PRIMORSKA DELAVSKA ENOTNOST TN|H SINP1KAT0V ZA slovensko primorje in trst teto 2., štev. 19 - Cena 4 lire Ob priliki 50. obletnice ustanovitve Skedenj skih plavžev čestitamo njihovim delavcem in jim želimo uresničenje nihovih teženj: čimprejSnjo skupno izgradnjo v novi Jugoslaviji. TRST, četrtek 25. aprila 1946. Uredništvo in uprava: via Imbriani it. 5 Telefon 93.710 — Rokopisi se ne vračajo Vloga sindikalnih Mezdni SPOIOZlItn ZO kflfiMttke organizacij Na konferenci K. P. za Julijsko kra. jino je podal tov. Marino referat o poli. ličnosti sindikatov, katerega prinaša, mo v izvlečku. Reakcija bi želela razbiti enotnost delov, nega ljudstva. Zaveda se, da je zgubila postojanke in jih poskuša ponovno pridobiti. Pri tem se poslužuje vseh sredstev in poskuša zajeziti napore delovnega ljudstva, da bi doseglo ljudsko oblast. Julijshi sindihati v službi rcaSicife V borbi proti našim demokratičnim organizacijam pospešuje reakcija svoje delova. nje in poskuša najti načina, da bi prodrla v vrste tržaškega delavstva, ki so najpredanej. ši in najodoločnejši borci za demokracijo. To svojo namero bi radi izvršili s pomočjo Ju. lijskih sindikatov, ki so nastali po volji strank, zbranih okrog CLN in ki jih stražijo tržaški in pokrajinski gospodarski sloji. Že večkrat smo razkrinkali razdiralno deiovanje te sin. dikalne organizacije in pojasnili njihove zle namere. Kljub temu pa je umestno, da po. novno osvetlimo nekatera dejstva. Vsi se spominjate ogorčenosti našega ljud. stva ob priliki tragičnega klanja v Skednju in dvodnevne generalne stavke v znak pro. testa. Pri tej priliki je dokazalo tržaško de. lavstvo svojo zrelost in obenem solidarno ču. stovalo z vsem ostalim demokratičnim ljud. stvora, še nikdar tako, kot ob tej priliki, se ni jasno pokazala vsa nizkotnost te laži.sin. dikalne organizacije. Pridružila se je CLN.u in izdala poziv k »krumirstvu«, kateremu se pa delavci niso odzvali. Ta postopek je še po. večal zlovoljo delavskih množic zaradi od. krite žalitve žrtev tistega policijskega apara. ta, ki so ga demokratične organizacije več. krat označile kot aparat, ki je močno prežet s fašizmom. Tov. Marino je udi označil podlo vlogo so. cialistov, ki ne le, da so se pridružili pozivu CLN-a in'Julijskih sindkatov, temveč so tudi sami naslovili na angio.ameriško vojaško u. pravo resolucijo in zahtevali intervencijo ci. vilne policije v tovarnah. Ni moglo biti bolj nesramnega izdajstva delavskih množic s strani stranke, ki se sama označuje kot »so. cia/istična stranka proletarske enotnosti«. Reakcija je doživela poraz. Toda ne miruje in si poskuša vedno znova in na nove načine pomagati. Tudi z neugodnimi ekonomskimi razmerami delavcev špekulirajo. Julijski sin. dikati so sporazumno z delodajalci prisilili svoje nameščence z grožnjo odpustitve iz službe, da so podpisali izjavo, da ni bila ude. ležba pri stavki prostovoljna, temveč prisl je. na. Za to so jim delodajalci izplačali dve iz. gubljeni dnini. Drugo dejstvo, ki dokazuje vezo med Julij, skimi sindikati in delodajalci je v tem, da so hoteli vsiliti navzočnost Julijskih sindikatov Pri podpisu pogodbe, ki ureja določila za po. godbena dela, čeprav predstavljajo ti sindikati le neznatno manjšino. Tudi tej spletki so ?e uprli delavci s protestno četrturno stavko >n s spomenico ravnateljstvu CRDA-i. V tej spomenici so odklonili zahteve industrijcev, naj bi skupaj s pravimi zastopniki delavcev ; podpisal pogodbo tudi sindikat, ki so ga označile delavske množice kot izdajalskega in fašističnega. Vse te spletke na sindikalnem področju, ki so jih podvzeli Julijski sindikati, oslanjajoč se pri tem na stranke okoliCLN.a, so se zaključile z zloglasno fašistično demon, tracijo 27. marca t. 1. Kljub vsem spletkam reakcije, ki jo angio. ameriška vojaška uprava ne vidi nerada, so bila potrjena dejstva izjemne politične važno, sti v zgodovini naše pokrajine, dejstvo brat. ske združitve italijanskih in slovenskih delav. cev. na sindikalnenm polju pa uresničenje bloka mol mestnimi in podeželjsfcimi delavci. Polltiha in sindikati Cesto smo pojasnevali, da morajo sindikati nasldniti in reševati vse probleme na osnovi perspektive ljudske oblasti. Pojasnevali smo, da se sindikalna dejavnost ne more izključno omejevati na ekonomska vprašanja. Svetovni kongres sindikatov v Parizu je ja. sno pokazal, da mora obstojati sindikalno de. •o vanje Je v vsakdanjem polju, za mir, za de. mokracijo, za ojačenje demokratičnega bloka "a svetu, za uničenje ostankov fašizma, za uredbo in ojačenje organov ljudske oblasti, »sako sindikalno delovanje pa, ki se osredo. •n-a gospodarsko borbo, ne more po. I , f' n>č drugega nego izdajstvo interesov 'av^h množic, ne more pomeniti nič dru. s-, ’ bot da je zavestno ali nezavestno sred. p° za utrjevanje reakcije. Jasnili smo, kako je nemogoče govoriti na r?°lt,Čnosti sindikalnega gibanja. Cernu aj oanes smatramo razredno borbo za apoli. Veno, zato, ker je aktualna in v skladu z današnjimi časi. čemu naj smatramo kot a. gieskih delavcev? Ta je predvsem politična, pohticno borbo stavkujočih ameriških ali angleških delavcev? Ta je predvsem poUtična. Kaze nam, da ameriški delavski razred ne namerava dovoliti da bi ga tista klika, ki je vedno prodajala in izkoriščala ljudstvo, še nadalje nesramno izkorišča/o. čemu neki naj ni se smatrala apolitična borba, ki jo vodijo naši delavci proti tržaškim delodajalcem? Mar vodi razred tržaških delodajalcev apoli. ticno bobo proti tržaškim delavcem?! Reohclta noče apolitične sindiftate Le reakcionarji vsega sveta hočejo omeje. va« nastop sindikatov na ozko gospodarsko področje, jasno je, da ne more reakcija imeti ertia. Jasno je, da ima reakcija ves •/trVc; da omej‘ nastop delavskih množic na Peko namišljeno ekonomsko zaščito Vm,ere.sov- Jasno je prav tako, da m. ,,re/ drugih posegov voditi n™ J nri?a»pr-bo proti ostankom fašizma. 01a«oWafite )1C\?stankom fašizma in sama ostanek fas.zma. Naravno je zato, da se ne namerava m se nikakor noče bori« proti sa. m, sebi, kakor je tud, naravno, da noče v teh vprašanjih in ervenaje delovnega ljudstva, ki ima namen brez filozofije, brez kakršnihkoli sofizmov, odkritosrčno m odločno napraviti knec, resnični konec vsakemu poizkusu da bi fašizem ponovno oživel. Delavske množice ne morejo pozabiti zla ki jim ga je povzročila fašistična zver, ne morejo pozabiti, da so one bile bistveno jedro vsega aktivnega odpora v po nacifašistih za. sedbenih deželah, jedro vseh, ki so dali svol ja življenje za stvar demokratičnih narodov. In baš zato mora biti bistvena funkcija sindi’ baluega gibanja, tega posebnega političnega gibanja, boj proti ostankom fašizma, boj proti ^ tistim, kj so povzročili vojno, proti ti. sim, ki ze snujejo novo, borbo za ljudsko ob. last ;n za utrditev miru v svetu. V- torek 23. t. m. je bil podpisan mezdni j dajo v II. vrsto in delajo kot pomožno osobje kvalificiranih delavcev 18.55 na uro 5- Strokovni težaki so delavci, ki imajo le večjo prakso, bodisi pri ročnem ali strojnem delu, ter prejemajo 17.50 na uro 6. Navadni težaki, ki le pomagajo gornjim lir 16.10 na uro sporazum za delavce kamnoseške industrije- Ta sporazum velja za vse delavce, katerih podjetja se nahajajo na področju tržaške pokrajine. Tehnično osobje: 1. Vodje obrata imajo pravico na 10% poviška na plačo določeno za delavce njihove stroke. 2. Delavci za ornamentiko lir 25— na uro 3. Kvalificirani delavci, t. j- tisti, ki so dovršili učno dobo in dobo izpopolnjevanja, ter se ne morejo zamenjati z drugimi delavci, prejemajo lir 20.50 na uro 4. Strokovni delavci so delavci, ki spa- Metode Julijskih sindikatov Vajeni smo le metod. Julijskih sindikatov. Včasih trdijo, kako so številčno močni in imajo n. pr. v TrZivu 6000 članov, ko pa pogledaš njihova «zborova-nja», jč zbranih da ali ne 100 ljudi, v glavnem, iz sloja, ki je vedno škodil delavskim interesom, ali pa ki je razredno nezaveden: uradnikov in bivših hijerar-hov. V vsakem tovarniškem odboru U bodo znali delavci pritrdili, kako so jih hoteli zastopniki Julijskih sindiatov večkrat prevarati, zdruleni z delodajalci povezani z delavskimi neprijatelji. Pravijo, da so apolitični — se pa na silo velejo z italijansko konfederacijo dela, skušajoč na ta način vplivati na teritorialno pripadnost Trsta k Italiji. Ko gre za osnovne delavske pravice, so vedno pripravljeni lomili vsako stavko in se na ta način postavili v odprto borbo z zavednimi in številčno nadmoč-nimv delavci iz demokratične grupe. Z raznimi spletkami, ki, večkrat preidejo v očitne laii, sušajo pridobiti še rečjo naklonjenost delodajalcev, policije in uprave našega ozemlja. Zadnjič so n. pr. trdili, da je pet. članov Enotnih sindikatov preprečilo vhod, v Tovarno strojev pri Sv. Andreju 2000 delavcem njihove organizacije. ČV resnici pa imajo oni v tej Jovarni, ki šteje vsega, skupaj nekaj čez 2000 delovnih sil, le dobrih 100 članovtj Zadnje med njihovimi podlimi dejanji, a vsekakor najpodlejše, je širjenje vesti, med delavstom, da bodo odpuščeni le delavci včlanjeni v Enotne sindikate, medtem ko bodo še nadalje, ostati, na delu delavci .včlanjeni v .Julijskih sindikatih. Tako dejanje je podobno postopanju hijene, ki si skuša ohranili Življenje na Žrtvah drugih. Ker niso sposobni pridobiti si delovne množice s poštenim postopanjem in demokratičnim programom, skušajo to doseči s spletkami. Znano nam je sicer, kako pristransko in neobjektivno postopajo oblasti proti, našim demokratičnim organizacijam, vendar ne moremo verjeti, da bi se oblasti spustile v tako dejanje. Popolnoma se zavedamo, da je veza med Julijskimi sindikati in delodajalci zelo tesna. in da so njihovi cilji enotni — namen razbiti enotnost delavskega razreda — vendar smo prepričani, da sc delodajalci ne bodo upali odprto nastopiti proti, našim članom. Kajti, če bi sc to zgodilo, bi to bila taka podlost, da jim druge ne hi sledile. Ker se tega zavedajo. je tudi izključeno, da io bodo sku-šdH izvesti. Torej ne ostane drugega kol ugotovitev: propagandisti Julijskih sidikatov se dobro zavedajo svoje šibkosti, zavedajo se. 'da delavci ne vidijo v njihovem, dejanju uresničenja svojih teženj, ker opažajo vsak dan njihovo izdajniško vlogo nasproti delavskim zahtevam,- zato so tudi vsi. njihovi člani izgnili vsako vero v to organizacijo, ki bo pripravljena izdati tudi njih, če bo slučajno dosegla svoje namene. Zagotovilo za to nam daje tudi njihovo tesno sodelovanje z delodajalci. Pomožno osobj*e: Kovači, mizarji, mehaniki, električarji in zidarji lir 21.-- na uro Šoferji s tehničnim znanjem dobijo za Ob ur tedenskega dela (10 ur dnevno lir 1.209— tedensko Šoferji brez tehnične izobrazbe pod istimi pogoji (60 ur ted.) lir 1.140.— tedensko Kočijaži za 10 ur dnevno oz. 60 ur tedensko lir 1020.— tedensko Postreščki in vratarji za 10 ur dnevno, oz. 60 ur tedensko lir 900.— tedensko Maioletni delavci: t j. izpod 20 let starosti, brez vajeniške dobe, dobijo: a) do 16. leta starosti 60% b) od 16—20_ leta starosti 80% cd plače delavcev njihove stroke. Vajenci: Vajenci za stroke, navedene pod toč. 2, 3. se morajo učiti 4 leta, a za toč- 4 in 5 traja učna doba dve leti. Njihove plače so sledeče: v 1. letu 20% v 2. letu 20% v 3. letu 45% v 4. letu oO% od plače določene za delavce njihove stroke. Žene dobijo plačo moških delavcev zmanjšano za 30% Plače kot so zgoraj določene se smatrajo kot najnižje, če so pa delavci dobivali v:;šje plače do dneva podpisa tega sporazuma, imajo pravico zadržati te plače še nadalje- Sporazum velja za Trst, Tržič in Milje. Podjetja s. sedežem drugod, ampak vedno v tržaški pokrajini, bodo izplačevala 5% manjše plače. j Pri akordnem delu se mora doseči vsaj 15% višja plača nad normalno, določeno po 1 gornji razpredelnici, j 25% za prve 4 nadure, . I 75% za nadaljnje nadure, j Delo ob praznikih se plača: ; a) za prvih 8 ur 50%, | b) : i nadaljnje ure 73%. Če rabijo delavci svoje orodje, imajo pravice na dodatek od 3.50 Ur na vsak delovni dan. Draginjska doklada velja po splošnih odredbah, ki veljajo tudi za ostale stroke-Sporakum traja šest mesecev (od 15. aprila 1946. do 15. oktobra 1946.1. 76. obletnica rojstva VELIKEGA LENINA Vladimir Ujič Lenin, največji genij človeštva, ustanovitelj boljševizma in prve socialistične države na svetu, se je rodil 22. aprila 1870. v Simbirsku na Volgi (danes Učjanovsk), Svoje življenje je posvetil Lenin delu za osvoboditev delovnega ljudstva od izkoriščanja in izrabljanja vsake vrste. V revolucionarnem pokretu je sodeloval od svojega 17. leta. Niti zapor, niti izgnanstvo in emigracija niso zmanjšale njegove delavnosti. Predan in neumoren je bil vse svoje življenje. Vzgojil je pri delovnem ljudstvu prepričanje v lastne sile, budil je inicijativo pri izgradnji novega življenja. Lenin je bil tesno povezan bil mu je brezmejno predan, ljubil ga je PROGLAS SVETOVNE SINDIKALNE FEDERACIJE Delavcem sveta za prvi maj Za prvi maj je svetovna sindikalna federacija zvesta tradicijam mednarodnega sindikalnega gibanja, izdala proglas, namenjen vsem delavcem sveta. Proglas poziva delavce, naj okrepe akcijo, da dosežejo zmagoslavje ljudske svobode, popolno zmago demokracije nad vsemi oblikami fašizma, popolno denacifikacijo Nemčije, pravičnejšo razdelitev dobrin, pri-dobljenih z delom in povečano kupno moč z narodom, |mezd, obnovo mest. domov, tovarn priza-’ |detih po vojni; naj pripomorejo, da bodo ZN postali učinkovit element pravičnega in trajnega miru, naj podpirajo vse tiste, ki po vsem svetu teže za državljanskimi in sindikalnimi svoboščinami. in veroval je vanj. Delovno ljudstvo je brezmejno verovalo in spoštovalo Lenina, železna volja in brezprimerna Leninova sila, njegova neomajna sigurnost v zmago, je združevala mase in jih pretvarjala v nepremagljivo silo. Lenin je dal odgovor na vsa vprašanja, ki si jih je v njegovem času zastavljalo človeštvo. Preučil je natančno nove družbene odnose v dobi imperijalizma, razvil je znanstveno teorijo revolucije. Lenin, vodja in učitelj delovnega ljudstva, je bil človek novega sveta. Bill je preprost in skromen, bil je tesno povezan z masami, bil je vodja novih mas, preprostega in zaničevanega ljudstva, ki se je prebudilo, razgibalo in pričelo borbo za svoje osvobojeni e. Lenin, svetilnik znanosti in nenadkriljivi mojster materialistične dialektike, je neustrašno podiral stara, preživeta mnenja ter razlagal in reševal nova vprašanja, ki jih je zastavljalo novo življenje. Njegovo učenje je osvetljevalo zmagoslavno pot borbe delovnega ljudstva za osvobojenje. Lenin je učil, da je zveza delavcev in kmetov prvi temeljni kamen Sovjetske države. Domovinska vojna je pokazala, da ni sile, ki bi mogla omajali zvezo delavcev in delovnih izobražencev Sovjetske zveze. Nasprotno. V skupni nevarnosti se je poglobila in v velikanskih težavah domovinske vojne, ki jo je genialno vodil Stalin, se je ta zveza izpremenila v enotno, nepremagljivo vojno zvezo sovjetskih delovnih ljudi. Ta zveza temelji na socialističnem načinu proizvodnje in na socialistični družbeni ureditvi, ki je ustvarila pogoje za boljše in srečnejše življenje delovnega ljudstva; uresničila je popolno svobodo za vse delovne ljudi in jim dala v roke vse družbeno bogastvo. Budil je, učil in vodil delovno ljudstvo za-to živi v srcih množic delovnega ljudstva vsega sveta. Slava mu! Otvoritev domov za počitek v SZ Sindikati Uzbekistana se pripravljajo na otvoritev kopalne sezone. Letos bo otvorje- nih za; delavce republike pet novih sanatorijev in domov za počitek, kakor tudi velik sanatorij za invalide velike domovinske vojne. ~ ; Mezdni sporazum delavcev zaposlenih v zidarsko-rohodelskih podjetjih in mezdni sporazum za pleskarje V LONDONU PROTEST PROTI ARETACIJI 18 SINDIKALNIH VODITELJEV Stavkovno gibanje 3.000 delavcev klavnic Smithfield je stopilo v stavko ob prihodu vojaških stavkokazov, v znak protesta. Popolno stavko vseh železničarjev in železniških uradnikov se je posrečilo doseči palestinskim delavcem- V Palestini ne obratuje niti en vlak. Ta palestinska solidarnost je vzbudila začudenje, ker prihaja v trenutku, ko je vsa dežela globoko razdeljena zaradi židovskega vprašanja. ! V glavni, dvorani Westminstra v Londonu se je 12. aprila zvečer vršilo protestno zborovanje proti aretaciji 18 sindikalnih voditeljev na otoku Ciper. Podpredsednik narodnega sveta za zaščito državljanskih svoboščin Wight, je prikazal zborovalcem zadevo o aretaciji voditeljev vseciperskega odbora sindikatov in proces proti njim, ki se je vršil 21. januarja t. 1 O tem procesu so razpravljali na j dveh mednarodnih sindikalnih konferencah v Londonu in Parizu in ga označili kot nezakonitega. Predstavnik angleškega sindikata delavcev tobačne industrije je imel govor, v katerem je pokazal zatiranje, ki se vrši v angleških kolonijah- Izjavil-je, da je prišel čas, ko se mora vsak član angleških sindikatov, ki podpira laburistično vlado, vprašati: Kam gremo in kje je razlika med zunanjo politiko konservativne in laburistične vlade? Predsednik rudarskega sindikata iz Wal-lesa Arthur Horner je predlagal, naj svetovna federacija preuči to vprašanje, ali preganjanje sindikatov na Cipru ne ogroža položaje mednarodnega sindikalnega gibanja. Na zborovanju je govoril tudi glavni tajnik komunistične partije Velike Britanije tlarry Pollit. Dejal je, da je za voditeljev Ciperskih sindikatov odgovorna laburistična vlada, ki še danes dovoljuje v Angliji delovanje angleškim fašistom. »Angleški delavci« — je dejal Pollit — »morajo zahtevati iste demokratične pravice za delavce angleških kolonij, kot jih imajo sami_ Druga zahteva mora biti odpoklic angleških <;et iz Grčije in s Cipra.« Na zborovanju so govorili še Reginah! Fridgaman, član parlamenta D. H- Preed, člani sindikalnih organizacij, javni delavci in člani parlamenta Weis, Solli, Lord Straboig in mnogi drugi. 12. aprila- t. 1. jje bil podpisan mezdni sporazum zidarskih delavcev zaposlenih v rokodelskih podjetjih tržaške pokrajine. Po tem sporazumu veljajo sledeči delovni pogoji: Vodje obrata imajo pravico na 10% poviška n-a plačo delavcev njihove stroke. Kvalificirani delavci: a) zidarja, zavijal-ci železa, kovači, mizarji, električarji, speci jalisti za pod, asfaltski speci jalisti, ke-ramičarji itd. lir 21.— na uro b) minerji, delavci za armirani beton lir 20-— na uro Specijalizirani delavci: so isti zgoraj navedeni delavci, ali v prvih letih po zavrženi učni dobi lir 19.— na uro Kvalificirani teZaki: so delavci, ki imajo večletno prakso in sposobnost ter lahko sprejemajo razna dela, ki jih obav.jajo samostojno ali s pomočjo kvalificiranih delavcev lir IS.— na uro. Navadni teZaki: so delavci, ki nimajo strokovne izobrazbe ali prakse ter se lahko vedno zamenjajo z drugimi delavci lir 16-50 na uro. Obe strani podpisnici sta se sporazumeli, da te plače predstavljajo na jnižje plače, ter da se n-e morejo znižati plače tistim delavcem, ki imajo boljše dolovne pogoje, dosežene prej. Ta sporazum velja za podjetja, ki imajo svoj sedež v Trstu, Tržiču in Mitjah, a za druge kraje tržaške pokrajine se plače zmanjšajo za 5%. MLADOLETNI DELAVCI, za katere se smatrajjo delavci izpod 20 let starosti, prejemajo: a) do 16. leta 60%; b) od 16.-20. le'ta starosti 80% od pl-aee delavcev svoje stroke. DODATKI ZA POSEBNA DELA Kadar dela delavec pod posebnimi pogoji, ima pravico na dodatek t. j., pri sledečih delih: za sledeče praznično delo Vsi ostali pogoj so pogodbah, določenih 50% enaki kot pri ostalih na osnovi splošnega februarja t. 1. a industrijska a) v kanalizaciji 30% b) v odvodnih kanalih stranišč 35% c) na ogrodjih nad 3 m višine 30% d) v kesonih s kromprimiranim zrakom 40% e) v vodi 30% f) v (tunelih pri težjih delih 35% s) v tunelih pri lažjih delih 20% h) vzdrževanje tunelov 10% i) viseča ogrodja 30% .1) delo v pečeh 30% Pri akordnem delu mora biti zagotovljeno najmanj 15% viška nad normalno plačo. Nadure se plačajo: za pri 2. nadurah 25% Na škodo Trsta Spletke pri dobavah za Avstrijo Borba proti Julijskim sindikatom je isto. vetna z borbo proti ostankom fašizma, ki se skuša organizirali, je istovetna z borbo za enotnost sindikatov in zaradi tega za enotnost delavskih množic. Pomeni borbo za sve. tovni mir, borbo za utrditev demokratičnega svetovnega bloka, pomeni borbo za uresničenje vsebine Atlanske listine in za uresničenje vsega, kar je bilo dogovorjeno v pogod. bab med tremi demokratskimi velesilami. Jasno je vsem, da ukinitev prepovedi o od. puščanju z dela ne spada v čisto gospodarski okvir. Gospodarski razlogi so le sredstvo in to zelo slabo prikrito sredstvo za dosego gotovih političnih sil. Otročji izgovor, da ni naročil zaradi neprestanih delavskih nemir /, je samo taktična potreba delodajalcev, da bi zvalili odgovornost za stanje naše industrije na delavce. Toda ta odgovornost pade izključno na delodajalce. Dnevno lahko beremo v časopisih da se stalno vrše Slavke v Ameriki in Angliji. Stav. kajo tisoči in tisoči. In vendar imajo te indu-slrije. kjer so izbruhnile stavke, pretežno ve. čino naročil. Ukinitev prepovedi odpuščanja z dela je samo manever tržaških delodajalcev in reakcije z namenom, da bi razdvojili sile delavcev in da bi jih ha ta način z lahkoto zasužnjili. Vse to je jasen dokaz, da morajo vse šile delati, težiti k enotnosti borbe, da se morajo povezati z vsemi naprednimi silami sveta, s silami, ki se borijo proti nas za uveljavljanje ljudske obiasti, za bratstvo med narodi in za končno zmago nad fašizmom. D0RDA ZA PETROLU Diplomatični opazovalec »Izvestij«, Anato-lij Georgijev, pravi, da je med številnimi vprašanji, ki so se zelo zaostrila v okviru anglo-ameriških odnošajev, vprašanje petroleja na prvem mestu. »Že v dobi med prvo in drugo svetovno vojno, je bilo opaziti zagrenjeno nasprot-stvo med petrolejskimi monopoli Anglije in ZDA. Kljub optimizmu angleških petrolejskih krogov, se ta nasprotstva niso omilila na; daljnem in bližnjem vzhodu, Evropi in južni Ameriki. Med borbo postaja vedno bolj očitno, da so sile ZDA mnogo močnejše.« Opazovalec poudarja, da pričetek druge svetovne vojne nikakor ni pomenil prenehanje nasprotstva med Anglijo in Ameriko na polju petroleja in je pomenil le začasno omiljen je. Krogi petrolejske industrije iz ZDA so zelo nezadovoljni z angleško politiko, ki se, po izjavi ameriških industrijcev, trudi črpati iz petrolejskih virov ZDA in pustiti istočasno nedotaknjene svoje lastne rezerve. Formulirane so bile zahteve o »pravični razdelitvi angleških petrolejskih virov« na področju Perzijskega zaliva itd. Od leta 1943 je delavnost petrolejskih industrijcev iz ZDA v inozemstvu močno poživela. Maja 1943 je bila ustanovljena državna petrolejska družba »Petroleum re-serve Corporation«, katere načrt je predvi- List »Oestcrreichische Volksstimme« je ne pa v Trstu, kot bi to moralo biti- Izjavil objavil članek, ki opisuje potek debate v je, da je ravnatelj velikega prevoznega pod. avstrijskem proračunskem odboru. V tej jtja Parrisi povabil to delegacijo na poje-debati je med ostalimi govorniki govoril j dino, isto pa je storil Leicher Julianskv, ki tudi komunistični poslanec Ernest Fischer, j vodi v Rimu tako zvani Austrian Office. Med drugimi je poslanec Fischer obvestil Rezultat teh pojedin je bilo razveljavljenje proračunski odbor o vzrokih, ki so privedli .vseh priprav za iztovarjanje UNRRA-inega do tega, da se ladje z UNRRA-ihimi do- J blaga v Trstu, podjetje Parrisi pa se (e ob-aretacijo ibavami za Avstrijo izkrcujcjo v Benetkah, , vezalo, da bo izvršilo razkladanje v Benet- _________________________________________________: kah. Fischer je nadalje izjavil: »Za to svojevrstno operacijo je stal baron Berger Wal-deneg, ki razpolaga v Rimu z veliko palačo in izdatnimi denarnimi sredstvi. Njegov sodelavec je Leicher Julianskg, ki stanuje v Rimu v hiši vojnega zločinca Su-vicha, ki je bil obsojen na 25 let ječe. Su-vicheva žena je po rodu iz spediterske družine Parrisi in tako. je nastala ta zveza.« Po vsem tem izgleda. da se finančni mogotci še vedno poslužujejo starih metod, pojedin in izdatnih denarnih sredstev. Prt njihovih političnih špekulacijah, s katerimi hočejo očuvati svoje čisto egoistične in protiljudske pozicije ter z njimi izvajati pritisk na delovno ljudstvo, se ne strašijo nobenih sredstev, nobenih stroškov- Navajeni so investirati, a te njihove invsticije naj bi po njihovm mnenju plačalo, seveda, delovno ljudstvo. mezdnega sporazuma od L in mezdnega sporazuma podjetja iste stroke. Z ozirom na sezonsko prirodo obrti imajo delavc ipravico na dnevni dodatek od 24—. lir, deljiv na ure. —o— 12. aprila t. 1. je bil podpisan mezdni sporazum za delavce zaposlene pri rokodelskih podjetijh shkarsko-pleskarske In de-koraterske stroke. Vodje obrata prejemajo 10% poviška ne piačo delavcev svoje stroke. Slikarji-dekoraterji in tapecirarjl s papirjem prejemajo . . idr 21.— za uro pomočniki . . .... Mr 17.— za uro. Ti pogoji veljajo kot najnižji. Ce pa *o dečavci prej uživali povoljnejše pogoje, jih zadržijo še nadalje. Sporazum velja za tržaško pokrajino. Vajenci dobijo plače kot je določeno v; splošnem sporazum za obrtniška podjetja. Pri posebno težkih pogojih dela (s strupenimi barvami ali pri nezdravih pogojih dela, kakor tudi na visečih ogrodjih na 5 m višine) se prizna povišek od 30%. Pri akordnem delu je delavcu zagotovljeno vsaj 15% viška nad normalno plačo. Nadure se plačajo: za prvi dve naduri « „ . . . 26%' za sledeče nadure 100%: praznično delo . S0%! redno nočno delo . , » . . . 35%! Z ozirom na sezonsko prirodo obrti imajo delavci pravico na dnevni izredni dodatek od 24 lir deljivih na ure. Veljavnost sporazuma traje 6 mesecev. Stavka ameriških rudarjev John Levris, predsednik sindikata rudarjev, je zapustil 11. t. m. konferenco med delavci in delodajalci dve uri pred odgodit-vijo vsakodnevnih pogajanj. Lewis je odklonil komentirati svoj odhod, ker bo pozneje sindikat podal deklaracijo. Stavka premogarjev traja že 4 tedne. Zastopnik sindikata-rudarjev je izjavil, da je položaj med delodajalci in delavci »brezupen« ter je poudaril, da sindikat ne bo obnovil pogajanj, predno ne bodo lastniki pre. mogovmkov sprejeli zahteve, ki jih je postavil sindikat glede ustvaritve skladov za socialno skrbstvo in pomoč, ter zboljšanje hi-gjjene in varnoti v rudnikih. Zastopnik mi-mistrstva dela je včeraj izjavil, da bo vlada ZUA intervenirala v slučaju, če pogajanja ne bodo privedla do uspeha v teku 10 dni Iz ZSSR deval nakup in izrabljanje petrolejskih ležišč izven ZDA. Bližnji vzhod, kjer je ameriškim družbam že pred vojno uspelo doseči znatne uspehe v borbi za petrolej, je poslal glavno torišče anglo-ameriških nasprotij. Georgijev navaja splošno znana dejstva, ki označujejo ta položaj in zlasti zgodovino načrta izgradnje transarabskega cevovoda, organizacijo številnih petrolejskih rafinerij na bližnjem vzhodu, .v režiji ameriških družb, itd. in zaključuje iz tega sledeče: Kljub naporom angleških monopolov, da bi preprečili ofenzivo ameriškega kapitala, je vendar treba ugotoviti stalno premikanje moči v prilog ameriškega kapitala Spremembe v razmerju sil so našle svoj izraz v anglo-afneriškem sporazumu o nafti, ki je bil sklenjen septembra lanskega leta in ki v celoti odgovarja interesom ameriških družb. Toda ta sporazum, kot je mnenje večine komentatorjev, nikakor ni odstranil anglo-ameriških nasprotij na tem polju. Po zaključku vojne so pričeli ameriški indu-strijalci na polju nafte razvijati nove načrte za razširitev v inozemstvu. Z druge strani se morajo britanski petrolejski monopolisti boriti za zavarovanje in nadaljno razširitev svojih virov petrolejske industrije. Vse to nam kaže, da je borba med britanskimi in ameriškimi petrolejskimi in. dustrijalci po vojni stopila samo v novo fazo. Gospodarske vesti Za francosko prestolnico rabijo posojilo. Referent za proračun mesta Pariza je pred občinskim svetom obrazložil potrebo posojila v znesku 1 milijarde frankov za francosko prestolnico. Trasa posojila za leto 1946 ne bo presegla 250 milijonov. Uprava kontrole cen v Združenih državah je dvignila ceno surovemu petroleju za 10% za sodček in to s takojšnjo veljavo uredbe. 800 milijonov dolarjev bo znašal kredit, ki ga bo ZDA po Blumovih razgovorih podelila Franciji; tako menijo finančni krogi. Doaaslvo nafte v SZ Georgijska tia so zelo bogata na nafti. \ endai so pa pr\e naftine vodnjake otvorili šele pod sovjetskim režimom leta 1927. Od takrat so izčrpali v Georgiji kakih 500.000 ton tekočega goriva. Organizirano je bilo »zkorižanje ležišč v Mirzaniju in zgrajena je bila rafinerija, ki je igrala veliko vlogo med vojno. Skrajni vzhod Georgije je pristna stepa, preko katere teče reka Jori. Od te ni več daleč do ležišč železne rude v Dahkesanu pri Mingetauru, kjer so pričela dela na izgradnji velike hidroelektrične postaje. Nedavno so navrtali prve vodnjake v tej stepi. Potrebno bo vrtanje do globočine dvatlsoč metrov, ker so geologi prepričani, da so vehka ležišča nafte v Joriju. Tudi pri ležiščih v Elahisu-Reviju si obetajo, da bodo imela rudosiedna dela velike uspehe. Nedaleč od Gorija so geologi odkrili ti-Pižno naftino strukturo terena, Rudosiedna dela na najzapadnejšem delu Georgije so se vršila na bregovih Črnega morja v bližini Potija. Prvi vodnjak so izvrtali malo pred začetkom vojne Novi petletni načrt predvideva povečanje naftine proizvodnje do leta 1960. za 110.000 ton. Tako bo im tla Georgija svojo lastno naftino bazo. Proizvodnja premoga v Nemčiji Proizvodnja premoga v Porurju (Nemčija) je znašala v preteklem tednu komaj 925.000 ton, to je 20.000 ton manj kot v predhodnem' tednu in 150.000 ton manj kot v tednu pred zmanjšanjem obrokov hrane, ko je znašala proizvodnje 1,075.789 ton. Padec proizvodnje je razviden iz sledečih številk: 8. 3. — 972.900 ton, 15. 3. — 904.708 ton, 22. 3. — 944.370 ton in 29. 3. — 925.506 ton. Stran t * PRIMORSKA DELAVSKA ENOTNOST ___________ 25. april 1945. Obnova in ukaz št. 14. in 27. V interesu skupnosti, v interesu rlelov- , uprava pravico, v smislu čl. II., odstavek nega ljudstva je, da se čim prej doseže |št 4, vsak trenutek zahtevati plačilo zne-blagostanje, do katerega bomo najlaže in ska, torej razpolagati tudi s terjatvijo. Ta najhitreje prišli potom obnove in ureditve določba daje anglo-ameriški vojaški upravi gospodarskih prilik. možnos odstopiti svoje terjatve komurkoli. In baš zato je delovno ljudstvo tako zelo j V smislu teh ukazov in določil gospoda-zainteresirano pri vsem tem. zlasti še pri >'i in odloča Genio Civile povsem svobodno obnovi, ki je predpogoj da se izvedo po- j in more uveljaviti svojo večjo ali manjšo stopoma ureditev gospodarstva, kar vse naklonjenost do oškodovancev v polni meri. pospešuje blagostanje. Naš kmet ima prebridke izkušnje s ta- Mnogo se govori o obnovi, a stvarno se pri nas v pasu A v tem oziru skoro nič ne dela. Imamo sicer razne ukaze in izjave s strani anglo-ameriške vojaške uprave, ki pa ne vpoštevajo krajevnih in ljudskih potreb, še manj pa predvidevajo ukrepe, ki bi urejali vprašanje obnove proizvajalnega procesa. Obstojata ukaz št. 14 In 27, ki obravna- za obnovo v tej obliki zaradi strahu pred vata vprašanje obnove stanovanjskih hiš. 1 vknjižbo in njenimi posledicami, je začel Oba ukaza sta jako pomanjkljiva; neka- Gomo Civile v smislu ukaza št. 27 sam do- kimi vknjižbami Morda anglo-ameriški vojaški upravi ni znano, da je bilo samo na Goriškem radi vknjižb prodanih najav* ni dražbi 250 slovenskih posestev v skupnem iznosu 2320 ha površine- Zato mora-mc razumeti odločno odklonilno stališče našega ljudstva. Ker je le malo oškodovancev zaprosilo tera njihova določila pa kvarna. Ukaz št '14, z dodatnim ukazom št, 27, vsebujeta določila, ki se nanašajo na stavbe porušene ali poškodovane zaradi bombardiranja po zavezniškem letalstvu. Ukaz ločati hiše za obnovo brz pristanka lastnikov in tudi proti njihovi volji. Tako je prejelo več lastnikov hiš v Gorici obvestilo in poziv zaradi obnove hiš in ker si niso znali pomagati, zlasti ker št. 14 (čl h, odstavek 2) pravi, »da bodo “S0 sredstev, da bi sami začeli obnav-ostala dela in popravila hiš. porušenih od Je _ Genio Civile dal izvršiti potrebne nemških čet v bojih s partizani, urejena | cenitve in oddal dela za obnovo na lici la-z nadaljnjimi ukazi in navodili glede voj- |CG* tujim tvrdkam. , ne odškodnine in zopetne zgraditve.« ' I Lastniki so na svoje veliko zaprepascenje T . . ..... , prejeli po preteku kakega meseca po ome- Iz izjav vodilnih organov aiiglo-ameriske |lljerie6) pozivu že sodnijski sklep o vknjlž- v o jaške upiave, zlasti majorja Richardso- M obnovitvnih stroškov na njihovo na, posnemamo da bo vojaška uprava po- ^ in s0 scdaj vsi obupani. slopja. ki so bila porušena tekom ‘borb od nacifašistov, obnovila v celoti na stroške uprave ne da bi obremenila lastnikov. Po prvotnem ukazu št. 14 je mel lastnik možnost, če smatra to za potrebno, da vloži prošnjo za popravilo hiše na tehnični zavod (Genio Civile) Ukaz se tiče izključno popravila zgradb, ki so nujno potrebne za ljudi brez stanovanja. Do sedaj je bilo, kolikor na mje znano, določenih za tako obnovo 18 hiš v Gorici in skupna vknjižena vsota znaša pri teh hišah Lir 6,023-985.25. Značilno pri tem je dejstvo, da je vsaj 12 prizadetih hišnih lastnikov Slovencev. Obnovitvena dela se pri večini teh hiš niso niti še pričela. Nameravana dela so le zasilna in jih je prevzela neka italijan- Z ukazom št- 27 pa jo bilo odrejeno, da sjja tvrdka, ima vsak odbor tehničnega zavoda (Genio j Sprašujemo se, v kakšen gmotni položaj 'Civile) pooblastilo in navodilo, da lahko b0jj0 zabredU lastniki obnovljenih in obre-iudi brez privolienja lastnikov prične s po- menjenih stanovanjskih hiš, če pride de pravili katerekoli od vojne poškodovane deflacije, če se kupna moč denarju poveča? hišo. za katero sodi, da je nujno potrebna jžato je razumljiva zaskrbljenost vseh zain- popravila. Vsekakor so pooblastila tehničnemu zavodu prevelika, zlasti če upoštevamo, da jo ta zavod stara fašistična ustanova, ki ima isti šovinistični persenal, kot ga je imela za časa fašizma. Lastnik hiše lahko vloži vrošnjo za podporo iu če zavezniška vojaška uprava tako prošnjo odobri, bo potem obvestila tehnični zavod, ta pa med dragimi tudi lastnika poslopja. Podpora se bo priznala v višini 50%, če najvišji znesek ne ho presegal 300.000 lir. od katerega bi prispevala vojaška uprava 130.000’ lir Nadalie vsebu- teresiranih. katerih s posojili obremenjeni domovi bodo v’ slučaju deflacije po današnjih perspektivah postali last posojilo dajalcev. Njih nezadovoljnost do take obnove je upravičena, njih interes pa zahteva dodatnih in preciznejših določil. Praznovanje tržaških delavcev Prejeli smo z zahasnenjem opis izglc-Aov za praznikovanjc velikonočnih praznikov z voščili od »Šaljivca*, pristaniškega delavca iz Trsta. Vendar ga rade volje objavljamo, saj je lepo napisan in ... resničen. Rekli boste, da govorim vedno z Želodcem i rokah, da govorim bolj z Želodcem kot z možgani, a morda imate tudi prav. Ali glejte, po tolikih letih vojne, si vendar vsi Želimo pojesti kaj dobrega, posebno ob velikonočnih praznikih. Ce sc napotimo malo po triasklh ulicah, vidimo lepe izloZbc (sedaj so jih pričeli tudi razsvetljevati, kot je bilo pred vojno) in v njih se nahaja vse, kor si človek zeli. Vidite tamkaj gnjati, klobase, sploh vse, kar bi tako rud prejel naš ubogi Želodec. Ali med temi stvarmi in našim Želodcem se nahaja velika ovira, ovira, ki, je podobna minskemu polju in ki sc imenuje *cena». Ce stavimo roko v Zep in pogledamo, kaj je notri, to.koj izgubimo »korajio*. V Žepu imamo nekaj Ur in stotink (tiste, ki jih je dal tiskali Pagnini v Smolar sovi tiskarni) osebno zadovoljstvo, skupnost pa bo imela od njegovega dela največje koristi. To stališče s mora zagovarjati pri vsakomur 'n ob vsaki priliki. Vsi ukrepi in postopki morajo biti razsodni, pravični in življenjsko stvarni. Vse nepravilnosti se morajo čim prej odstraniti, vsi škodljivci pravočasno razkrinkati in odpraviti. Glavno merilo pri našem delu je in mora vedno biti izključno interes skupnosti, interes delovnega ljudstva, kateremu se mora vsak disciplinirani poedinec podvreči. V diskusiji ’so se obravnavale nadalje vse potrebe dela sindikalnih organizacij v tovarnah, rudnikih in obratih, pri čemer se je vpoštevala želja in potreba, da pridemo čim prej do boljšega in srečnejšega življenja. Poudarila se je tudi potreba politične vzgoje delovnega ljudstva, kajti ono mora biti poučeno o vseh političnih vprašanjih pri nas in v svetu, ker le na ta način bodo dosegli tisto politično zrelost, ki jim ho omogočila pravilno gledanje na vsa dogajanja v svetu; zavedali se bodo vseh dolžnosti, nalog in pravic do oblasti in javnega življenja. Le na ta način bodo najširše delovne množice vedno bolj sposobne SOCIALNA ZAŠČITA polna pest papirja, ki nam dovoli par vo- jsodlovati v javnem življenju in ljudskih zen} v tramvaju... in vse je tu. . 'oblasteh, pojem ljudske demokracije se bo Za koga so torej, le izloZbe? Za nas de- učvrščal-lavce prav gotovo ne, kajti one sluZijo tistim, ki lahko potrošijo ne da bi delali in si vendar lahko kupijo, kar Zdijo. Ni zato, dajmo si pogum, kajti vse odvisi vendar od nas delavocv; nekega dne bomo imeli vse to, kar nam po pravici pripada. Medtem pa napravimo tako, kakor je napravil «kom-paro Toni*, ki si je dal napravili leseno gnjat in jo je obesil v kamin, da bi imel občutek, da bo zares psaznoval Velikonoč kot se spodobi. Pepijeva druZina (oh je moj sosed pa je zbrala zadnje krpe; Pepi Domače sindikalne vesti Vse za naše vojne invalide Medsebojno razumevanje idrijskih rudarjev Primorsko ljudstvo se jo z vsemi silami in z velikim poletom lotilo obnove. Tudi idrijski rudarji neutrudljivo tekmujejo, ker se zavedajo, da delajo danes zase, za boljšo bodočnost primorskega ljudstva. Kakor se je Idrija že neštetokrat izkazala z raznimi zbirkami, tako tudi noče pozabiti naših najbolj požrtvovalnih borcev — invalidov, ki so največ doprinesli h končni zmagi nad podivjanim fašizmom. Zaradi tega so Podružnice sindikatov in razne organizacije prispevale v sklad vojnih invalidov, kakor sledi spodaj: Podružnica sindikata P.T.T. L. jPodruž. sindikatov lesne stroke « Zavedajo se tudi vseh krivic, ki jih trpijo delovne množice v pasu A, kljub temu, da je vojna končana, kljub zmagi, ki so jo dosegle skupno z združenimi narodi nad »a-j Podružnica cestarjev eifašizmom. \ ta namen so nabrali znesek potjružnica gradbene stroke od lir 6.200 za zaprte aktiviste pasu A m tudi več stotov živeža. Nadalje so lepo izkazali svojo požrtvovalnost in medsebojno razumevanje tisti rudarji, ki so bili zaposleni pri reševanju ponesrečenega tovariša v mesecu avgustu 1945. Darovali so namreč’ vdovam padlih mož, ki so bili žrtve italijanskega Imperializma, 3.700 lir od prejetih nagrad. Njih barbarski sistem je namreč pri izkoriščanju rudnikov ©pustošil naša naravna bogastva in ni upošteval pri teh delih niti najosnovnejših predpisov, ter s tem ogrožal v jamah, topilnicah in drugih napravah, življenje delavcev rudarjev. k nehaj o mM invalidih (Nadaljevanje) sicer za vsakega otroka do 16., oziroma do dovršenega 23. leta, ako hodi v šolo ali je jih je odnesel v založnico ter je to blago zavzela za otroke invalidov, za vojne sirote spremenil v fižol — za praznike. Teh praznikov se bo marsikdo od nas spominjal, spominjal se bo na... mačko na ognjišču; ali sedaj so izginile iz prometa tudi mačke! Torej korajio — par redkvic in četrt vina, pa bomo tudi mi na na~s način prazno- V cilju, da dobe čim boljšo izobrazbo za dovršenega samostojno pridobitveno delo, se bo država nesposoben za pridobitno delo, po l'» -Movneg. J«* f»**<*» °ČS,.,P ll' ” „ zajamči tako posojilo, bo imela prednost krajine pasa A, ki jo moia voditi proti f_._ ,,,, pred vsakim drugim posojilom in tudi pred. .vsem ostankom fašizma, ki se skrivajo v prisilnimi terjatvami.-.« ! raznih ustanovah. Podčrtal je tudi važ- Lastnik bo lahko izpolni! svojo plačilno'IIOst pravilnega in stvarnega pregleda do- J Za sindikalno organizacije je zelo važno obveznost, tako. 'du bo plačal vso vsoto v •sedanjega dela vseh podružničnih odborov vprašanje produkcije. Da bi dosegli blago- prejemajo znižano invalidnino enkratnem znesku ali pa v štiridesetih i tja do izvršnega odbora, ker bomo s takim 1 stanje, moramo zvišati produkcijo, zato 250 do 850 dinarjev mesečno. Znižano inva-enakih polletnih obrokih. Obresti se bodo pregledom spoznali vse napake pri delu, mora industrija delati Surovine ne smejo Udnino se daje tudi osebnim invalidom, ki plačevale v zakonski višini v skladu z za- ki jih bomo morali popraviti in tako orno- manjkati, produkcija se 'mora organizirati opravljajo samostojno pridobitno delo In konom, veljavnim dne 8. septembra 1943 gočili hitrejši razvoj v bolišo in srečnejšo in določiti je treba delovne norme m vse invalidom vseh vrst samostojnih poklicev, Za vknjižbo terjatve bo skrbel odbor teh- bodočnost. potrebno, da pospešimo produkcijo in s : kakor tudi delavcem privatnih podjetij, ničnega zavoda (Genio Civile), ki zastopa) Tov. Ivan Dukovec-Vojmir je imel refe- tem blagostanje. Delati moramo v dobrobit privatnih ustanov in organizacij, mvali-in. deluje v imenu anglo-ameriške vojaške rat, v katerem je orisal vso težo borbe najširših delovnih slojev medsebojno mo- dom-poljedelcem, ki so dobili zem jo ot or- rudnikih in obratih morajo biti močni, ker mora biti močna in enotna tudi oblast. Osebe, zaščitene s tem zakonom, imajo pravico do državne odmene in zaščite po odredbah tega zakona, no glede na imovin-sko stanje, plačo, pokojnino ali kakršnokoli pomoč, ki jo že uživajo. Osebni vojni invalidi, ki so uslužbenci, vpokojenci, državni delavci, delavci ustanov socialnega zavarovanja in drugih javnoupravnih ustanov, in sicer od benkam, vpokojenkam, državnim delavkam, delavkam ustanov socialnega zavarovanja in drugih javnoupravnih ustanov. Taka invalidnina se izplačuje tudi vdovam, ki se bavijo s katerimkoli samostojnim pridobitnim delom ali samostojnim poklicem, vdovam-delavkam v privatnih podjetjih, privatnih ustanovah ali organizacijah, vdovam, ki se bavijo s poljedelstvom in k> imajo od svojega imetja čisti mesečni dohodek v višini invalidnine. Roditelji padlih, umrlih ali pogrešanih in roditelji umrlih vojnih invalidov prejemajo, in sicer oba roditelja, dinarjev 900 mesečno, en roditelj pa dinarjev 600 met sečno. Roditeljem, ki so izgubili v vojni več kot enega otroka, se invalidnina zviša za 20% za vsakega nadaljnjega izgubljene--ga otroka. Pravico na invalidnino imajo roditelji, ki so nesposobni za pridobitno delo, brez sredstev za vzdrževanje in ako jih je padli, pogrešani ali umrli otrok vzdrževal, Bratje in sestre padlih, umrlih in pogrešanih borcev ter umrlih vojnih invalidov, uživajo do 16. oziroma 23, leta starosti, vse pravice po tem zakonu, izvzemši invalidnine, pod pogojem, da taka oseba ni pustila po svoji smrti žene in otrok, niti staršev, da so siromašnega stanja in da jim js ta oseba bila edini hranitelj. Dosmrtno pravico do brezplačnega zdravljenja imajo vsi vojni invalidi za vse bolezni, ki so posledice ran, poškodb in po-hab, kakor tudi za vse druge bolezni, katere bodo dobili za časa življenja. Pravico sledno kot do sedaj v borbi za delavske pnu vice in demokratične svoboščine-Sprejet je bil sklep, da se v najkrajšem času izbere odbor, ki bi ga moralo priznati podjetje kot izvršni organ in edini opravičeni zastopnik delavskih interesov jn njihove volje- Velika večina uslužbencev te ustanove je tudi v tem podjetju, kot drugod, včlanjena v Enotne sindikate ter je zato jasno, da morajo biti ti sindikati na vodilnem mestu v sami ustanovi. V to svr-ho je bil izbran pripravljalni odbor za volitve, ki se bodo morale vršiti na demokratični osnovi. Na tej seji se je tov. Juraga spomnil tudi tov. Peraca Josipa, dolgoletnega doslednega demokratičnega borca, vedno preganjanega od fašistov, ki je umrl pred nekaj tedni ob priliki železniške nesreče v Tvžiču- Iz Tržiča Uvoz tuje delovne sile Vsem je dobro znano, da je na tržiškem veliko število brezposelnih družinskih očetov, katerim se jih bo pridružilo v najkrajšem času še več. Ti brezposelni delavci in očetje tavajo že mesece in mesece okrog iu iščejo dela, ki ga ne morejo najti. Kljub temu že več mesecev uprava CRDA-e uvaža delovno silo iz severne Fur- do brezplačnega zdravljenja, za te bolezni [lanije, Benečijo, itd-, da bi jo zaposlila kot imajo tudi vse siromašne družine, zašči- čuvarje v svojih podjetjih. Ni nam znano. tene s tem zakonom. Pod zdravljenjem ra- uprave Vendar ima anglo-ameriška vojaška tržaškega delovnega ljudstva ki stalno in ramo povezati delavce, kmete in delovno kljub reakcionarnim spletkam utrjuje svo- inteligenco, kajti le na ta način bomo od jo enotnost. To enotnost so poskušali reak- 'stranili vsa medsebojna trenja, pospešili imetja čisti mesečni dohodek v države zaradi kolonizacije in tistim, ki že ' zumemo vso zdravniško pomoč, nego in imajo lastno zemljo ali imajo od lastnega zdravila v kopališčih, zdravstvenih zavo- kdo je podvzel to akcijo, ali smo vsi složni v tem, da predstavljajo ti manevri proti-delavske ukrepe, posebno z ozirom na brez- višini in- dih sanatorijih in okrevališčih ter vzdrže- poscinost- Poudariti hočemo upravi GRDA. / I *-» f •/-v n TiVTVV« I r-F■« -1-» rt %-\rt 1 rt . . . J , Z eionarni krogi razbiti s pomočjo Julijskih produkcijo in s tem blagostanje- Na ta na- validnine. Poleg invalidnine imajo invalidi 1 j sindikatov. Enotnost delovnega ljudstva pa Tin borno najlaže dosegli popolno gospo- pravico do družinske doklade za otroke in i je neomajna in se naslanja na iskreno brat- darsko neodvisnost in odstranili vse mož* ----------- ------------------ . --------------= V mezdnem sporazumu, ki so ga peki stvo med Slovenci in Italijani. Vse to Sovi- nosti izkoriščanja našega narodnega boga-zaključili s svojimi delodajalci, je med nistom ni všeč. Sicer uživajo vso podporo stva_ ter delovnih sil po tujem kapitalu, ki j drugim tudi rečeno, da delavci niso »risi- Pri sedanji začasni upravi, a so kljub temu je bil vedno navajen le jemati m izžemati. j Ijcni delati zaporedni dvojni delovni čas, proti kompaktnosti delovnega ljudstva ne- Vsi referati so bili jako izčrpni ter go zadan pred Božičem, Novim letom in Veliko močni in taki bodo tuli ostali; ker nimajo jeli vse važne 'probleme današnjega časa- j nočjo To pomeni, da bi se moralo v teh zaslombe v demokratičnih množicah. Po referatih je bil deset minuten odmor, dnevih delati ravno tako kot v ostalih de- j Delovno ljudstvo v pasu A mora še ved- nakar je sledila diskusija, lovnih dnevih. no voditi borbo, da bi se mu priznale naj- v diskusiji so se obravnavalo, vse po- | Komaj je minilo dva tedna od podpisa osnovnejše pravice, medtem ko ljudstvo v manjkljivosti in pogreške pri delu; mnogi vanje v njih. pojmi so se objasnili in razčistili, kajti vse to je nujno potrebno, če hočemo da naše delo napreduje in se izboljšuje. Sindikalni mezdnega sporazuma, so delodajalci spo- pasu B že dela in ustvarja. Vse, je v poročili na svoji seji, da bodo prisilili delavce kretu, vse se obnavlja, vsi pridno delajo na dvojni zaporedni delovni čas v istem in imajo možnost zaslužka; v pasu A pa dnevu, čeravno je to protivno določbam je dela vsak dan manj, gospodarstvo hira, | delavci morajo biti skrbno izbrani, kajti doseženega in podpisanega delovnega spo- delovno ljudstvo pa trpi vsak dan večje, j delo ne zahteva samb predanih temveč tu-razuma- V okrožnici,, ki so jo poslali delo- pomanjkanje in njihov bedni položaj se iz jdi sposobnih ljudi ki bodo v stanju razviti dajalci svojim članom stoji, da se soglasno 'dneva v dan slabša. Z našo bedo špekulira najplodonosnejše delo v korist skupnosti, s sklepi pekovskega združenja, pozivajo vsi ; iu jo hoče izrabiti reakcija ter je pri tem Vsak predan m politično zgrajen delavec lastniki, naj njihovi delavci delajo dvojni tako nesramna, da preti z izseljevanjem, j ne more biti sposoben za vsako, bilo katero-, zaporedni delovni čas na veliko soboto, a Delovno ljudstvo pa si želi obnove, dela, j koli delo. Vsakdo ima gotove sposobnosti v nedeljo naj bodo njihovi obrati zaprti, miru in blagostanja. Zato je razumljivo, [in če hoče biti pri svojem delu ploden, si Jasno je, da oni ne spoštujejo določb da teži ljudstvo v sklop ljudske državo, mora izbrati tako delo, ki odgovarja nje-podpisanega sporazuma in da jim ni mno- j kjer mu bodo zasigurane vse življenjske govim sposobnostim. Na ta način bomo dogo mar niti za častne obljube. Ipravice. Tam bo delo, mir in blagostanje, segli da bo poedinec s svojim delom našel Program prvomajskih proslav Predstavniki protifašističnih organizacij Julijske krajine so se zbrali, da organizirajo proslavo 1. maja ljudskega praznika, ki je tudi dan našega osvobojenja. Izvolili so koordinacijski odbor, da bi povezal vse priprave in proslave posamenznih organizacij. V koordinacijskem odboru so predstavniki naslednjih organizacij: Enotni sindikati, Centro di Cultura Popolare, Slovenska prosvetna zveza, Zveza društev za telesno vzgojo, Slovensko-italijanska antifašistična unija, Slovensko antifašistična ženska zveza, Slovensko-italijanska antifašistična mladinska unija, Zveza primorskih partizanov, Komunistična partija Julijske krajine— Program proslav je sledeč: Dne 26. aprila — zvečer kresovi na hribih okoli mesta. Dne 27. aprila — italijanska in slovenska predstava v dvorani Doma pristaniških de. lavcev in v dvorani Kulturnega krožka »R.Rinaldi«. Dne 28. aprila — ob 11. uri dopoldne bo imela godba Kulturnega krožka »R. Rinaldi« na trgu Unita godbeni koncert. Popoldne bodo naboljši slovenski in italijanski pevski zbo. ri imeli na trgu Sv. Justa množični koncert. Dne 29. aprila — vprizoritev drame »Ani e Christie« v gledališču Penice, Dne 30. aprila — zvečer baklada po mestu in kresovi po hribih okrog mesta. Zvečer bo na trgu Sv. Justa telovadna akademija, v gledališču Penice pa gledališka predstava. Dne 1. maja — ob 6. uri budnica po mestu z godbami; ob 6. uri splošna vaja za 1. telovadni zlet; ob 9. uri prvomajska povorka po mestu; ob 15. uri 1. telovadni zlet; ob 17. uri množični pevski koncert slovenskih in italijanskih pevskih zborov; zvečer prireditve na prostem na gradu Sv. Justa, v Ljudskem vrtu v ulici Giulia in na drugih mestih. [da sc s temi sistemi ne morejo pomiriti (Se nadaljuje) |dpho^ ‘f VoiT?h™ žc’ v'naPrei I10’ ___________ udarili, da ce bodo nastali protesti, naj nas ne predstavljajo kot izzivalce neredov in nezadovoljstva. Naša volja in naš cilj je le ščititi delavske interese. Ker smo zaskrbljeni zaradi težkih posledic, ki jih tako postopanje lahko povzroči, pozivamo upravo CRDA-e, naj preneha s tem svojim protidelavskim postopanjem in naj so bolj zavzame za ukrepe, ki jih delavstvo zahteva in ki bi mu bili v korist in olajšanje v tem že tako težavnem položaju. Življenje v škedenjskih plavžih Pod Skednjem, znanim po tragičnih dogodkih letošnje spomladi, ko so fašistični elementi proti ljudske Civilne policije napadli, ubili in ranili večje število škedenj-skega ljudstva ki je branilo svoje slovenske, italijanske in jugoslovanske zastave z (jSLAVUU Smrt fašizmu —-svoboda naroda! Zveza delavcev in nameščencev kovinske industrije — Podružnica št. 1 Jesenice Po prvi svetovni vojni so plavži prišli v rdečo zvezdo, pod tem naseljem tržaškega [ skl°P skupine ILVA ter so prvotno obra-predmestja se nahajajo ob sami obali ve- | *ova*' PQC' imenom »Altiforni ed acciaievie liki škedenjski plavži, ki jih je tu usta-| Y®nezja Giulia«, dočim se .le v zad-novila pred 50. leti Kranjska Industrijska Družba iz Jesenic. Ob tej priliki so jeseniški tovariši poslali tržaškim delavcem sledeče pismo in voščilo: Pred pedesetimi leti so se zadela dela v Skednju, v letih 1895-1896; prva visoka pet je začela delati, meseca novembra 1897. Petdeset let bo tega, kar smo jeseniški kovinarji poslali svoj prvi kader inštruktorjev k obali Jadranskega morja. Kmalu potem, je v škedenjski. železarni zaiarel rdeči sij iz prvega plavža, simbol Vašega in našega skupnega produktivnega dela. Ta skupnost je bila potrebna in koristna širokim slojem narodov ob morju in v zaledju, u-strezala je prirodnim pogojem in stoletnim tradicijam. Krivična razdelitev po prvi svetovni. vojni, je to skupnost porušila ter ustvarila Vam in nam gospodarske in socialne ieZave, a zavesti naša povezanosti ni mogla uničiti. Skupno trpljenje in skup. ne žrtve, v dobi druge svetovne vojne, ter skupni uspehi v borbi proti fašizmu, so to zavest še bolj utrdili. Ko se pripravlja sedaj odločitev o novi razmejitvi, Vam izropamo svoje iskrene pozdrave z vročo željo, > kateri vemo, da je tudi Vaša.: združiti ■e zopet z nami k skupnosti ustnarjalnega IcTi v svobodni federativni republiki JU- nji dobi njih poslovanje nadaljevalo pod imenom »ILVA — Altiforni ed Aeciaiene dTtalia« — Stabilimenti Trieste, Servola. Ta obrat • ki je pred prvo svetovno vojno v sklopu jeseniškega matičnega podjetja proizvajal pretežno lito železo ter ga oddajal obratu na Jesenicah v svrho nadaljne predelave, je po vojni, v sklopu ILVE, izpopolnil svoje obratovanje in produkcijo po tedaj nastalih novih potrebah in zahtevah. To podjetje, ki ima svoj centralni sedež v Genovi, ima svoj upravni sedež v Trstu in svoj obrat v Skednju- Podjetje proizvaja ob normalnem poslovanju predvsem lito železo jeklo pločevine koks katran amonijev sulfat benzo! svetilni plin 175.000 ton letno 60.000 » » 24.000 » » 170.000 » » 6.500 » » 1,800 » » 1.200 » » 50.000.000 m3 Tehnično in upravno vodstvo predstavlja 9 dirigentov, ki ima v oskrbi sledeče oddelke obrata: t. koksarno, ki je sestavljena iz baterije 33 peči, od katerih bi bilo samo 22 v ta- kojšnjem uporabnem stanju, dočim je 11 potrebnih popolne rekonstrukcije Ta oddelek proizvaja koks in vse produkte, ki j izhajajo iz destilacije premoga, amonijev sulfat, surovi benzol ter svetilni plin. 2. Visoko peči, ki sestojijo iz 3 visokih peči, od katerih sta bili dve ustanovljeni po vseh pravilih in predpisih ter sta pripravljeni za ponovno obratovanje, dočim bi tretja lahko obratovala le po predhodni delni rekonstrukciji. Ta oddelek proizvaja lito železo raznih vrst. 3. Jeklarno, obstoječo iz dveh martinovih peči. vsaka po 35 ton, s priključeno instalacijo za gasjfikacijo olja. 4. Oddelek za izdelavo pločevine, z vlačilcema (treni) in sicer eden za produkcijo pločevine, debelejše od 6 mm, in dva za proizvodnjo billetter, ki pa obratujeta posamezno in ne istočasno. 5. Pomožne obrate. Te obrate predstavljata dve električni centrali za proizvodnjo električne energijo in suiti ran ega zraka za visoke peči, ena centrala kotlov za proiz-vodnjo pare, instalacije za očiščenje in distribucijo plina iz koksarne, visoke peči in plinskih generatorjev, ena centrala za. dviganje morske vode ter ena instalacija za proizvodnjo stisnjenega zraka. 6. Oddelek za pomorski in suhozemski promet, ki razpolaga z obalnimi pripravami za izkrcavanje ter z normalnotirno mrežo skupne dolžino 30 km; z 10 lokomotivami, vagoni in 10 žerjavi na termetični pogon (na direkten ogenj). 7- Delavnice za popravila, sestavljene iz raznovrstnih delavnic, popolnoma opremljenih ter sposobnih za katerakoli številna popravila in dela potrebna za vzdrževanje obratov vse tovarne. Obrat se za pogonske energije poslužuje lastnih električnih central s skupno produkcijo 5,400.000 KWH ter »SELVEG«-a za 4,200.000 KWH na pol leta, ob polnem obratovanju, ter nadalje zadrugi prodajajo brano in obutev in de potrebuje premoga za koksarno AH so vsi taki? Pred časom sem govoril z nekim gospodom, ki me je vprašal, če sem član Enotnih sindikatov. Ko sem mu pritrdil, mi je dejal: »Enotni sindikati so odvisni od Beograda; imajo tam svoj glavni sedež?« Pojasnil sem mu čl. 5 naših pravil, njegovih sprememb, kakor tudi stališče naše sindikalne organizacije po umiku jugoslovanskih čet z našega ozemlja-»Ge bi prišla sem Italija, kakšen položaj bi zavzeli Enotni sindikati in kaj bi napra-| vili vsi taki prodanci kot ste vi?« me je 110.000 ton polletno 11.000 ton polletno 10-000 ton polletno generatorje plina, ki alimentirajo peči jeklarne in peč za izdelavo pločevine kotle, lokomotive in žerjave na paro in nafte 2.000 ton. Obrat je med vojno utrpel relativno majhno škodo, ki na raznih instalacijah ni presegala 5%. Ob polnem obratovanju zaposluje podjetje okoli 2000 nameščencev. Danes dela v tovarni 1200 delavcev in 200 uradnikov. Od teh je vpisanih v Enotne sindikate 1045 delavcev in 40 uradnikov, v Julijske sindikate 30 delavcev in 160 uradnikov. Žo v času borbe so bili delavci organizirani v Delavski enotnosti, iz katere so nastali današnji Enotni sindikati. Tedaj je bilo vpisanih 440 članov, a v bataljonih odpora, v mestu je bilo organiziranih 300 delavcev. V sami borbi jih je sodelovalo: kot partizani ali garibaldinci 138, deportiranih je bilo 17, izgubljenih 9, interniranih 9 a podieglib v borbi ali v koncentracijskih taboriščih 27. Danes sprejema uprava z velikimi težavami na delo in to le delno borce, ki s® vračajo na dom kot demobilizirane! ali pa iz taborišč. Razen denarnih prispevkov in posojila Osvobodilni fronti so delavci izdelovali tudi razne koristno predmete za tovariše v gozdu. vprašal. Ker je naše stališče eno med naj-lijo preko zadruge hrano, ki so jo poslali ! jasnejšimi sem mu takoj odgovbril, kar ml kmetje, kot svoj dar in pomoč odločnim je prišlo na um, posebno z ozirom na to, soborcem za demokracijo. Do sedaj so raz- ker sem opazil, da nima posebno čiste ve-delili svojim članom in njihovim družinam gti: »Pa če bi ta pokrajina pripadla Jugo-skoro 3000 parov čevljev. Cena čevljem gjaviji, kaj bi tedaj napravili vi?« Ni mi za odrasle je povprečno 2.300 lir medtem odgovoril. Kosmate vesti v takih slučajih ko stanejo v prosti prodaji okoli 3500 lir. Tudi za otroke so poskrbeli okoli 150 parov čevljev po povprečni ceni 1500 liv- ne znajo najti odgovora. Največja nesramnost pa je bila izražena v njegovi trditvi, da imajo Julijski sindi-... . ., kati večje število članstva v Julijski kra- Tovarištvo med delavci je zdojzrazifo. jinj kot Enotnj sindikati. Znano mi je da. so Enotni sindikati objavili na razglasnih Ko so stavkali delavci ladjedelnice Sv. Marka zaradi odloka uprave, ki jo sprejela v ^.ggjj podjetjih število svojega fašistične elemente zopet na delo, je uprava ladjedelnice odpuščala demokratične članstva in grafikone številčnega razvoja svojih pripadnikov ki gre od 85 —98%, borce. Vsi delavci so tedaj pokazali s pn- zat0 n0 v01Bi kje USpevajo dobiti Julijski merom in matenjalno pomočjo svojo sob- sinfiikatj svojc članstvo. Ne morem reči darnost z njimi. Ker jo uprava ladjedelnice dru„ef?a kot to; ai} s0 vsi člani Julijskih tedaj odrekla delavcem hrano, da bi zlo- sjn(jikatov taki kot je ta, ki se je razgo- mila njihov odpor, so se delavci železarna »ILVE« odrekli svojih obrokov, ki jih prejemajo v tovarni, in so odnesli vse kotle s brano svojim tovarišem v ladjedelnico Sv. Marka- A škedenjske ženice so nosile polne korpe hrane za stavkujoče. Takrat jc nastalo nepopisno navdušenje, ki se je potem zaključilo s prepevanjem partizanskih pesmi in splošnim veseljem. In delavci ladjedelnice so zmagali; fašisti so morali biti izključeni, kljub protekciji Uprave in policijo Blizu tovarne so si delavci ustanovili svoj , kulturni krožek, ki razpolaga tudi z lepa | knjižnico. Tam prirejajo svoja predavanja ! in zabave. In njih odnos do Julijskih sindikatov-Julijskih sindikatov skoro ne poznajo. Ne- Prehranbeno stanje delavcev je težavno kaj pripadnikov, ki se nahajajo v tovarni, in se zato vsi pritožujejo, ker nimajo možnosti dati svojim družinam najpotrebnejšega- Zato so se organizirali v zadrugo, s katero si pomagajo, kolikor si morejo. V, je popolnoma izgubljenih in osamljenih. Večinoma so to uradniki, ki so nezavedni ali pa celo neprijateljsko razpoloženi na-pram delavskemu razredu. varjal z menoj? Uprava lesne industrije RIZZATTO Ajdovščina išče MIZARSKEGA DELOVODJO samostojnega, zmožnega kalkulacij in obračunov, tako v stavbnem kot v pohištvenem mizarstvu. Dober organizator serijske izdelave. — Pismene ponudbe poslati na: Uredništvo »Primorske delavske enotnosti« Odsovomi urednik: Albin Zabric.