnes 3 km od mesta), zatok je pravi center krajine grato Kranj, če so rejsan v 19. stoletji v püšpekovom varaši v fabriki trn poznane klabüke redili. 
Nej daleč od Škofje Loke najdemo vesnico Crngrob z eričnov prauškarskov cerkvov. Gda so inda Nemci pravli, ka déjo „zu Ehrengrube”, so tau Slovenci čüli „c-eren-grub” – tak je gratalo ime. V cerkvi so najstarejše freske o Mariji šeststau lejt stare, pri ednom od štiri zlati oltarov pa najdemo »rebro poganske dekle«, štero je v istini čonta ednoga kita (bálna).
Po Savskoj raveni so poti pelale že v najstarejši cajtaj. Na južnom tali je pelala Jantarska paut (Borostyánkő út), zdaj pa ranč prejk nje leko najbole brž pridemo iz Avstrije pa dale prauti Balkani. Vu vesnicaj pri poštijaj majo rami trnok vauski pa dugi grünt, pavri so inda dobili par deset metrov šurko njivo, štera je segnila daleč v paule. Tau strukturo eške gnes vidimo, zidine so ranč v etom stili napravlene. Med Škofjo Loko pa Kranjom stogijo rami tak na gausti, ka več ne moremo gučati od ejkstra vesnic. Lidgé z eti vesnic po varašaj delajo, zatok so gratale skoro »vesnice za spanje«. V eto krajino je prišlo živet vsigder dosta lüdi, zatok je njino število ranč tam najbole brž raslo.
Tau se kaže v Kranji tö, gde se je lüstvo po drügoj bojni do gnes povekšalo za stau procentov. Kranj je glavni varaš krajine Gorenjska, je štrti najvekši varaš v Sloveniji. Ranč tak kak v Škofjoj Loki se eti tö srečata dvej reki, Sava pa Kokra. Ta slejdnja reka je v Kranji vözdumbala 30 mejterov globko sotesko (szoros), zavolo toga pa, ka je človek samo žmetno cüjprišo, so tam gorostale naravne vrejdnosti.
Največ Kranjčanov dela v industriji, najvekše fabrike redijo gume (poznamo ime Sava), gesti pa električne škeri. Zavolo toga, ka je na srejdi krajine pa nej daleč od avstrijske pa taljanske grajnce, držijo v varaši takzvano »gorenjsko senje« že tresti lejt. V Kranji majo svoj radio pa májo vsikšo leto keden slovenske drame pa srečanje slovenski pesnikov. Spominajo se na tau, ka je France Prešeren leta 1846 grato fiškališ v Kranji pa tam do svoje smrti živo. V njegvom slejdnjom rami je gnes muzej, v centri varaša pred takzvanim Prešernovim gledališčom pa stogi veuki bronasti kip pesnika. Na cintori, šteroga že od leta 1938 ne nücajo, je najvekši slovenski poet pokopani v »Prešernovom gaji«. 
Najvekše evropske krale pa najbole važne svetovne politike gorprijajo v Sloveniji gnesnaden na gradi Brdo pauleg Kranja. Zidina stogi na bregej že od leta 1510, par lejt pred drügov bojnov pa go je daubo knez Pavel iz jugoslovanske dinastije Karadjordjević. Po bojni je slüžila kak rezidenca Josipa Broza Tita, v nauvoj Sloveniji pa má protokolarno funkcijo.
Mednarodno letališče (repülőtér) pri vesnici Brnik, 7 kilomejterov nazaj od Kranja prauti Ljubljani, so zozidali leta 1963, od tistoga mau so ga večkrat povekšali ali modernizerali. Gnesneden letijo fligarge z Aerodroma Ljubljana v najvekše letalske centre v Evropi. Na aerodromi je postavlen spomenik tistim, šteri so mrli v bojni za Slovenijo, nut pa pokažejo en par stari fligarov tö.
Mi se pa nemo vsedli nej na stari nej na nauvi fligar. Spakivamo svoje turbe pa se odpelamo dale prauti viskim bregam, šteri so tak mali z lufta.
-dm-



Na brdskom gradi gorprijajo tihinske delegacije

Kristušovo trplenje, kak ga zašpilajo v ŠkofjiLoki

OD
SLOVENIJE…

Prvi večer filma in kulture v Gradu na Goričkem

Rok za manjšinski volilni imenik je 15. juliuš 

Ne zamüdite!

V prejšnji kednaj je vsakši človek na Vogrskom, steri ma volilno pravico (választójog), daubo eno pismo, v šterom so ma na znanje dali, ka vküper z lokalnimi volitvami baujo geseni manjšinske volitve tö. Na manjšinske volitve de leko išo samo tisti, steri se dá gorvzeti v manjšinski volilni imenik (kisebbségi választói névjegyzék). Kakšni so pogoji pa na ka trbej pri tom skrb meti, sem pitala predsednika Državne slovenske samouprave Martina Ropoša.
»Vsakši, steri šké titi na manjšinske volitve (ali samo glasovat ali kak kandidat), mora dati izjavo, mora pisno vözglasiti, ka je on manjšinec, v našom primeri, ka je Slovenec. Ka bi leko volo pa bijo izvoljen kak manjšinec, mora vöspuniti štiri pogoje: kak prvo mora vcujslišati k enoj od trinajstij manjšin na Vogrskom, kak drugo mora meti splošno volilno pravico (általános választójóg), kak tretjo do 1. oktobra mora spuniti 18 lejt, kak štrto mora biti gorvzeti v manjšinski volilni imenik.«
V pismi, steroga so lidgé dobili, je papir za izjavo (nyilatkozat), steroga morajo (leko vöspunijo) vöspuniti, pa do 15. juliuša zadvečerek do 4. vöre nazaj poslati ali nazaj odnesti na občino. Pri tom trbej najbole na tau skrb meti, ka vsakši leko vcujsliši samo k ednoj manjšini. Če sem dja povejmo Slovenec, te ne morem biti nagnauk Nemec ali Polak tö. Vejmo, ka dosta takši lidi tö geste, ka so po očinom tali Slovenci, po materinoj tali Vaugri ali Nemci, se pravi so iz mejšani držin. Tej se tö morajo odlaučiti, za ka se držijo pa samo v edno rubriko leko potegnejo x.
Predsednik Ropoš pravi, ka se nej trbej bodjati, če stoj kaj naaupek vönapiše ali tazadela, tej papirge se leko fotokopirajo, najdejo se na interneti tö, tam se tö leko vönapišejo, se sprintajo pa pošlejo nazaj. Starejšim leko pomagajo mladi ali členi slovenski samouprav, samo na tau trbej skrb meti, naj vsakši sam podpiše tau izjavo. Če neščejo, nej trbej po pošti nazaj pošilati, leko odnesejo na občino (önkormányzat), tam mora biti vödjana ena škatüla, kama trbej tau izjavo notraličiti. Leko pa nekak drugi namesto nji tö odnesé. Martin Ropoš vüpa, ka lidgé nedo čakali do zadnjoga momenta, liki se že prva dajo gorvzeti v manjšinski volilni imenik. Vej pa tau, kak je pravo, je leko nikša generalna proba pred parlamentarnimi volitvami leta 2014, če de te parlament rejsan držo obečanje pa sprejme takši zakon, ka do manjšine tö leko mejle svoje poslance v parlamenti.
Na pitanje, ka se po volitvaj zgodi z volilnim imenikom, je pravo, ka se té vniči, pa za nikše druge cilje se ne smej nücati. Dosta starejši lidi ešče tau v sebi ma, ka gda so po bojni tö vküppisali lidi, ka so te lište za lagve namene vöponücali (Nemce odpelali, kulake vöodpelali). Predsednik Ropoš pravi, ka se tašoga zdaj nej trbej bodjati. Škatüle po zakoni samo notaroš (jegyző) smej goroprejti, on pregledne, če so podatki (adatok) dobri pa če je izjava podpisana. Če je vse v reda, te volilca napiše v manjšinski volilni imenik. Za tau nejma pravice, ka bi kontroliro, sto kakšne narodnosti je. 
V vsakšoj vesi ali varaši se najmenje 30 lidi gnake narodnosti mora dati gorvzeti v manjšinski volilni register, samo tam se vöspišejo manjšinske volitve, gde se te pogoj spuni.
Na pitanje, kelko členov do mele manjšinske samouprave, je Martin Ropoš ešče nej znau genau valas dati. Vejmo, ka nauva vlada ščé zmanjšati število članov lokalnij samouprav, po njini planaj naj bi se ranč tak zgodilo pri manjšinski samoupravaj. (Do zdaj so mele te 5 členov.) Po novem, bar takšne plane majo v zakoni, naj bi bile samo 3-členske. Predstavniki manjšin so predlagali, da bi mele manjšinske samouprave po gesenski volitvaj 4 člene. 
Tau mo ešče vidli! Zdaj je najbole pomembno (fontos), da se do 15. juliuša vse več Slovencov da registrirati v volilni imenik. Ne pozabite pa ne zamüdite!
M. Sukič 

V Gradu na Goričkem na grajskem dvorišču se je v petek, 28. maja, ob 20. uri odvijal prvi večer filma in kulture v okviru projekta Sosed k sosedu pod naslovom: »Parki Slovenije se predstavijo z nosilci slike«. Večer je bil posvečen evropskemu dnevu parkov in letu biotske raznovrstnosti. Organizatorji so s pomočjo nove opreme, ki so jo dobili v okviru projekta, predstavli naslednje filme: Krajinski park Goričko (Marjan Ciglič), Krajinski park Sečoveljske soline (Andrej Sovinc in Marjan Ciglič, film je bil posnet v okviru projekta LIFE), Alpski botanični vrt Juliana v Trenti (direktor fotografije in snemalec Ciril Mlinar Cic, scenarij in besedilo Nada Praprotnik, montaža in režija Jasna Hribernik). Film je leta 2006 prejel priznanje slovenske znanstvene fundacije Prometej znanosti, za odličnost v komunikaciji), Triglavski narodni park (scenarij in režija Jože Mihelič; film skuša predstaviti pestrost in barvitost Julijskih Alp, njihovo izjemno naravo in izjemno kulturno krajino na kontrastnem stiku hladnega alpskega severa in blagega Mediterana), Rjavi medved v naših gozdovih (Zavod za gozdove Slovenije, film je bil posnet v okviru projekta LIFE). Ob koncu so si za poslastico ogledali še podvodni film o Življenju v Ljubljanici, ki ga je predstavil Ciril Mlinar CIC.
Za letos imajo še dva napovedana tematska večera, 20. avgust – Grad po Grossmanu, kjer bodo zavrteli zmagovalni film s festivala v Ljutomeru, in 1. oktobra, ko bodo sodelavci iz Narodnega parka Nockberge predstavili 3-D film njihovega zavarovanega območja, ki ga imenujejo tudi zeleni otok v skalnem morju.

Volivci podprli arbitražni sporazum
Arbitražni sporazum je na referendumskem glasovanju dobil podporo večine volivk in volivcev. Po osemnajstih letih poskusov, da bi rešili vprašanje meje med Slovenijo in Hrvaško, je tako začrtana pot za njeno dokončno ureditev. Po neuradnih delnih izidih je od 42,28 odstotka volivcev, kolikor se jih je udeležilo referenduma, 51,48 odstotka glasovalo za sporazum, proti jih je bilo 48,52 odstotka. Zdaj sledijo notranji postopki ratifikacije arbitražnega sporazuma, in ko si bosta Slovenija in Hrvaška izmenjali diplomatski noti, s katerima bosta izrazili soglasje, da ju sporazum zavezuje, bodo postopki v zvezi z nalogami, ki jih ima arbitražno sodišče - med njimi je najpomembnejše, da določi stik Slovenije z odprtim morjem - stekli. Seveda šele takrat, ko bo Hrvaška pristopila k Evropski uniji. To bo predvidoma na začetku prihodnjega leta. 
»To je zgodovinska odločitev,« je dejal predsednik vlade Borut Pahor in dodal: »Je uspeh vseh ljudi, ki so za rešitev spora s Hrvaško, saj so za sporazum gotovo glasovali tudi tisti, ki so proti vladi. Če ne bi odločali o sporazumu, udeležba ne bi bila tako visoka.« Kot je povedal, je pričakoval tako tesen rezultat, saj je bila tudi politika ostro razdeljena. »Z današnjo odločitvijo je bil narejen pomemben korak naprej v reševanju mejnega spora. Slovenija je pokazala, da zaupa v primernost arbitraže. Ta politična odločitev je legitimna in dokončna,« je izid referenduma komentiral predsednik države Danilo Türk. Za opozicijskega prvaka Janeza Janšo pa je rezultat referenduma jasen. To je »razcepljenost Slovenije pri vprašanju, pri katerem se nikoli ne bi smeli razdeliti«, ljudje pa so po njegovem dali »veliko nezaupnico celotni slovenski politiki, vladni in opozicijski«. Janša je že napovedal, da poslanci SDS ne bodo podprli hrvaške pristopne pogodbe z Evropsko unijo, dokler ne bo znan rezultat arbitraže.


Vrouča župa

Prvi prekmurski akademski slikar

… DO
MADŽARSKE

Pismo iz Sobote

LUDVIK VREČIČ 
(1900 – 1945)

Liblene moje, dragi moji, ne morem si pomagati! Ne morem si pomagati, ka bi nej znouva brodo na politiko. Ka bi nej znouva brodo na tou prekleto žensko stvar. Ja, vej je pa una. Pe če je una, tau znamenüje, ka je ženska. Depa ka se razmejmo! Zatoga volo neškem prajti, ka je kaj naoupak z našimi ženskami! Na takšo sploj ne brodim! Depa politika je ženska. Pri tejm pomauči nega. Vej pa ne morem prajti tisti politika ali pa tisto politika. Pa si tadale brodim, ka so ženske nej najbole srečne pa vesele, ka je politika ženska gé. Depa tak tau je pa pri tejm ne moremo nika vömeniti. Ranč tak kak ne moremo tau velko istino vömeniti, ka lidge zvekšoga ne maramo tau žensko, tau politiko. Politiko samo tisti radi majo, ka se majo s tau žensko trno radi. Politiko tisti majo radi, ka se z njau spravlajo. Na, ka nemo kaj bole lagvoga pravo, ka majo politiko tisti radi, ka se z njou …. Ja, neškem pa ne smejm napisati tiste lagve rejči, kak tau tö nej, kak ništerni pravijo, ka je politika k….
Pri politiki je samo tau dobro, ka je zavolo nje dostakrat nej do bojne prišlo. Gda politika več mauči nema, bojna vövdari. Tak pravijo bole čedne glave od moje. Tau, ka gda politika mrgé, se začne bojna. Na, če nazaj poglednemo pa v naš čas tö, leko vidimo, ka je politika dostakrat mrla. Pa je po tejm od mrtvi znauva gor stanola. Gda politika od mrtvi gor stane, so tisti njeni možauvge pa žene trno čedni. Na velke znajo gučati, kak ji je ta bojna dosta navčila, pa tadale nedo dopistili, ka politika na nikoj pride. Vse té naše velke pa male bojne pa nam nika drugo ne gučijo, ka so se od vsej bojn nej nika navčili. Če bi se kaj navčili, do bojn več nigdar ne bi prišlo. Tau nam tadale samo tau pripovejda, ka je politika rejsan vse tisto, ka sam že povedo pa ne smejm prajti. 
Nej dugo nazaj je eden naš, ka ma politiko že trno dugo za svojo ženo pa go trno rad ma pa go lübi najbole na svejti, nika trno zmejšanoga pravo. Na, bar meni se tau tak vidi, ka je zmejšano pravo. Tam v parlamenti so se nika korili. Eden od drugoga so lagvo gučali. Gučali so, depa eden drugoga so nej poslüšali. Ja, dugo je trpelo takšno delo, dokejč je nej do rejči prišo té možakar. 
»Kolegi, dola se stavite!« ji je miriu. »Kak vsi vejmo, vsikša najbole vrauča župa se razladi. Zatoga volo se dola stavimo pa počakamo, ka bole ladna grata, pa jo po tistom pogejmo.«
Depa nejso ga poslüšali. Tadale so se korili pa eden drugoga so tadale nej poslüšali. Ali župa je ostanola. 
»Kolega! Ne segrejvli ostanjene župe!« se je drau eden.
»Takše župe mi niške nede küjo, kak mi jo vi ponüjate, kolega!« je raščo sedmi.
»Tau je nika drugo nej, kak edna neslana župa, ka te vedli!« se je trauso deseti.
Tak so od té politične župe pripovejdali, ka sam na drugi den pri obedi gledo v talejr pun župe pa sam nej vedo, ka naj delam z njou. Držo sam žlico pa sam nej vedo, naj jo pogejm ali pa nej. Nejsam vedo, ka me čaka. Leko de najbole vrauča, leko de neslana, leko ostanjena, leko že desetkrat gor segrejta ali pa že mrzla kak stari grob. Ge mam trno rad župo na stauli. Depa tisti možauvge pa žene od politike so mi jo s svojimi gučami vcejlak na nikoj djali. Gledam jo, jo gledam pa ne vejm, če je eške župa ali pa tista k… politika. Tista politika, ka me je tak daleč pripelala, ka sam zdaj gé v bojni z župo. Si leko brodite, bojnam se z najbaukšo padaškinjo!? Sto vej, kak dugo de ta bojna trpela. Leko, ka do tistoga dneva, gda do gučali od političnoga gulaža. Depa po tejm mo pa z gulažom v bojni! Z njim pa sam tö dober pajdaš! Neje dobro, nikak je nej dobro gé.
Miki

Gospodarski program nove vlade
Premier Viktor Orbán je 8. junija v madžarskem parlamentu predstavil gospodarski program nove vlade, ki ga je strnil v 29 točkah. Približno teden dni prej sta na izjavo podpredsednika stranke FIDESZ, Lajosa Kose, češ da je Madžarska zelo blizu bankrota, zelo nervozno odreagirala monetarni trg in borza. Po tridnevni izredni vladni seji je premier Orbán predstavil gospodarski program nove vlade, nekatere poteze le-tega so bile všeč celo opozicijskim strankam. Večina točk gospodarskega programa bo poenostavila življenje in delovanje zasebnikov in malih ter srednje velikih podjetij, med njimi so pa tudi varčevalni ukrepi. Kot najbolj pomembno, vlada bo uvedla enotno davčno stopnjo pri osebnih dohodkih, le-ta bo 16-odstotna, hkrati bo uvedla tudi družinsko davčno napoved. Dedovanje oz. darovanje med bližnjimi sorodniki bo oproščeno davkov. Davek podjetij do 500 milijonov forintov letnega prihodka bo znižan na 10 odstotkov, ukinili bodo nekatere t. i. male davke podjetij. Vlada pa bo obdavčila bančno dejavnost in za 15 odstotkov znižala dohodke v javnem sektorju.
Parlament sprejel novelo zakona o lokalnih volitvah
Kljub nasprotovanju opozicije – stranka LMP je predlagateljem pokazala rumeni karton in zapustila sejno dvorano, stranka Jobbik je dvignila napis »enostrankarski sistem« - je parlament prejšnji teden sprejel novelo volilnega zakona, po kateri se bo na jesenskih lokalnih volitvah volilo za kakih 40 odstotkov manj svetnikov. Trenutno deluje v lokalnih samoupravah in županijskih skupščinah kakih 27 tisoč svetnikov, ostalo bi jih kakih 17 tisoč, kar bi pomenilo dve-tri milijarde forintov prihranka. V naseljih do sto prebivalcev bi se volila 2 svetnika, do tisoč prebivalcev bi se volili 4 svetniki, do 5 tisoč občanov 6 svetnikov, do 10 tisoč ljudi 8 svetnikov. V županijah z manj kot 400 tisoč ljudmi bi se število članov skupščine s 40 znižalo na 15.

Kako se zna usoda poigrati s človekom, poznamo nešteto primerov, a malo tako krutih, kot je primer prvega prekmurskega akademsko izobraženega slikarja, Skakovčana Ludvika Vrečiča. Po tem, ko je premagal pomanjkanje in izobraževanje, se uspešno tudi v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani predstavil kot slikar, preživel drugo svetovno vojno, se je iz Budimpešte z vlakom odpravil proti Prekmurju. Toda zaradi drobnega nesporazuma na železniški postaji v Monoru ga je 4. julija 1945 ustrelil ruski vojak, ker mu slikar ni pustil odvzeti hrane. 
Likovna dela Ludvika Vrečiča - ki s Karlom Jakobom, Lajčijem Pandurjem in Francem Küharjem sestavlja prekmursko četverico – so bila prvič obsežneje predstavljena v Murski Soboti ob 100-letnici rojstva, ko je izšla tudi obsežnejša monografija. Tu je Meta Gabršek Prosenc zapisala: »Vrečič, šolan med madžarskimi slikarji púste in kmečkega življenja, je odkril v pokrajini in ljudeh Prekmurja vir svojega slikarskega nagovora. Večni popotnik, tujec doma in na Madžarskem, je s posebno, čustveno stopnjevano optiko gledal na rodno Prekmurje in mu dal podobo svojega lastnega jaza.«
Občina Cankova, kamor spadajo Skakovci, je skupaj z evangeličansko cerkveno občino Bodonci, kjer je bil krščen, počastila 110-letnico rojstva Ludvika Vrečiča z manjšo razstavo in publikacijo, kjer je 7 prvič predstavljenih del. Na razstavi pred desetimi leti je bilo 175 del, toda še zdaj niso odkrita vsa Vrečičeva dela, kajti samo na razstavi v Ljubljani jih je bilo prek 226. V rojstni vasi Skakovci so na slovesnosti počastili življenje in delo rojaka Ludvika Vrečiča in odkrili doprsni kip, delo kiparke Irene Čuk. Kot je na pogovoru z novinarji, na katerem je bila tudi slikarjeva nečakinja Ida Horvat, povedal cankovski župan Drago Vogrinčič, so sklenili počastitve in obeležitve treh pomembnih mož dr. Avgusta Pavla, Jožefa Borovnjaka (doprsna kipa imata v parku v občinskem središču) in zdaj Ludvika Vrečiča. Slikar je bil izziv tudi pisatelju Zdenku Kodriču, ki je o njegovem življenju, delu in tragičnem koncu napisal obsežen roman Barva dežja ali Pritlikavec iz kavarne Pilvax, in gledališki tekst, slišati je tudi, da bi posneli o Ludviku Vrečiču tudi film.
Tekst in posnetek:
Ernest Ružič


Na komorni razstavi, kot jo je označil umetnostni zgodovinar mag. Franc Obal, je bilo 7 del prvič na ogled, za mnoga pa ni znano, kje, predvsem na Madžarskem in tudi v Sloveniji so 

»Zdaj bi že telko nej delala...,«

... je pravla Micka Škapper z Gorejnjoga Senika. »Koma, gda nejgajo mlajši, grünt pa samo tak stogi,« je ešče vcüjdjala. Mislim, nej je ona sama, šteri si zdaj, gda je že starejši grato, tak zmišlava. Leko, ka se je v mladosti tak vidlo, ka je vrejdno, dapa gda človek starejši grata pa zdravje več nej najbaukšo, te bi že dosta vse ovak delo. Tau gvüšno, ka menje bi delo, nej bi se telko mantro v cejlom živlenji. Zato ka gda si že starejši, te več ne moraš tak uživati žitek, kak gda si ešče mladi.
• Micka, vi ste name spitavali, ka odkec sem, gde živem. Zdaj bi dja vas spitavo malo od tauga, če je vam nikdar nej prišlo napamet, ka bi vö z vesi odišli te, gda ste ešče mladi bili.
»Ge sem tak vö z vesi odišla. Zato, ka sem ge z Dolenjoga Senika, tü iz Tanje. Istino, ka je tau nej daleč kraj od tec, pa kak fara smo se sé držali.« 
• Kak tau, ka ste vi vö z vesi šli, zato ka tistoga reda je tau rejdko bilau. Ka mislite, zaka je tau bilau?
»Tau je zavolo grünta bilau, zato ka te je eške grünt velko vrejdnost emo. Če se je dekla ali pojep v vesi oženo, te sta dva grünta vküper ostala, sploj pa te, če so eške mejaške bili.«
• Vi ste vö z vesi odišli. Ka je zdaj z vašim grüntom?
»Tam stoji pa trava raste na njem pa ka zdaj tü mam na Gorenjom Seniki, s tejm je tö vse ranč tak, zato ka ne ladam delati.« 
• Prvin ste dosta grünta delali?
»Gda je eške mauž živo, te sva müva preveč dosta delala, te sem telko delala kak edno govedo. Odla sem po granci, kopala sem, orala sem s konjami pa maklinje sem rezala.« 
• Ka ste s konjami na granici orali?
»Oski pas (nyomsáv) smo orali tü, kak se Gorenji Senik konča pa cejlak do Ritkarovec. Tak ka tri, štiri kedne smo delali edno paut.«
• Kak na šurki je trbelo orati?
»Nikdar sem nej merila, dapa kauli pet mejtrov na šurki je gvüšno trbelo. Tau smo tak mogli povlačti, naj se zobci vidijo, etak če je stoj gora staupo, te se je tisto vidlo. Za volo tauga smo na brani zobce mogli podugšati.« 
• Vi ste začnili granico orati ali je že zorano bilau?
»Mi smo začnili orati, dočas je tam eške niške nej orau. Nakedik, nakedik je gauštja bila, dapa dočas so že panjé vöskopali, ka je orati trbelo, zato ka dosta lüdi je delalo tam. Gda smo zgotauvili gnauk, ka smo vse gorzorali, v kratkom časi smo že leko začnili znauva. Tau je te eške nej dojšlo, maklinje sem tö odla rezat, edenajset lejt vö na mejo. Bilau je tašo mesto, gde je 171 stumb bilau gora po brejgi gde sem püšeu goranesla. Vejš, kakšna žmečava je tau bila. Dostakrat je pa tak bilau, ka sem goraprišla pa sem nej mogla prejk, zato ka je prejkprevlečeni draut bijo, te sem pa nesla nazaj.« 
• Ka ste s tejmi maklinjami delali?
»Doma sem mekle redla. Za soldačijo pa za železnice sem je odavala. Sploj dosta mekle sem redla pa odala, samo te je vrejdno bilau, zato ka si leko prislüžo.« 
• Sami ste mekle redli ali vam je mauž tö pomago?
»A, on nej, on je vcuj nej segno. On je foringaš biu, zazranka je odišo pa samo večer je domau prišo. Ge sem sama vezala mekle, tam v üti cejlo zimau.«
• Kak trbej meklau redti?
»Naleki, vküpskladeš, zvežaš pa že gotovo. Vezati je nej bilau léko, zato ka je fejst trbelo potegniti. Mela sem napelano na vauže, poklačila sem pa sem te tak vküpzvezala, etak je te malo lakejše bilau.« 
• Gda ste orali na granici?
»Sprtulejt smo začnili pa vsikši mejsec je trbelo gnauk zorati. Te je bilau živlenje. Te je bilau delo, dapa pejnezge so tö bili, nej tak kak zdaj.« 
• Skrb so meli na vas, gda ste orali?
»Pa vejš, ovak bi ranč nej pistili. Telko sodakov je bilau kak vragauv.«
• Gda ste taknjali, ka ste več nej orali mejo?
»V osemdeseti lejtaj smo taknjali, dočas smo mi orali.« 
• Te so že bili traktoge, kak tau, ka ste s konji orali tak dugo?
»Zato, ka tam na tisti velki bregaj je traktor nej mogo orati pa nej obrnauti. Tam je Baug vari bilau eden stopaj njati.«
• Če je vaš stopaj tam austo, ka je te bilau?
»Za nami so eške šli taši, šteri so tapopravlali.«
• Vi ste vsigdar z možaum vred vküper orali?
»Tašo je redko bilau, ka sva dva bila, samo te, če je kakšno lagvo mesto bilau, ovak sem dja tö sama orala. Kak smo doma delo meli, tak smo šli. Gnauk on, gnauk ge.« 
• Te ste vi zato vrajži, zato ka orati je nej žensko delo. 
»Zato sem pa zdaj natau prišla, ka zdaj nika ne morem. Nej čüda, kelko sem delala, kelko mare smo meli, kelko je trbelo dogiti. Tau strašno, ka sem ge delala. Nej sem mejla nej svetka pa nej petka.« 
• Gda ste počivali?
»Vej pa te mi je vrag nej bijo. Nikdar sem nej vpamet vzela, ka bi trüdna bila, zdaj pa nika ne morem. Par stopajov dem pa že moram počivati.« 
• Zdaj ešče kaj delate na njivi ali mate kakšne živali?
»Nika ne delam, samo eden mali ogradec mam, nejmam nej kokauši pa eške mačke nej. Pomalek de že tak, ka eške v ogradci nika nemo sadila, zato ka požaki vse posünejo. Tašo sem eške nikdar nej vidla, zdaj so se že na češnek sprajli. Tü v vesi eške v dosti mejsti Šibole (Sibilove knjige) gestejo. Ge sem v tistij štejla, ka pridejo stvari pa vse pogejo. Pa gledaj, nej je tak, že nika ne moreš delati, zato ka stvari vse pogejo. Tej požaki so taši gustuštalan, ka človek ranč nejma volo tisto šalato gesti, gde so se tej gori po njej vlačili.« 
• Če bi se vam edna želja spunila, pa bi znauva dvajsti lejt stari bili, ka bi ovak delali?
»Tau gvüšno, ka bi telko več nej delala. Ka sem ge prvin lejtala, telko časa sem nej mejla, ka bi se dojrazmetala pa bi spat üšla. Te je vrejdno bilau delati, ka si pejneze emo, dapa ka je zdaj tisti pejnez. Nika, samo telko, ka si dosta delo. Pa ne vejm, komi je trbelo telko delati, gda nej bilau mlajšov. Baukše bi bilau samo frtau delati, pa bola samo počivati. Tak bi trbelo delati, pa zdaj že s tauv pametjov bi gvüšno, ka tau delala.«
Karči Holec 



Micka Škapper gledajo stare kejpe

Micka Škapper v mladi lejtaj z možaum

OTROŠKI

KOTIČEK

PESJI ŽITEK PISA ALBERTA
 Albert je pes. Pes z repom, ka nigdar ne enja majütati es pa ta. Albert je pes, ka na sebi dosta farb nosi. Albert je pes, ka laja. Albert je pes, ka grzé samo gda gej. Albert je pes, ka bi ga vsikši človek škeu za svojga meti.

 KAŠTIGA

Albert je eške bole mladi gé. Če bi njemi vöprešteli človekova lejta, je un sedemnajst lejt star. Ranč takši je gé, ka je več nej pojbič pa je eške nej moški. Vej se, ka pes, nej pa človek! Pa kakoli je eške mladi gé, so se njega kaštige nej ognile. Vsefele kaštige so ga že zaodile. Meu je že spotrejto taco, vmarjali so ga straji, naganjala ga je gizdava vertinja njegve Aline, domanja mačka Guga se je norca z njega delala, pa eške bi se kaj takšnoga najšlo. Slejdnja kaštiga ali pa povejmo velka nevola ga je zaodila, gda je spau. Najbole za istino! 
Spanje je zatoga volo, ka si človek spočine. Pa je spanje za Alberta tö takšno gé. Skur cejli zadvečerak se je po peski pogučavo z Alino tam pri njenoj grajki. Zo je večerdjo pa trno sladko zaspo. Kak bi pa ovak bilau, vej je pa takši lejpi den emo za seuv. Eške mačka Guga je vcejlak tiüma bila. Nika je nej modrüvala pa se norca delala z njegvoga peskoga žitka. Kak povedano, trno sladko je zaspo. Pa bi tak spau cejlo nauč, če bi se v njegvoj glavej nej nika zgodilo. Zgodilo pa se je tau, ka je začno senjati. Pa so se té senje trno lepou začnole. Tam pri Alini grajke več nej bilau. Leko sta se gledala pa se pogučavala brezi nje. Pa ka je eške lepše od toga, je bila njena vertinja. Sploj je več nej bila gizdava. Sploj je več nej gučala, ka je Alina gospočka, un pa takši prosti, pavarski pes. Pa je njemi tö gesti dala. Trno lepau so se meli. Trno lepau so se meli, dokejč ga je Alina nej lagvo poglednola. Ga je poglednola pa njemi zobe pokazala. Samo nagnauk se je zgodilo, ka se je vcejlak vöminila. Albert jo je gledo. Jo je gledo pa je nej vedo, ka je gé naaupek. Una pa je tadale samo grdau gledala, se čüdno glasila pa ga nagnauk skur vgriznola. Po tejm je Albert sebe pogledno. Pri vsej peski svecaj!? Vej je pa več nej Albert biu! Nagnauk je grato mačka! Grato je ranč takši kak domanja mačka Guga! Tak se je postrašo, ka je začno fudati kak ostrašena mačka. Alina pa je tadale kazala zobe, dokejč se je nej zagnala vanga. Na, v njau, v Gugo. Skur bi ga eške gnauk vgejla, depa Guga tö vej trno brž bejžati. Tak je začno Albert nut v Guginom tejli bejžati, kak bi se njemi rep gor vužgo. Leto je prauti daumi, Alina pa za njim. Lajala je pa ga lovila za rep. Kakoli je leto najbole brž, kak je leko, Alina je vsigdar bila za njim. Pa vsigdar je samo malo falilo, ka ga je nej zgrabila za rep. Vse ga je polejvalo od velkoga straja. Paut do dauma pa je bila najbole duga. Tak duga, kak je sploj nje istino. Duga pa eške bole duga, kak bi se nigdar nej skončala. Gda je po dugom, dugom lejtanji pa po velki strajaj dun domau prileto, je nej mogo vörvati. Nej pa nej je mogo vörvati, ka so dveri zaprejte. Zaganjo se je nut v dveri, Alina pa se je doj stavila.
»Na, zdaj pa te mam! Zdaj te požrem!« je gučala kak kakši düj.
Albert se je nut v Gugi vküper potegno pa čako, naj se zgodi tau slednje. Že je vido, ka vse z njega napravijo peski zobge. Že je vse tau vido, depa nagnauk se je zbüdo. Cejli na nikoj djani je pogledno kauli sebe. Guga je spala na svojom mesti, on pa ranč tak. Pogledno je svoje tace, dun so peske. Pa se je polizo, kak se ma šegau, tau sta njegva saga pa žma. Nej je vedo, ka se je tau godilo. Na srečo je prvi gor stano Pavlov ata. Sam s seuv se je eške cejli sneni pogučavo.
»Vaaaj, kakšna naura nauč!? Senjo sam, ka sam več nej človek. Senjalo se mi je, ka sam grato mala müš pa ka me je cejlo nauč mačka naganjala. Rejsan je bila naura nauč.«
Tak, zdaj se je Albertovo srce zmirilo. Bila je samo naura nauč pa vse vküper se je godilo v senjaj. 
»Trno lagvo je, če te stoj tak naganja. Ge bi bole rad biu, ka bi kak Guga naganjo kakšo malo müš. Pa bi zavolo mene ta mala müš leko bila Pavlov ata tö,« si je zdejno pa spau tadale, dokejč je Pavel nej odišo v šaulo.
Miki Roš

Smrt odi

Bilou je tak mrzlo, ka je ešče kamenje vse trdo na pouti gratalo, pa vöter je tak snejg neso tam sé z Rusuškoga, ka so se ešče ftiči nej vidli na vejkaj, gor po drevji trpetajoči. Vsakši, šteri je kaj pameti meo, je nej ranč z rama glavo vö podržo. Čednejše njemi je bilou se k toploj péči ali k šparati vlejčti, če je tam kaj toploute vö šlou, zatou ka je zima že dugo trpejla pa so drvarnice na vnogi mestaj goule latoše kazale pa po tiuma sramoto gazdi delale. Samo v štalo pa k svinjam je bilou mujs iti zranjek pa večer, če je v sklejci ščela zadišati mlejčna repa ali pa močnik. Gda je vertinja v kapüsto svinjsko taco ali pa kaj menje fajnoga, če glij tak dišečoga vrgla, so se vsejn lampe do vüj raztegnile. Ali je tou bilou redkoma, zato ka je leto dugo, zima je pa nikak nej mejla ta oditi. 
Lüstvi je dosta nevoule delala, zato ka je mraz svejti velke betege prineso. Tejlo se je brž prladilo, kašeo je pa človöka sčista doj zmantrao. Gda koli so v vési koga na zadnjo pout spravlali, pa tüdi tou je nej bilou fajn, zato ka je zemla tak zmrznila, ka so jamari ranč nej mogli redno grabo za pokojnoga skopati. 
»Nega dober keden, ka smo Janoša, Bog njemi léko düšo daj, ta spravili, zdaj je pa že Trejza za njim šla,« je vö od zamazane brisače gučo Števan z njim idou-čima Lujzivi pa njegovoj Ilonki domou z brüjtofa (graubišča). Ilonka, šteroj so se ozmice na očaj od skuz v mrazi vküp kelile, je samo v bejlo sapo glejdala, štera je od Števana vö sopejla, Lujzi je pa od mraza tak trpeto, ka ga je nika nej razmo, ka guči. 
Števan je pa ešče li meo volou dale gučati:
»Lujzi, včera sam pri našom botri bio, ka sva malo karte vrgla, vej sam ga tak naružo, ka je ranč nej ščeo drügoga pinta prinesti z zamanice, pa mi je pravo, ka njemi je stara Lekoška pravila. 
»Ka njemi je pravila ta čaralica,« je strepeto Lujzi, čemeren na njo, ka njemi je lani krmlenka tak zvörkla, ka je rdečico doubo pa je za masarijo samo stara čoka ostala.
»Pravila je, ka je vnoči, te gda je Janoš mejro, pa tüdi zdaj, gda je Trejza zadnje vö davala, vidla okuli njuvi ramov sveklino, v šteroj se je smrt s kosov na ramaj sükala pa z žrdjavimi očami tak bliskala, kak da bi djertjaš odo,« je ešče vö z brisače povedo Števan, te je pa tak friško zavino proti svojomi doumi, ka je ranč nej zbogom lado praviti.
»Ne motaj! Što pa ešče v tou vörje!« je s čemerami za njim zmrnjavo Lujzi. 
»Lujzi, tou ne moreš praviti, ka je nej tak bilou, če si pa nej vido,« je malo bole odprla oči Ilonka prouti svojomi mouži in ga tak mílo poglednila, ka je ranč roké nej vkraj potegno, gda ga je pod pazdje prijala, če glij je malo naokoli oči vrgo, aj ga drügi ne vidijo, ka se tou njima ne šika tak po cestaj voditi.
»Kak bi pa naj vido, če je nej bilou,« je z mékim glasom nazaj povedo Lujzi svojoj ženi, te pa začno tak na dugi stapati prouti doumi, ka je Ilonka skraj njega na drovno mogla skakati kak kakši vrabeo na cesti, gda konjske fige razkapa.
Prišo je večer in ogenj je v šparati že doj minjavo. V küjnji je gračüvalo ladno. Posvejt sta že itak včasi po večerji vgasnila, zato ka penzijo trbej dvakrat obrnouti, prle kak go od sebe daš. Samo sveklina s šparata je po stenaj poplesavala, kak da bi žuti metüleki lejtali.
»Kak da bi čaralijce ojdle!« je Ilonki po hrbti škrabalo. Bilou njej je mrzlo, pa se je na stolici vsigdar bole k Lujzivi vlekla. Oči so njima žmetne gračüvale, pa je pravila:
»Lujzi, najboukše de, ka se müva v cote spraviva. Ka va zdaj ešče delala, da je že nouč okouli prišla? Nemava se z nikim pogučavati. Vi’š, kak sva sama ostala v najnoj ižici. Bog zna, ka zdaj naša Verica v Varaši dela? Najbrž njim v tistom bloki kaj segrevajo? Zran pa tak mora v mrazi v fabriko iti.«
Tou je Lujzi več nej čüjo. Glava njemi je na prsi spadnila. Tak je frko, kak da bi štoj s traktorom mimo rama pelo. 
Ilonki se je tak zasmilo, ka ga je nej ščela včasi biditi. Stisnila se k njemi, in si je etak mislila:
»Moj Lujzi je tak dober mož. Ne odi po krčmaj kak drügi, pa okouli rama se ta včiní. Skrben je, pa rad me tüdi ma. Če pride smrt po njega prle kak po mené, mo njej pravila, naj rajši mené zeme kak njega.«
V tom njenom globokom premišlavanji je ednouk začnilo po dveraj nika škrabati. Ilonka je na künjski dveraj skoz glažojno zaglednila sveklino, v šteroj se je sükala smrt. Očí so njej tak žarele, kak da bi djertjaš odo. 
»Po moža je prišla,« go je strousilo po cejlom tejli. »Kama ga naj skrijem?«
V sili si je nej mogla nika čedno vözmisliti. 
»V péč!«
Zgrabila ga je s cejlov močjov pa ga zaistino spravila v péč. Smrt se je na pragi nej dugo motala. Odprla je dveri pa s takšim glasom, kak da bi led rezo, skričala:
»Po tvojga moža sam prišla!« Strousila se je pa s kosov po lufti ednouk tak friško zamajütnila, ka je za njov črta gratala. Te je pa ešče z velkimi zobami tak vküp poučila, ka so glažojne v okni scingale, in se zdrla:
»Gé maš moža?«
Ilonka je od straja ščista trda gratala, tak se je smrti zbojala. S prstom je pokazala prouti koti in povejdala:
»V péči je mož!«
Aleksander Ružič

MLAŠEČI

KAUT

Športna prireditev Iron Will v Vépu


PETEK, 18.06.2010, I. SPORED TVS
6.10 KULTURA,6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 BISERGORA: KAJ JE MOJE, LUTK. NAN., 10.25 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, 10.35 PUŠČAVA, KRATKI FILM, 10.50 ENAJSTA ŠOLA, 11.20 TO BO MOJ POKLIC, 12.10 OSMI DAN, 12.40 MINUTE ZA JEZIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 ZDRAVJE V EVROPI - POKLICNE BOLEZNI, 14.20 SLOVENSKI UTRINKI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 DOKTOR PES, RIS., 16.00 IZ POPOTNE TORBE: PROSTI ČAS, 16.20 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.50 DUHOVNI UTRIP, 18.05 ZGNZ - BIG FATHER/2, 18.35 LARINA ZVEZDICA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.45 EUTRINKI, 20.00 KNJIGA ČLOVEKA OBNORI, TV NAN., 20.30 POLJE, KDO BO TEBE LJUBIL, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.10 POLNOČNI KLUB: SODOBNI NOMADI, 0.30 DUHOVNI UTRIP, 0.45 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 18.06.1992, 1.15 DNEVNIK, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.10 INFOKANAL
PETEK, 18.06.2010, II. SPORED TVS
6.30 JUŽNA AFRIKA: SVETOVNO PRVENSTVO V NOGOMETU, ARGENTINA - JUŽNA KOREJA, 8.20 GRČIJA - NIGERIJA, 10.10 FRANCIJA - MEHIKA, 12.00 NOGOMETNI STUDIO, 13.20 PORT ELIZABETH: NEMČIJA - SRBIJA, 15.20 NOGOMETNI STUDIO, 15.50 JOHANNESBURG: SLOVENIJA - ZDA, 17.50 NOGOMETNI STUDIO, 20.20 CAPE TOWN: ANGLIJA - ALŽIRIJA, 22.20 NOGOMETNI STUDIO, 23.00 KOLESARSKA DIRKA PO SLOVENIJI, REPORTAŽA, 23.20 JUŽNA AFRIKA: SV. PRVENSTVO V NOGOMETU, 23.20 SLOVENIJA - ZDA, 1.00 NEMČIJA - SRBIJA, 1.20 ANGLIJA - ALŽIRIJA, 1.45 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
SOBOTA, 19.06.2010, I. SPORED TVS
6.10 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 IZ POPOTNE TORBE: PROSTI ČAS, 7.20 PRAVLJICE IZ MAVRICE: VETER PETER POTEPUH; MIHEC IN MAJA: JAKA TOBAKA, OTR. SER.; NOTKOTI: VADIŠČE, LUTK. SER.; RIBIČ PEPE: ČRKA B NA BLEDU, OTR. NAD., 8.50 KINO KEKEC: PRIJATELJI IN ŠTIRI TAČKE, NEMŠ. FILM, 10.00 NA LEPŠE, 10.35 POLNOČNI KLUB: SODOBNI NOMADI, 11.50 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.15 ATI S ŠTIRIMI: NA VELIKI NOGI, DAN. FILM, 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.10 IZ SOBOTNEGA POPOLDNEVA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 POLETNI ZAKAJ PA NE, 17.35 NA VRTU, 18.00 POPOLNA DRUŽINA, 18.05 KUHAJMO!, 18.40 PRIHAJA NODI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 POLJUB V ŠANGHAJU, AM.-KIT. FILM, 22.05 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.35 BLEŠČICA, 23.10 GANDŽA, AM. NAD., 23.35 GANDŽA, AM. NAD., 0.05 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 19.06.1992, 0.30 DNEVNIK, 0.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.20 INFOKANAL
SOBOTA, 19.06.2010, II. SPORED TVS
6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 6.50 TV PRODAJA, 7.20 SKOZI ČAS, 7.30 JUŽNA AFRIKA: SV. PRVENSTVO V NOGOMETU, NEMČIJA - SRBIJA, 9.20 ANGLIJA - ALŽIRIJA, 11.10 SLOVENIJA - ZDA, 13.00 NOGOMETNI STUDIO, 13.20 NIZOZEMSKA - JAPONSKA, 15.20 NOGOMETNI STUDIO, 15.50 GANA - AVSTRALIJA, 17.50 NOGOMETNI STUDIO, 20.20 KAMERUN - DANSKA, 22.20 NOGOMETNI STUDIO, 23.00 KOLESARSKA DIRKA PO SLOVENIJI, REPORTAŽA, 23.20 EVROPSKO PRVENSTVO V SPEEDWAYU -POSAMEZNIKI, REPORTAŽA IZ LJUBLJANE, 23.30 JUŽNA AFRIKA: SV. PRVENSTVO V NOGOMETU, SKRAJŠANI POSNETKI TEKEM, 0.30 SOBOTNO POPOLDNE, 2.45 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
NEDELJA, 20.06.2010, I. SPORED TVS
7.00 TELEBAJSKI, OTR. NAN.; PIKA NOGAVIČKA, RIS., 9.45 ŽOGARIJA - KO IGRA SE IN USTVARJA MULARIJA, OTR. ODD., 10.15 ANIMALIJA: MEGLA ČASA, RIS., 10.45 SLEDI, 11.15 OZARE, 11.20 OBZORJA DUHA, 11.55 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 41. TABOR SLOVENSKIH PEVSKIH ZBOROV ŠENTVID PRI STIČNI, 14.50 PRVI IN DRUGI, 15.15 POLJE, KDO BO TEBE LJUBIL, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.20 V DOBRI DRUŽBI, 18.30 ČARLI IN LOLA, RIS., 18.45 KATKINA ŠOLA, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 19.55 POLETJE V ŠKOLJKI, SLOV. FILM, 21.30 DRUŽINSKE ZGODBE, 22.25 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.00 LOVEC NA LJUDI, ISLANDSKA SERIJA, 0.30 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 20.06.1992, 0.55 DNEVNIK, 1.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 INFOKANAL
NEDELJA, 20.06.2010, II. SPORED TVS
6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 6.50 TV PRODAJA, 7.20 SKOZI ČAS, 7.30 JUŽNA AFRIKA: SV. PRVENSTVO V NOGOMETU, 7.30 NIZOZEMSKA - JAPONSKA, 9.20 GANA - AVSTRALIJA, 11.10 KAMERUN - DANSKA, 13.00 NOGOMETNI STUDIO, 13.20 SLOVAŠKA - PARAGVAJ, 15.20 NOGOMETNI STUDIO, 15.50 NELSPRUIT: ITALIJA - NOVA ZELANDIJA, 17.55 VESZPREM: KVALIFIKACIJE ZA SVETOVNO PRVENSTVO V ROKOMETU (M), MADŽARSKA - SLOVENIJA, 19.30 JUŽNA AFRIKA: SV. PRVENSTVO V NOGOMETU, 19.30 NOGOMETNI STUDIO, 20.20 JOHANNESBURG: BRAZILIJA - SLONOKOŠČENA OBALA, 22.20 NOGOMETNI STUDIO, 23.00 ŽREBANJE LOTA, 23.10 KOLESARSKA DIRKA PO SLOVENIJI, 23.30 SVETOVNI POKAL V VESLANJU, 0.15 SVETOVNI POKAL V KAJAKU IN KANUJU - SLALOM, 1.00 JUŽNA AFRIKA: SVETOVNO PRVENSTVO V NOGOMETU, SKRAJŠANI POSNETKI TEKEM, 2.05 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
PONEDELJEK, 21.06.2010, I. SPORED TVS
6.30 UTRIP, 6.40 ZRCALO TEDNA, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 COFKO COF, RIS., 10.35 ŽOGARIJA, OTR. ODD., 11.05 NA KRILIH PUSTOLOVŠČINE, DOK. NAN., 11.30 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 41. TABOR SLOVENSKIH PEVSKIH ZBOROV ŠENTVID PRI STIČNI, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 PIKA NOGAVIČKA, RIS., 16.15 BUBA GUBA: KRUH, LUTK. NAN., 16.35 PODSTREŠJE: AVTOMOBIL, IGR. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 PINGU, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 POLEMIKA, 21.00 STARŠI V MANJŠINI, ANG. NAD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.10 PODOBA PODOBE, 23.35 GLASBENI VEČER, 23.35 ANTOLOGIJA SLOVENSKE VIOLINSKE GLASBE, 0.15 ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, MILKO LAZAR, BOJAN GORIŠEK IN LUCA PFAFF, 1.50 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 21.06.1992, 2.15 DNEVNIK, 2.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.15 INFOKANAL
PONEDELJEK, 21.06.2010, II. SPORED TVS
6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 7.00 KAJAK KANU - SPUST, SVETOVNI POKAL SOČA, 7.30 SVETOVNO PRVENSTVO V NOGOMETU, SLOVAŠKA – PARAGVAJ, 9.20 ITALIJA - NOVA ZELANDIJA, 11.10 BRAZILIJA - SLONOKOŠČENA OBALA, 13.00 NOGOMETNI STUDIO, 13.30 PORTUGALSKA - SEVERNA KOREJA, 16.00 PORT ELIZABETH: ČILE - ŠVICA, 20.30 ŠPANIJA - HONDURAS, 23.00 JUŽNA AFRIKA: SVETOVNO PRVENSTVO V NOGOMETU, SKRAJŠANI POSNETKI TEKEM, 0.30 V SENCI MOJSTRA, FR. FILM, 2.10 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
TOREK, 22.06.2010, I. SPORED TVS
6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 PRGIŠČE PRILJUBLJENIH PRAVLJIC: CESARJEV SLAVČEK, LUTK. NAN., 10.30 RISANKA, 10.45 ENA, DVA, TRI, LUTKOVNA PREDSTAVA, 11.15 BLEŠČICA, 11.50 DRUŽINSKE ZGODBE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.40 PODOBA PODOBE, 14.05 DUHOVNI UTRIP, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 DOKTOR PES, RIS., 16.00 RISANKA, 16.05 PROFESOR PUSTOLOVEC, 16.30 POTPLATOPIS, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 ZGODOVINA ARHITEKTURE: GOTIKA, DOK. SER., 18.00 NAŠI VRTOVI: BRITTA HOESCHELE, DOK. SER., 18.30 MINUTE ZA JEZIK, 18.35 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 BACEK JON, RIS., 18.45 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 DOKUMENTARNA ODDAJA, 20.55 VRTIČKARJI: ŠTIHANJE, 21.20 VRTIČKARJI: ŠAH, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.10 PEKEL PRI  VERDUNU, DOK. ODD., 0.10 ZGODOVINA ARHITEKTURE: GOTIKA, DOK. SER., 0.40 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 22.06.1992, 1.05 DNEVNIK, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 INFOKANAL
TOREK, 22.06.2010, II. SPORED TVS
6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 8.30 TV PRODAJA, 9.00 JUŽNA AFRIKA: SVETOVNO PRVENSTVO V NOGOMETU, 9.00 PORTUGALSKA - SEVERNA KOREJA, 10.45 ČILE - ŠVICA, 12.30 ŠPANIJA - HONDURAS, 15.00 NOGOMETNI STUDIO, 16.00 MEHIKA - URUGVAJ, 16.00 MANGAUNG: FRANCIJA - JUŽNA AFRIKA, 20.30 NIGERIJA - JUŽNA KOREJA, 20.30 POLOKWANE: GRČIJA - ARGENTINA, 23.00 JUŽNA AFRIKA: SVETOVNO PRVENSTVO V NOGOMETU, SKRAJŠANI POSNETKI TEKEM, 3.05 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
SREDA, 23.06.2010, I. SPORED TVS
6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 MARČI HLAČEK, RIS., 10.30 PROFESOR PUSTOLOVEC, 10.50 POTPLATOPIS, 3. ODDAJA: ZA ZAPRTIMI OČMI, 11.15 ZGODOVINA ARHITEKTURE: GOTIKA, DOK. SER., 11.45 V DOBRI DRUŽBI, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 POLEMIKA, 14.25 ALPE-DONAVA-JADRAN, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MAKS IN RUBI: RUBI PIŠE ZGODBO, RIS., 15.55 MILAN NA BOLŠJEM SEJMU, RIS., 16.00 MEDVEDEK: MAMIN GUMB, RIS., 16.10 POD KLOBUKOM, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 ZDRAVJE V EVROPI - V IMENU LJUBEZNI, DOK.SER., 18.30 VRTNI PALČEK PRIMOŽ, 18.40 LENI IN ČIVKA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.05 ZADNJA PRILOŽNOST, HARVEY, AM. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.10 OMIZJE, 0.25 ZDRAVJE V EVROPI - V IMENU LJUBEZNI, DOK. SER., 1.15 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 23.06.1992, 1.40 DNEVNIK, 2.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.35 INFOKANAL
SREDA, 23.06.2010, II. SPORED TVS
6.30 INFOKANAL, 8.00 JUŽNA AFRIKA: SV. PRVENSTVO V NOGOMETU, 8.00 MEHIKA - URUGVAJ, 9.45 FRANCIJA - JUŽNA AFRIKA, 11.30 NIGERIJA - JUŽNA KOREJA, 13.15 GRČIJA - ARGENTINA, 15.00 NOGOMETNI STUDIO, 16.00 SLOVENIJA - ANGLIJA, 16.00 ZDA - ALŽIRIJA, 20.30 GANA - NEMČIJA, 20.30 AVSTRALIJA - SRBIJA, 23.00 ŽREBANJE LOTA, 23.10 JUŽNA AFRIKA: SVETOVNO PRVENSTVO V NOGOMETU, 23.10 SLOVENIJA - ANGLIJA, 0.55 SKRAJŠANI POSNETKI TEKEM, 2.00 ZABAVNI INFOKANAL
  * * *
ČETRTEK, 24.06.2010, I. SPORED TVS
6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 TELEBAJSKI, OTR. NAN., 10.35 POD KLOBUKOM, 11.10 BERLIN, BERLIN: OBREDI, NEMŠ. NAN., 11.35 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 KNJIGA ČLOVEKA OBNORI, TV NAN., 13.50 DOKUMENTARNA ODDAJA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 COFKO COF, RIS., 16.10 KARATEISTKA AŠA, DOK. FILM, 16.25 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 (NE)POMEMBNE STVARI: GRAVITACIJA, 18.25 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 BELA, RIS., 18.45 OČI IN SINE, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 SLAVNOSTNA SEJA DRŽAVNEGA ZBORA RS, 21.05 PROSLAVA OB DNEVU DRŽAVNOSTI, 22.25 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.00 GLOBUS, 23.35 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 24.06.1992, 0.00 DNEVNIK, 0.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 0.55 INFOKANAL
ČETRTEK, 24.06.2010, II. SPORED TVS
6.30 INFOKANAL, 7.30 TV PRODAJA, 8.00 JUŽNA AFRIKA: SVETOVNO PRVENSTVO V NOGOMETU, ZDA - ALŽIRIJA, 9.45 GANA - NEMČIJA, 11.30 AVSTRALIJA - SRBIJA, 13.15 SLOVENIJA - ANGLIJA, 15.00 NOGOMETNI STUDIO, 16.00 JOHANNESBURG: SLOVAŠKA - ITALIJA, 16.00 PARAGVAJ - NOVA ZELANDIJA, 20.30 DANSKA - JAPONSKA, 20.30 KAMERUN - NIZOZEMSKA, 23.00 JUŽNA AFRIKA: SVETOVNO PRVENSTVO V NOGOMETU, SKRAJŠANI POSNETKI TEKEM, 0.35 ZABAVNI INFOKANAL

Slednji vikend v maju je v Vépu potekala športna prireditev Iron Will, ki je bila organizirana za invalide. Udeleženci so prišli iz različnih krajev Madžarske in tudi iz sosednjih držav. Bili so iz Slovenije (Murska Sobota) in tudi iz Srbije.
Ljudje, ki so prišli, so imeli težave z gibanjem, kljub temu so bili bolj veseli, kot tisti, ki nimajo težav z zdravjem. Ti ljudje imajo namreč veliko moči, hotenja in volje.
Udeleženci so se namestili že v petek zvečer. Takrat je bila tudi otvoritev prireditve. Po dolgi nočni fešti, druženju so bili malo utrujeni, spat so šli šele ob zori. Naslednji dan zjutraj pa se je začelo tekmovanje. Tekmovali so v štirih panogah, v atletiki, v kegljanju, v šahu in v namiznem tenisu. V atletiki so imeli metanje diska, kopja in suvanje krogle. Tekmovanja so se udeležili tako ženske kot moški. Igre so potekale ves dan. Ponoči so spet imeli fešto, ampak zdaj so bili še bolj utrujeni, zato se je le-ta tudi prej končala.
Zadnji dan dopoldne so še potekale igre, potem pa je bila razglasitev rezultatov.
Nastali so zelo dobri dosežki. V ekipnem tekmovanju so zmagali prijatelji iz Murske Sobote s 172 točkami. Njim in tudi ostalim čestitam.
Slavnostni razglasitvi je sledilo kosilo in tudi slovo. Prepričana sem, da so se vsi udeleženci z lepimi spomini v srcih vrnili domov.
Martina Zakoč





Monošter - Szentgotthárd
Gárdonyi u. 1.

Tel.: (+36)94/383-060
E-mail: info@lipahotel.hu
www.lipahotel.hu