XatisoY 15.000. k ;om, ;alogo parne »olje, lerc" izhaja vsaki . datiran z dnevom [ naslednje nedelje. Bbrcčnina velja za Av-[fto-Ogrsko: za celo j Ido 3 krone, za pol in Metri leta razmemo; [:; Kemiijo stane za leto 5 kron, za [toeriko pa 6 kron; 1 dmgo inozemstvo se mi naročnino z ozi-1 na visokost post-pine. Naročnino je platin naprej. Posamezne se prodajajo po 6 vin. (Uredništvo in uprav-»Stvo se nahajata v IPlaju. gledališko po-e štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za »/a strani K 32, za '/* strani K 16, za •/, strani K 8, za »/» strani K 4, za Vsa strani K 2, za »/„ strani,K 1. — Pri večkratnem oznanilu se cena primemo zniža. jtev. 41. V Ptuju v nedeljo dne 13. oktobra 1907. VHL letnik. Odločitev pride... Listi poročajo, da sta avstrijska in ogrska la tako zvano pogodbo med državnima polo-ioma izgotovili in podpisali... Pri zeleni li se je to zgodilo. Dobro! Kaj pa poreče t- Ijndatvo? Dokler je bila državna zbornica igrišče plemenitažko-farške klike je bilo vsako JKotovanje v tako važnih vprašanjih izključeno. da je takrat le komandirala. Danes pa imamo i?no zbornico, ki je izvoljena na podlagi in ednake volilne pravice. Danes kodira ljudstvo in — vlada ima le vbogati! Pogodba, — ureditev razmer med Avstrijo grško, — je velevažna zadeva. V tisočerih :ih smo čitali in na tisočerih shodih smo siliti, da je bila ta pogodba doslej koristDa za [idžarone in škodljiva za avstrijske narode. ijo industrijo, svoje fabrike in delavnice so si idali Madžaroni na ramenih avstrijskih na-Hov, svojo kmetijo so si zboljšali z našim dentin, kredit so iskali in dobili pri nas, žrli so »«j- krni, — mi ponižni, pohlevni, patrijotični, po-<™A *n Avstrijsni smo plačevali, da smo postali ijir- ilede-m ob aznik kraj- 37» tauer to! sam z nuno. tekleni« ■Ji s p»- azilo • uelj«, PoSiljc ' naprej, tot ■1*1*' -egradi Ptuj* sna j« )j raz-ati in MdljisU vs»ko-;lasu ok-naprej;. Zdaj pa mislimo, da je skrajni čas, da Kuj* ^.reedemo enkrat mi k mizi! r je izjavil sivolasi Hohenblum na zboru :kih kmetov v Gradcu, to naj velja! Po- Htdbs je le mogoča na podlagi kmetijskih zahtev; ' dokler se te zahteve izkoriščanega avstrijskega Htijstva ne uresničijo, toliko časa se tudi godba ne bode uresničila. In to velja za vse taČaje; naj pade današnja vlada, naj padejo tags, treta in četrta vlada, — večino poslancev H kmet v državni zbornici in zato je — jg titet gospodar! - Kakšne so naše zahteve? Naša napredna i jShjerčeva" stranka jih je povedala v svojem »gramu. Vse prvaške stranke na Štajerskem, (roškem in Kranjskem imajo pregrame, ki se fcjo edino njih lokalnih, vsakdanjih zadev. Mi i h brigamo za več. Nam je vsejedno, ali je I tem ali onem štacijonu nemški ali slovenski »is, — ni nam pa vsejedno, ali plačujemo mre davke za madžaronsko cigansko bando li ie! Prvakom pa je čisto vsejedno, ali se rej; laprej; tor (udi. nahaja ljudstvo v bedi ali v sreči, samo da — zamore par sokolčkov po Celju nesramne kravate delati ah pa da zamore kakšni koroški pop na železnici vbego uradnico trpinčiti... Za nas je položaj jasen! Edina mogoča rešitev je ta: Madžaroni naj plačajo svoje potrebe sami, mi pa jih bedemo tudi brez tuje moči plačali... c! hinavščino ne bode šlo to pot naprej! Ura odločitve pride in vsi bodo morali povedati, ali so za to ali za drugo! Odločitev pride in — ne bodete se več muzali kakor maček okoli vrele kaše, vi prvaški sebični politiki! Svoj Čas je gro-mel vodja slovenskih klerikalcev dr. Šuster-šič, po domače dr. Žlindra, proti vojaškim bremenam in potem je glasoval sam za zvišanje teh bremen. Svoj čas sta obljubovala Ježovnik in Roblek, da bodeta delovala na gospodarskem polju, pozneje pa sta na komando Spindlerja delovala za prvaške uradnike. Svoj čas je imel kaplan Korošec usta polna od človekoljubnosti, potem pa je glasoval edino za zvišanje duhovniških plač. Svoj čas sta bila Pišek in Roškar .modrijana", danes pa že vemo, kam pes taco moli. bvoj'&a ee je priredilo procesije, da je bil nedolžni hefrat Ploj izvoljen, danes pa vemo, da je edini namen Plojeve politike ta, da postane mož — minister. Ali zdaj pri razpravi o avstro-ogerski pogodbi bode treba pokazati barvo! Iu vsak poslanec, ki bode zatajil svoje volilce, dobi na čelo pečat izdajalca, — kajti ura odločitve pride... Kmetje, — vi vsi, ki želite sebi in svojim potomcem boljšo bodočnost, — na noge! Ura odločitve pride in treba je, da čujemo noč in dan. Brigajmo se, dokler je čas! Politični pregled. Politični položaj se je vsaj deloma zjasnil in z nekako mirnimi očesi gleda Avstrija na svojo državno zbornico, ki se snide te dni. V zadnih tednih je bilo parkrat videti, kot da bi stali pred veliko politično nevihto. Pogajanja avstrijske in ogrske vlade glede nagodbe so se parkrat pretrgala in brezštevilnokrat so listi poročali, da je ta nagodba ,pokopana". Pa vendar ni bilo tako! Beck se je vozil v Budimpešto, Weckerle na Dunaj, politični mešetarji so vplivali na vse strani — obe vladi sta odjenjali in nakrat je prinesel telegraf vest, da sta se vladi sporazumeli. Pri zeleni mizi je nagodba izgo-tovljena, treba jo je le še sprejeti. Doslej se sploh ne ve, kakšen je plod vladinega mešeta-renja, kajti ministri molče kot grob in bodo šele v zbornici govorili. Za nas je položaj jasen! Mi stojimo na nepremakljivem stališču, katerega je označil vodja agrarcev Hohenblum na kmet-skem zboru ! A v s t r o-o grška pogodba se ne bode uresničila, brez da bi se sprejele glavne kmetske zahteve, to je gospodarska ločitev na podlagi trgovske pogodbe, razdelitev av-str o-o grške banke itd. Iu ako vlada tega ne bi vpoštevala, potem bode kmetski vihar vlado iz pozorišča pomedel... Državni Zbor je zdaj končno sklican za 16. t. m. Ta dan prične ob 10. uri dopoldne 21. soja z dnevnim redom : .Naznanilo vložb". Štajerski deželni zbor. 4. t. m. je sprejel dež. zbor najprve čestitko za caearjev god. Potem se je sprejel ednoglasno predlog, da se izvoli odbor, ki naj sklepa o predlogu, da se podari v dobre namene večjo svoto denarja ob priliki 60 letnega jubileja cesarja. Nadalje je stavil posl. Wastian predlog, da naj določi vlada po novi vinski postavi zahtevane kletne nadzornike le sporazumno z deželnim zborom in z kmetijsko družbo. Ko se je razpravljalo o „ver-pflegatationih" prišlo je do velikih škandalih med posl. Rokitansky, E nspinner iD socialisti. — 5. t. m. je prišel Wastianov predlog glede kletnih nadzornikov na razpravo. Predlog je samoumeven. Kajti kdo drugi nego deželni zbor in kmetijska družba bi zamogel boljše strokovnjake poslati ? Ali se naj morda kakšnega kaplana Korošca vpraša, kdo naj bode kletni nadzornik? Posl. Robič je to menda hotel, ker je govoril proti Wastianovem predloga. Ali Wastian in S-.iger sta možu pošteno na prste stopila. Imenitno ran je povedal resnico tudi posl. Kodolitsch. Potem je bil Wastianov predlog sprejet. . Du»«I-z 19— ipeta od lovanja. , D&t&D-uuenlov Mežnar Mihal. NemSki spisal O. J. Bierbaum*). Prle v starem časi, kak so se liidje še rajše meli, . Ba na Tirolskem takšna navada, kaj so Nemci no sljani črez školski čas s svojimi pejbi no deklinami i, kaj so se deca drugega jezika gučati naviičili. Jlik sta tiidi en mežnar no en fajmešter bila, sta se li jako dobro pogajala. Mežnar je bio nženjen, je meo l/jzoza ženo; lajmošterpaje meo eno staro Trezo. Mežnar je bio en hmaj človek. Mežnarija k je ne dosta notri nesla, kaj hi živeti mogli; zato še ! mogu drugo gospodarstvo poleg meti. Žmetno delo je ne dišalo. On si je skoz mislo, da je on pač cir- d služebnik no da bi se jemi tiidi velki vamp lepo Ja kak pa bi to napravio ? Na poli delati no a sekati, potem pač nade vamp raso, kajti žmetno se prle mast spije, kak pa ga rasti pusti. Zato je I rajši nič ne delo. Pač resen, kak jo začelo hma- iti, mo je tiidi začeo vamp rasti. Za kratek cejt pa joj, — vamp resen skoz veksi, mošnja pa skoz prazna. Mihal je prekesno spozno, da tak duže *),,Jugend", 1900, 26. V ormužko narečje prestavil A. Masten. fmil:* 300 I I C vsake acken) M nemre iti. Kaj mislite, je šo Mihal drgoč žmetno delat? Ne, rajši je šo v farof na gospodove vrata trkat. Lice je napravio tak kak kakši piiščavnik, keri drugo ne je kak kobilice. Šepeče na dugo no široko no toži. fejmeštri svojo britko življeje no prosi gospoda, naj mu 300 raj niš posodic (iospod že so prle znali, kaj si interes slo-bodno zaračunijo, zato grejo v svojo kašo, vzemejo tisto stiinfo vun, napravijo termin za gveranje, malo prfedgo no mu dajo peneza. Nihče ni bio bol veseli kak Mihal; komaj kak je s farofa viin prišo, je vsa pobožnost z jegovega lica minola; on se je začeo smejati no kak je domu prišo, je od samega veselja s svojoj Lojzoj plej-sati začeo. Dnevi so minoli pa penezi tiidi. Kak je pol cajta od termina minulo, so prišli gospod skoro vsaki den na ves no so ga pitali, kak si on gozpodari no kak mu v loti božji službi gre. Mihal je zaj spozna, da so mu gospod ne iz pobožnosti penez posodili; oni čejo meti jihovo stiinfo drgoč puno no še par rajniškov kcoj. Zaj je Mihali nič driigo ne za napraviti, kak krava mora iti. Kak so gospod videli, kaj Mihal resen če peneze nazaj gverati, so si mislil, da mu že drgoč žiher petsto rajnškof posodijo. Za dva dni je bio sejem. Kak se je Mihal s kravo v mesto napotio, so mu gospod lep naviik dali IU no so mu rekli: ne daj krave tistemo, keri preveč kle-peče no blebeče, tisti je klepetač... No, keri pa kle-peče največ? Hahaha... Kak Mihal kravo na plač dožene, jo preveže za plajnko, on pa poleg stoji. Že pride nehče, pita za ceno, gledi kravo od vseh krajov no reče: „Pa kravi kaj fali? Kolko je vredna?" Mihal se zmisli na gospodov nav8k, no reče: „Gledi ka odideš, ti klepetač!" — Zaj pride drugi no dela glih tak. Mihal reče: ,,Poberi se, klepetač!" — Zdaj pride tretji, strti no peti kiipec; vsi pitaja, gledijo no šlatajo kravo no čejo znati, kaj krava košta. Mihal je čemeren, zakrči močno: „Zgubtese, vi ste vsi klepetači!" Zaj pa so ga kmeti začeli od strani gledati, so se prijeli za glave no so premišlavali: : nabolše bi bilo, če bi tbtega jako zjustali... Nihče Mihala ne več pito. „Sami klepetači", reče Mihal, „no hodma rajši domu" Pojdoč je prišo Mihal do nekše kapele, v keri je sv. Janez Da odri sto. Mihali se je vidlo, kak da bi sv. Janez z rokami migo no si je mislio: morbiti oii če kravo ? Mihali se je dopalo, da sv. Janez ni klepeto, samo z rokami migo; do mu je Mihal kravo no mu jo je k vra-tam prvezo, on pa je šo domu. Doma je Mihal gospodu pravio, kak se mu je na senskem placu godilo. „Prav si meo", rečejo gospod, „pa ke pa je krava ?" — „0 Koroški deželni zbor. 4. okt. je sklenil zbor davek na avtomobile; obdačeni so po tema sklepn vsi avtomobili, razven tistih, ki se za delo rabi. — 7. okt. se je poročalo o deželnem fondu, ki ima potrebščin v znesku 4,782.000 K. Za pokritje se je predlagalo 6o°/0 doklade na bišno-cinžni davek v Oelovon; 65°/. doklado na vse direktne davke itd. Proti vtihotapljenju srbske živine se je pričelo močno gibanje. Kakor znano, je srbska meja za nvoz živine zaprta, kar je posebno zato važno, ker je srbska živina okužena. Srbi pa vtihotapijo živino večinoma čez Bozno in jo spravijo na avstrijski trg. Proti tej lumpariji je vložil vodja avstrijskih agrarcev Hohenblum ojstri protest. Bazne kmetijske organizacije so se pridružile temu protestu. Potrebščine avstrijskih dežel v letu 1865 in V letu 1902. Po uradnih številkah objavlja .Doribote" sledečo statistiko, ki kaže jasno, kako ■velikansko naraščajo potrebščine v posameznih avstrijskih deželah: Dežela Potrebščine 1.1865. Potrebščine 1.1902. Nižje Avstrijska 3,174.166 K 39 016.797 K Zgornje „ 1,693.490 „ 7,840.243 „ Salcburška 144 210 „ 1,960341 , Tirolska 478 076 „ 3,780.227 , Predarlska 28-740 „ 426.400 , Štajerska 2,192.416 „ 22,855.115 B Koroška 456.618 » 4,638.865 n Kranjska 345.794 „ 3,924.119 „ Goriška 190.796 „ 946.677 , Istrija 122.484 „ 1,440.716 , Dalmacija 596.054 „ 1.464 303 „ Češka 10,181.520 „ 51,415.904 „ Moravska 2,166.386 , 21,109 949 „ Šlezija 332.648 , 5,354.127 » Galicija 1,525.100 „ 27.123.333 „ Bukovina _______82.716 , 3.667.243 , Skupno . 23,711.204 K 179,063.364 K V 37 letih so se torej potrebščine od čez 23 na čez 197 miiijonev zvišale, z dragimi besedami poBtale so 8 krat večje ... 10. oktober na Ogrskem. Odkar imamo v Avstriji splošno in ednako volilno pravico, jo hoče socialistično delavstvo tudi na Ogrskem doseči. Košutova stranka pa ve dobro, da se zamere vzdržati na površju edino potom nasilja. Zato je ta stranka nasprotnica vpeljave volilne pravice. Ali politični razvoj zahteva tako volilno pravico. Delavci so vsled tega sklenili, da bedo vprizorili po celi Ogrski dne 10. oktobra splošni štrajk. Obenem se hočejo zbrati v velikanskem številu pred parlamentom. Prišlo bode gotovo do hodih spopadov, kajti madžaronska policija je surova, delavci pa so razburjeni. Krvava Rusija. Največji duh na Roškem, pisatelj Lev Tolstoj je izdal knjigo, v kateri biča z brezobzirnostjo krvavo divjanje ruske vlade in zagovarja krščansko načelo „Ne ubijaj!" — Čudno zvenijo te besede, ako se pomisli potoke krvi, ki tečejo po deželi carja-batjuške! Le v 3. mesecu po razpustu 2. dume so obsodila poljska sodišča 107 oseb na smrt in jih tudi 62 usmrtila. V treh mesecih po razpustu dume se je obsodilo 368 oseb na smrt. V Odjesi so dojenčke na materinih prsih umorili, v židovskih bolnišnicah so na smrt bolane mučili. Vlada pa gleda mirno to divjanje... Ne nbijaj! Car-batjuška je poglavar ruske cerkve in bi se moral tisti je ae klepetafi, no tisti mi bo gvisno plačo, ziitra grem po peneze." — „Si že dobro napravio", rečejo gospod. Drugi den zaran je so Mihal h kapeli. Kak je on ta priSo, bio je še sv. Janez v kapeli, krave pa ne ved. „Saj pa si ne pojo al pa drgoS odo", zadere se Mihal; „ki pa mas peneze ?" Svetnik sloji tiho no na-miri, samo z rokoj miga, da naj bi Mihal odiso. Mihal je čemeren grato no se je zadri: „Peneze daj najnog sem, če pa ne, pa ti bom že pokazo! Kaj bos zno kak se krava kupi! Ti Se si lagoSi kak ovi klepetači". — Ker je sv. Janez na miri oslo, ne steo pene* dati, mo je Mihal takso kJapoviiSnco do, da je sv. Janez dol v grabo opo. „Jaz bom ti že pokazo reda, vrag po takih kupcih!" No glej, na odri pod nogami sv. Janeza je ležala briftoSnja, puna zlata no srebra. To so si bržčas tati shranili, ,,Zakaj pa si ne hitro povedo, da so tu penezi? Ne bi ti klapovušB.ce„idobio!" Mihal je sv. Ja: neza nazaj postavio no je So domu. Gospod so bili jako veseli, do so peneze z interesom vred dobili; Še bol je bil Mihal veseli, kak je zapazio, da Se mu je tristo rajn-skol prek ostalo. Zaj se je Mihal z novega dobro krmio. (Naprej prihodnji«). — 2 — v prvi vrsti te besede držati. Ne ubijaj 1 Car-batjuška pa je tudi navdušeni pristaš mirovnih konferenc. Doma pa morijo njegovi krvniki. .. Dopisi. Sv. Jakob v Slov. Gor. Babuzek, ljubi naš palček Babuzek ima dobro srce. Kadar nam je dolgčas, pa nam pošlje gotovo popravek, s katerim se tedne dolgo zabavamo. Danes imamo celo dva taka zabavna popravka. Vkljub temu, da nista postavno sestavljena, ju objavimo. Prvi se glasi tako-le: V zmislu § 19. tisk. zak. zahteva podpisani, da sprejmete sledeči popravek z ozirom na Vaš dopis od Sv. Jakoba v Slov. gor. v štev. 38. Vašega lista z dne 22. sept. t. 1.: 1. Ni res, da ,vedno jaga" po župniji kakor lovski pes in se potepa po kočah, res pa je, da grem iz kaplanije le na sprehod v Bvrho zdravja ali pa, če me kliče dolžnost kot dušnega pastirja med farane; 2. Ni res, da „po noči se pa vlači po farofškem hlevu", res pa je, da še nikoli nisem prenočeval v kakem hlevu; 3. Ni res, da ima od višje oblasti »poli-cajštund", res pa je, da uživam od višje oblasti popolno osebno prostost, priti domov, kadar hočem in morem, ne pa baš ob gotovi uri, — J. Rabusa, kaplan Sv. Jakob v Slov. gor. 2/X. 1907. Kakor vidijo naši čitatelji, pravi ljubeznivi Babuzek, da vse „ni res". Mi seveda pravimo, daje vse res. Farani pa naj sodijo, kdo ima prav! — Dragi še bolj zabavni popravek Babuzeka se glasi tako-le: V zmislu § 19. tisk. zak. zahteva podpisani, da sprejmete sledeči popravek z ozirom na Naš dopis od Sv. Jakoba ,Slov. gor." v štev. 39. Vašega lista z dne 29. septembra 1907 : 1. Ni res, da „naš kaplan Babuzek še vedno Bjaga° po župniji, seveda umazan", kakor bi nosil behole", res pa je, da hodi kaplan Ra-busa pošteno in snažno oblečen po župniji; 2. Ni res, „da zahajaj a pogosto k čevljarju Ka-pinovem Hanzeju, kateremu pomaga bržkone kopita nabijati iu drete voščiti", res pa je, da gre k čevljarju, da mu čevlje pomeri. Spošto-vaje J. Babusa, kaplan Sv. Jakob v Slov. gor. 2/X. 1907. — Res,'fejst popravek je to! Najbolj zanima nas pa to, da ,oomeri" Babuzek Kapinovem Hanzejn čevlje. Tako Btoji v popravku. Babuzek piše: „— res pa je, da gre (Rabusa) k čevljarju, da mu čevlje pomeri." Zdaj pa res ne vemo, kdo je večji „šoštar", ali Babuzek ali Hanza ?! Doslej smo mislili, da Babuzek samo kopita nabija, zdaj pa vidimo, da tudi čevlje meri. To nam je sam izdal! O ti ljubeznivi, čedni, snažno oblečeni Babuzek, prav je, da nimaš „policaj-štund", kajti kdo bi potem čevlje meril... Iz Loke pri Zidanem mostu. Danes je kaj lepa nedelja pri nas, dragi Stajeic, prvič za to ko se naši gospod župnik Miloš goduje, drugič pa se je tudi „naša" posojilnica otvorila in začela poslovati. Prav lepo bi to bilo v resnici, če bi že ravno pred enim mescem kmečka. hranilnica te obrti ne pričela. Iz te ustanovitve našega fajmoštra je razvidno, koliko krščanske ljubezni poseduje. Vidi se pa tudi, da je prijatelj prepira in nemira. Skozi tako ravnanje je pa tudi mož v resnici splošno od vseh sovražen, kajti na prstih ene roke se dajo že vsi njegovi pristaši iz Loke prešteti. Dragi Miloš, ali si pozabil besede našega odrešenika, s katerimi pravi: „Ne iščite si zakladov, ktere mol in rja lahko konča" ! ? Glej. glej, Miloš, ali bi ne bilo pametnejše, da bi Ti „Marijino družbo" bolj v redu imel, kakor pa da se s posojilnicami pečaš? Morebiti še ne veš, toraj naj Ti mi povemo: letos si izgubil pet „Marijinih hčera" v naši fari, ena že ziblje, dve že močno jezno gledati in dve so na sumu; vse te so pa od tam doma, ko se je za minulo državno-zborsko volitev najbolj agitiralo in tam, kjer so še danes vsi ljudje „otroci teme". Miloš, še nekaj druzega: Zakaj pa nimaš Tvojih pristašev bolj na uzdi ? Glej, tisti Tvoj zagrizene si je izredil hčerko, ktera je pred enim letom učiteljica postala; ta je tudi zdaj v počitnicah domu prirajžala; ker si je pa najbrže mislila, da še v krščanskih resnicah ni dosti podučena, pripeljala je tudi mladega župnika iz Kranjskega seboj, kateri jo je cela dva tedna pridno po noči in po dnevi podučeval in slednjič izjavil, da si sleče talar in odide z njo v daljni svet... Vso to dejstvo je naznanil tisti doktor, ki vsako nedeljo v cerkvi rožni venec moli. Opomniti je tudi o prejšnemu kaplana Miklauža, ki je bil sicer nag prijatelj od prvega konca; vender se je zvedelo da gaje njegovasoroduic* večkrat obiskati prišla in se enkrat pred večimi izrazila: Miklauž, Miklauž! Kolikokrat sem Ti dobra bila, zdaj mi pa hrbet obračaš! Ta sorod-nica je takrat sedem vlakov zamudila; vsled tega je še enkrat v Loki spala. Miloš, skrbi n te, kteri so pod Tvojo streho v resnici Tebi izročeni! Svetujemo pa tudi, da pustiš našega »Štajerca" v miru, da bi Ti se ne dalo očitati, da „Štajerc" zavoljo pravice preganjanje trpi po besedah našega Odrešenika. Sv. Barbara v Halozah. Ko se je vršila dne 22. septembra 1907. pri nas volitev u cerkvene klučarje, je nagovoril g. župnik zbrane volilce in priporočil, kateri možje naj bi m volili. On je imel na liateku zapisane od g. dekana kandidate, katere on tudi priporoča, in pri tem se je izrazil, da so njemu g. dekan pred 6. mesci že poslali zapisane ko še njega tukaj ni bilo. Tedaj je izrekel besede Josef Korenjak, posestnik v Medribniku: Zakaj pa nas tedaj k volitvi kličete, ako ima g. dekan pravico, klučarje nastavljati ? Vršila se je potem volitev n cerkev sv. Barbaro in ker ni imel nobeden kandidatov nadpolovično večino glasov, se je vršili ožja volitev. Potem se je vršila volitev za podružnico sv. Elizabeto, in je dobil od 43. oddanih glasov, Jakob Kelc, obč. pred. sv. Elizabete, 28 glasov ; ali ker ni bil na listeku g dekana zapisan, je bil izvržen na priporočilo g. župnika, in se je vršila ožja volitev. Pri tem je edenvo-lilcev izrazil besedo, da je to „švindel"; takoj je rekel g. župnik, da je on sedaj kot uradnik, in nihče nima pravice njega žaliti. (Opomba: ali on pa sme farane žaliti ?) Potem se je vršila volitev za podružnico sv. Ano; tedaj je dobil od 47. oddanih glasov, poprejšnji crk. klncar, Vid ali Veit Kokolj, posestnik v Dolanah, 41. glasov, in pri tem se ni oziralo na večino volilce v, temveč na 6. podrepnikov ki so 3. kandidati imeli komaj 6. glasov. Tedaj pa naj rečejo farji, da to ni švindel. V nedeljo dne 29./IX. je bil župnik toliko prijazen, da se je ras kan-celjna še radi obleke opravičeval, in ni omenil, koliko plajšev in latern je oddal; rekel je da še ima 14. dni nahod, in ga ni dobil od „Štajerca", ker mu nič ne škodi na duši; tudi je izrazil da bode proti vsakemu sodniJBko postopal, kateri se bode predrznil njegove slabosti razkrinkovati. Prašamo te volilci, ali je to lepo, da je tvoja kuharica ves čas volitve na kuhinjskem praga stala, in se smejala, ko je videla da se je vse vršilo po tvojem načinu? Glej da si ne boš razbil glave ob odločnosti naprednih volilcev, saj si že bil pozabil od razburjenosti ko si bil prišel na kancelj, kaj bodeš govoril, kosi dejal, da je je bil sv. Pavel evangelist ? Pavel ni bil nikdar evangelist, temveč apostol. Prašamo c. k. okrajno glavarstvo, in milostlivega knezoškofa, ali ima g. župnik pravico volitev tako zavijati, in zlorabiti volilno tajnoBt ? Postava in cerkveni poslovnik kaže, da se mora vršiti volitev crk. klncar-jov na željo faranov, in se ima ozirati pri temi na bbiino cerkve I Dobje pri Planini. Hočemo si še pogledati župnika Varkelca in njegovo najnovejšo kozla-rijo — posojilnico. Vurkelc in drugi duhovniki, so vedno govorili in celo s prižniče ljudi odvračali od posojilnice, ki se je pred letom ustanovila. Rekli so, da je nepotrebna in za ljudstvo nevarna. Sedaj pa ustanovlja še eno; župnik je torej lagal, ko je govoril proti posojilnici, ah' pa dela nekaj, kar je čisto nepotrebno: farška posojilnica je popolnoma nepotrebna, to je župnik torej sam priznal. Ce se nekateri ljudje aranra-jejo priti k nam po posojilo, za to mi nič ne moremo. Ali za teh par ljudi napravljati novo posojilnico, to je bedarija; saj je še drugod denarja zadosti za take, ki imajo kredit. — Farška posojilnica je pa tudi velika nevarnost a ljudstvo. Vsaka nepotrebna reč je Bumljiva. Posojilnica vDobjem mieli dajati tudi posojila Kalobčanom in celo Št. Ruperčanom. Št. Ruperčanižetako imajo svojo posojilnico, ki jevredna vsega zaupanja, Kalob-čani pa so sami zadosti pametni, da si bodo napravili svojo, če jo bodo potrebovali. Seveda župniku Kostanjovcu je ne zaupajo, ker dobro vejo, da je pri konzumu pomagal; konzumi so Vč ljudje jim i tako gojile rajši bo k ker ravn ae je duhe ljudi oško nesr Dnh imel padi duhi itav vati se! jilni ljud, vens pa bo ; bili fars jilni bi] pa pos last Bvo; can sta) san mai a t> ton hrb kri. , na pri sin ne! da dal in P". na me nil ke Br že dr tri nil tei ko je rli za sa Ži m it: m ne DE to B za di v tu n< ni ni »i tt še P' še ktor, -li. * inža, -nca; inica jčimi i Ti >rod-rsled )i za Tebi imajo alob- yri pocrkali in ljudi v nesrečo potegnili. In je iz treh far 8e premalo poznajo, da bi se moglo na poroka kaj dati. Pameten človek Kone bo hotel iti k farški posojilnici po polio, "ker bodo to naenkrat1 /vedeli t treh farah ; ijji bo šel tje, kjer ga bo na tihem dobil. Pa Ikdo rekel, da je farška posojilnica zato dobra, B >o duhovniki zraven. Mi pa pravimo, da je irao zato slaba. Več ko je črnih oblakov, prej [j«'bati toče. Ali veste ljudje, da so ravno riomiki s svojimi zadrugami spravili največ |1 Judi v nesrečo ? V Laškem je kaplan Gorišek odoval ljudstvo za 63 tisoč kron ; kje pa so ice v Rečici, v Vitanju, v Leskovcu itd. lovniška zavarovalnica ..Union katolika" je la celo papežev žegen, pa je vseeno pro-la In če pride kaka zadruga, pri kateri je loraik, na nič, tedaj duhovnika hitro pre-ip, da mu ni treba nič plačati; plače-morajo le zapeljani kmetje. Torej varujte — Vnrkelc tudi pravi, da bo njegova poso-C£ slovenska, ker droga je nemška. Vsi e pa vejo, da je prva posojilnica čisto slo-;ka. Laž ima kratke noge. Farška posojilnica spadala kranjski zvezi in čisti dobiček __ves na Kranjsko in tam ga bodo pora- lli is agitiranje. Tako bodo imeli korist od like posojilnice Kranjci, ne pa domači ljudje. ■ V kakšen namen pa se ustanavlja nova poso-kiica ? Vurkelc hoče ljudi za se pridobiti, da i pri volitvah lažje mešal. Z novo posojilnico i spravlja v nesrečo ljudi, ki bo pri prejšnji »ojlnici. Župnik Vurkelc hoče tedaj svojim itnim faranom škodo, on je očiten sovražnik »jil lastnih faranov. Ali je to lepo, je to krš-mako delo za duhovnika ?! Koliko pa bo nalilo iz tega še kletve in sovraštva! Pa ne ono žnpnik, ampak tudi tisti ljudje, ki mu po-igajo ustanavljati farško posojilnico kažejo da želijo svojim sosedom škodo. Kdor je Hotej pošten, preklel bo farško posojilnico in ji ibet obrnil. Ne zaupajte tistim, ki zmiraj iiijo: dajte, dajte! ker mačeka še ni noben Juceten človek postavil špehu za varha. Napredni Dobjani. Vojnik. Ker „Narodni List" moj popravek a izjavo od 19. sept., št. 42, ne sprejme, sem miljen se v drugih časnikih oglasiti, zato pro-m, blagovolite g. urednik, to-le sprejeti: Ker (kteri zaradi izjave tukaj mislijo in govorijo, k sem jaz g. dr Žižeka „osebno" hudo napaki, kar se tudi podrugod mogoče tako nmeva, to ni niti za Žižeka niti za me častno, zato jojaraim, da sem mu le pri pošiljat vi denarja .dopisnici" očitno nekaj besed o zdravljenji Kje bolane žene ter o prevelikem računu orne-il, to je vse. Da sem še njegovemu očetu izre-spomin, ter njegovemu tovarišu, g. dr Irescbniku, želel srečo in blagoslov, ker mi je Icdo ozdravil, a polovico manji računil, nego i Žižek, to Be pri sodniji ni za razžaljenje sma-čotndi acm zato tndi bil tožen. Ker jaz litem hotel stroškov 25 in 5 kron na se vzeti, fcmveč sem le obravnavo zahteval, je začel Žiže-toT zagovornik, dr Božič, stem barantati, da mi t rečene stroške vedno znižaval, da bi me iM. A jaz pa nisem hotel niti vin. plačati, ato je bil Žižek, takoj pripravljen, vse stroške im poravnati. Dr Božič je celo djal, da bo ;u vse brezplačno storil ? Mogoče, a od ■ena pa, ako bi bil kazniv, bi najmanje 25 kron »togo zahteval. Tako se dela z učitelji. Kakor ■i pa ni bilo treba plačati, ravno tako tudi le k „izjavi" dovoliti, vsaj g. sodnik me ktemu itjuanje ni silil, temveč samo vprašal, če hočem io storiti. Le zagovorniku in tožitelju se je sladkimi in umetnimi besedami posrečilo, me ato pridobiti. To je namreč „domeček" k temu, li je dr Ž žek ojo ženo nasprotno vračil, mi i celem 50 kron škodoval, ker on nobene tožbe najmalenkostnejše brez „dohtarja advokata" h stori. Na dopisnici pa to malenkost tudi dragi ni mogel brati, kakor more biti edino a eni in sicer domači poŠti vojniški, kjer pa se ;na tajnost" popolnoma varuje. Zato je nepotrebno, to po ' sveta napačno razglašati, kar poprej nihče or,"ten*d ni vedel. Sedaj [i naj dragi bralci sami sodijo, kedo jehabolj-km in zmagi, ali tisti ki je od vseh stroškov n, ali tisti ki ima vse te poravnati ? Ako i ie bili stroški meni naložili, tedaj bi te šte- i — 3 — vilke debele stale v izjavi, a ker jih tožitelj sam poplača, so pa izpuščene! Hamburg na Nemškem. Pozdrav iz Hamburga za vse moje in BŠtajerčeve" prijatelje! Prekorigtni naš ,,Štajerc", tndi jaz prosim za prostorček. Jaz čitam veliko nemških časnikov, pa „Stajerc" se mi najbolj dopade In imam veliko veselje do njega. Čital sem, da se nekateri ljudje bojijo ^Štajerca" brati, ker opira tudi duhovnike. To je žalostno za tiste ljudi! Zakaj se pa slabi duhovniki ne sramujejo, take stvari uganjati, katere se mora v javnosti ožigosati ? V šoli so mi duhovniki verouk učili, pa semi niso imeli vere. V tuji deželi zdaj čitamo in vidimo, kakšni so nekateri farji. Zato, dragi prijatelji, naročajte si in delujte za „Štajerca". Jaz ostanem temu listu prijatelj, dokler me oči ne zapustijo. Zato — hoch unser „Stajeic" ! Prijatelj „St8Jerca* v nemški deželi J. S. Pola. Dragi Stajerc ! čital sem v eni zadnji številki članek „Stajerc v zavitku", in je tudi mene močno raztogotilo, da bo tisti ljubljanski listi toliko razburjajo nad teboj, čeprav jaz z eno ali z drugo stranko prav nič ne držim, ker mi ta ali pa ona prav nič ne da, pa vendar dragi „Stajerc" tebe ljubim, ker govoriš in ljubiš resnico. — Tvoje dopise prečitam ne samo enkrat, temveč dvakrat ali pa tudi trikrat, ker me prav zanimajo. In tiste ljubljanske prazne dopise še ne pogledam ne, — ker je škoda za zamudo, da bi čital takšne besede. Naj jih čitajo tisti, kateri še ksj drugega niso čitali. Zatorej, dragi „ Stajerc" slava tebi ki prihajaš med naše ljudstvo, in še bolj slava tistim, kateri tvoj list čitajo! Jaz vstanem tvoj naročnik in bom tudi razširil tvoj list med mojimi prijatelji in znanci, zato ker ljubiš resnico. Tvoj naročnik. Novice. „Štajerčevi" kmetski koledar, ki izide kon- com tega meseca, obsegal bode pač toliko lepega, zanimivega gradiva, da ga več nobeno podjetje ne more ponuditi. Načelo nam je bilo, da ostane koledar podučljiv in zabaven. Kadar ima delavni človek uro počitka, takrat naj vzame knjigo v roko, ki ga poduči za na-daljni boj za obstanek in ki ga obenem zabava, da pozabi za kratki čas težave življenja. Takšna knjiga bode naš koledar! Na eni strani bode obsegal seznamek sejmov na Štajerskem in Koroškem, podučljive članke o živinoreji, travništvu, vinogradništvu, čebelarstvu itd., statistike o davkih, porabi tobaka, alkoholizmu, vojski itd., nadalje članke o napakah |(tadlih) pri živini, o obrtnih zadevah, o raznih drugih za ljudstvo velevažnih predmetih. Litanij in pridig ne bo-demo objavili, kajti za to je cerkev. Ali na drugi strani bodemo objavili zopet lepe p e s n i, kratke a zanimive povesti, deloma v- halo-žanskem, pohorjanskem in ormužkem narečja itd. Tudi lepih, zanimivih slik bode naš koledar dovolj obsegal. In vse to za malenkostno svoto 30 krajcarjev. Vsi drugi koledarji so manjši in stanejo več. To je zato, ker mi ne maramo profita delati, temveč hočemo ljudstvu le nekaj v roko dati, kar je za ljudstvo k o-r i s t n e g a. Omenimo, da dobi en koledar zastonj, kdor jih proda deset. Doslej Brno dobili iz Štajerskega, Koroškega iz druge Avstrije, Nemčije in Amerike toliko naročil, da moramo pustiti veliko več koledarja tiskati, nego smo v začetku mislili. Zato je skrajni čas, da se vsakdo naroči, kdor hoče dobiti ta koledar. Najbolje je, da se zberejo možje in da naročijo skupno, koliko koledarjev v tej ali oni vasi potrebujejo. Na ta način se prihrani poštnino. Torej — kdor si hoče pridobiti zanesljivo ta koledar, ta naj se pravočasno naročil Iz Spodnje-Stajerskega. Falotstvo I „FihpoB", glasilo tistega Korošca, ki je .poštenjak" od tonznre do pet, ki pa je bil že opetovano zaradi čaatikraje obsojen, prinaša člančič o občinskih volitvah v Ptnju. V tem člančiču napada list lažnikov župana Orniga na tako nesramen način, da bi zaslužil urednik tisto, kar je dobil Benkovič od dr Serneca. Koroščevi „revolverblatt" piše: „0rnig bo še nadalje delal dolgove in preganjal Slovence, od katerih se živijo in bogate ptujski vsenemci". Vprašamo le to le: Od koga živijo farški hujskači? Edino od krvavega'denarja, ki ga izci-ganijo vbogemu ljudstvu; Sicei pa naj lečečkari ta Korošec, o katerem je sam škof dejal, da je ,,nič iu nič in nič'. Pasji bič je edini odgovor za farške hujskače! Napredna zmaga. 3. t. m. je bila občinska volitev v Rodvini (Rosswein) pri Mariboru. Prvaški klerikalci, na čelu jim ceglar Šunko, so napeli vse moči, da bi dobili občino v svoje kremplje. Pa vse zamanj. Razven 2 so bili voljeni »ami naprednjaki. Treba je bilo veliko dela. čast naprednim volilcem! G. Šanko in njegovi podrepniki pa bodo zdaj pač izpoznali, da jim je za vselej odklenkalo! V Vllhredu, kjer ni bilo doslej veliko od politike slišati, pričeli so »narodnjaki" hujskati. Preteklo nedeljo so imeli shod, na katerem je govorilo par študentovakih fantičkov, ki nosijo še jajčno lupino na hrbtu, ki pa že psujejo nemščino, brez katere bi morali krave pasti. Ali bodo možje v Vnhredn sedli na limanice takih šolarčkov ? Volitve v mariborski okrajni zastop so razpisane po sledečem vsporedu: 1. V četrtek, 24. okt. ob 10 uri v lokalu okrajnega zastopa v Mariboru voli skupina veleposestnikov 9 članov. — 2. V pondelek 28. okt. ob 10. uri ravnotam volijo najvišje obdačeni od industrije in trgovstva 9 članov. — 3. V sredo 30. okt. v mestni hiši v Mariboru in v občinski pisarni v sv. Lovrencu za skupino mestov in trgov 9 članov (8 za Maribor, 1 za sv. Lovrenc). — 4. Za skupino kmetskih občin v četrtek 31. okt. ob 10. uri v lokalu okr. zastopa v Mariboru 9. članov. — Klerikalci kar divjajo v svoji besni agitaciji. Ali napredni volilci bodo storili svojo dolžnost. Dr. Sernec — bojkotiran. „Fihpos" piše, da se je mnogo klerikalcev obrnilo od dr Serneca in ne bode več iskalo pri njemu zdravniške pomoči, ker je Benko Cvenkaniča s pasjim bičem preklofutal. Hm, hm I No, dr. Sernec je s tem činom dokazal, da je pasji bič najboljša „arc-nija" za klerikalce. Marsikateri klerikalni vodja bi te „arcnije" še zelo potreboval... Hranilnica mestne občine Brežic je imela meseca septembra t. 1. hranilnih vbog K 18.453 83, dvignilo pa se je K 53 21354; stanje hranilnih vlog ob koncn septembra je bilo K 1,195.22617, stanje hipotekarnih posojil K 948 38239, stanje esk. menic K 96.43430. Pač lepi uspehi! Kmetijski shod v Zg. sv. Kungoti se vrši 13. t. m. ob 3. uri v Marjerjevi gostilni. Predaval bode g. dr. Hotter o novi vinski postavi in o kletarstvu. Letošnja jaboljka. Sadja imamo letos sicer malo, ali kar ga je, to je izborno. Malokedaj so bila jaboljka tako okusna kakor letoa. Jabolka BGold-Reinette" je n. p. letos tako imenitno dozorela, kakor že 20 let ne. Ravno tako štajerski „možancker" in vse druge vrste. Štajersko sadje se lepo razvija. Grad Wurmberg pri Ptuju je kupil posestnik ptujskega grada grof Herberstein. Kupljeni grad ahranuje mnogo starine in je bil leta 1276 sezidan. Sicer je bil i preje vurmberški grad, ali Premysl Otokar ga je dal razrušiti. Grof Herbertstein je dal za grad 540.000 kron. Pumilostil je cesar brata Johan in Alojz Poredož, ki sta bila zaradi umora r Mariboru na smrt obsojena. Alojz je pomiloščen na dosmrtno, Johan pa ne 18 letno težko ječo. Zaradi požiga so zaprli čevljarja Žnidariča v Pobrežjn pri Mariboru. Dolžijo ga, da je zaž-gal pri posestniku Večerniku. Čevljar je imel namreč svoje phištvo visoko zavarovano. Bomo videli, kaj se mu dokaže. Iz zapora ušla ata jetnika Jurij Faktor in Miha Pernat v Slov. Bistrici. Ustrelil se je v Mariboru 44 letni c. k. strojevodja bojne mornarice' Jph. Erhart. Nesrečnež je bil na živcih bolan. Slepai*. Na živinskem sejmu v Mariboru je prodala viničarica Josefa Repič iz Jarenine nekemu neznanemu svojo telico. Namesto 100 kronski bankovec ji je dal neznanec ogrski reklamni listek. Viničarica je to šele izprevidila, ko je hotela bankovec menjati. Slepar je velik, suh in noBi rdečkaste brke. Rudarska smrt. V Fonsdorfa je zmnčkala „ferderšala" radarja Anton Kradanja, očeta 4 otrok. Bil je takoj mrtev. Iz Koroškega. Deželno zavarovanje živine. Klerikalci vseh narodnosti imajo posebni talent za ■— laž. Vsaka stvar, ki jo uresničijo naprednjaki, je slaba, vse pa dobro, kar napravijo črnuhi. Kdo bi se ne spominjal, kako besno so ti ljudje napadali koroško deželno zavarovanje živine, češ da to kmete samo izkorišča. Da so klerikalci lagali, to nam dokaza zanimivo poročilo o tej stvari, ki ga je podal poslanec Hofer deželnemu zboru. Poročilu naj posnemamo par zanimivih točk. Dne 30. sept. 1905 je bilo stanje tega zavarovanja sledeče: 102 lokalne zveze, 3126 članov z 18044 komadov govede v vrednosti čez 4 milijonov kron. V teku enega leta, to je do septembra 1906 je naraslo število zvez na 109, članov na 3 775, zavarovane govede na 20475 v vrednosti čez 4'A milijonov kron. Kmetje so pričeli izprevideti veliki pomen tega zavarovanja. Največjo korist od zavarovanja ima mali kmet; kajti velik del njegovega premoženja je v živini naložen. V letih 1904—5 se je zahtevalo v 435 slučajih odškodnino, v letih 1905—6 pa v 537 slučajih. Odškodnino se je tudi v nekaterih neopravičenih slučajih izjemoma dovolila. Poročevalec posl. Hofer je tndi omenil, da je veliko premalo živinskih zdravnikov. Deželni odbor se s to zadevo že peča in upati je, da se to pomanjkanje poneha. Za b o j proti tuberkulozi je dovolil deželni zbor 1. 1906 tisoč kron; isto svoto je dovolilo poljedelsko ministerstvo. Kako uspešno deluje zavarovalnica za živino, dokazuje dejstvo, da ae je doslej izplačalo zavarovalno svoto 336 006 kron in to v 2 740 slučajih. Pomisliti se moro, da konča ali se mora končati vsako leto od 1000 komadov živine najmanje 22 do 27 komadov. Posl. Hofer je predlagal nekaj gmotnih izboljškov zavarovalnice. Vsekakor je bilo to poročilo velezanimivo. Mi priporočamo kmetom, naj se brigajo za to zavarovanje in naj pri temu ne poslušajo hudobnih laži prijateljev teme! „Š-Klir" ima nekaj časa sem novega „ured-nika'. Mož se imenuje Ivan Koželj, kakšnega poklica je, pa res ne vemo. Sicer nam je pa vse eno! Mož je itak le igračica v roki tistih popov, katerih edini namen je hujskanje. Ljudstvo itak izpoznava vse to.;Kot odgovorni urednik »S Mira" se podpisuje Koželj, — ali za vbo lumparije te cunje so odgovorni prost Einspieler, monsignore Podgorc, orgler Grafenauer e tutti quanti. Župnik Razun — po nosu! Znano je, da spada župnik Bažan iz sv. Jakoba v Rožni dolini med one hujskajoče prvake, ki imajo edini namen, delati nemir in sovraštvo. Mož nosi sicer duhovniško suknjo in bi moral tedaj vedeti, da je dejal Izveličar: .Hodite med svet in govorite ljudem v vseh jezikih". Ali da bi hujskal, porabi ta naduti .duhovnik" vsa sredstva. Pred kratkim je bil v Celovcu in se je tam spri z uradnico na kolodvora. Rsžun zna dobro nemško, ali da bi vbogo, v težki službi stoječo uradnico trpinčil, pričel je slovenščino klatiti. Ako pride kmet, ki ne zna dragega nego svoj slovenski materini jezik, mu gotovo vsak rad pomaga. Ako pa pride politikujoči duhovnik, ki komaj čaka, da bi kje svojo ošabnost pokazal, potem se pove takemu človeku, da ni celi svet prvaška gostilna. Tako približno je tudi dotična uradnica temu št. Jakobskemu junaka Eažuna povedala. Mož, — katoliški duhovnik, ki .ljubi" pravico in uči nauke ljubezni — pa je revico naznanil. Mislil je pač, da ji bode kruh odžrl, mislil je, da bode železnica pridno nradnico zaradi enega hujskajočega junaka v talarju odpustila. Pa se je zmotil. Ravnateljstvo železnice mn je tako odgovorilo, kakor je to zaslužil. Dobil jo je po nosi, da bode to [dolgo pomnil. Ako se noče Ražun voziti po železnici, — bog ae usmili, pa naj ostane doma! Saj bi bilo itak bolje, da bi se brigal več za svoj duhovniški posel in manj za — politično huskanje! Umrl je v Velikovca g. okrajni glavar dr. W. Klebel. Na planini ponesrečila je v Ariaha 79 letna — 4 — vdova Steidl. Revica je bila takoj mrtva iu so jo šele čez par dni našli. Umrl je v Milnici dvorni svetnik dr. pl. Mojsisovics. Pokojnik je bil eden največjih dobrotnikov revežev in šolske dece. Vse žaluje po njemu. N. p. v m! Ustrelil se je celovški hanptman artiljeriskega polka R. pl. Noeth zaradi nevzdravljive bolezni. Z nožom napadel in težko ranil je neki 18 letni fantalin svojega tovariša v okolici Galiciji. Povozil je težki voz l'A letnega otroka v okolici Galicije. Nesrečni otrok je bil takoj mrtev. Mati je delala na polju. Samomor. Iz nesrečne ljubezni je skočila hči gostilničarke ,zur Katel" v Trbižu iz mosta čez SI'co. Našli so nesrečno deklino mrtvo. Ponesrečila je v Rablju 18 letna delavka Kticker. Padla je v lijak in bila kmalu mrtva. Dezertiral je iz vojašnice v Celovcu infan-terist Viktor Meglic od 17. pespolka. Škalpirana. Pri mlatenju z strojem v bližini Št. Vida je prišla 13 letna Marija Janšič z glavo v transmisijo, ki ji je lase s kožo vred odtrgala. Po svetu. 80000 markov za I bika. Odlikovanega plemenskega bika »Bapton Viceroy" so prodali v Argentinijo za 80000 markov. 900 grozdov na I trti je imel posestnik M. Zinnauer v Sp. Šiški pri Ljubljani. Kmetje za kaplana. Kaplan Steinburger v Stubenbergu je eden tistih redkih duhovnikov, ki delajo na gospodarskem polja za kmeta, v politiko se pa ne vtikajo. Kmetje ga vsled tega ljubijo, klerikalci pa" seveda črtijo. Zato so klerikalci, na čela jim posl. Hsgenhofer, izposlovali, da je bil kaplan prestavljen. Ali klerikalci so napravili račan brez kmetov. Ti so se zbrali in niso kaplana odpotovati pustili. Potem je škof odnehal in pustil vrlega duhovnika v Stubenbergu. Veliki požar se je zgodil v Gradcu. Pogorel je namreč velik del tovarne za usnjo F. Rieckhs Sohne. Škode je za 100000 kron. Več požar-nikov je bilo ranjenih. HIT cevmi so omejili požarniki ogenj. .- Brzojavi. Dunaj. Na gradu Hollenegg pri Deutsch-landsbergu je umrl knez Alfred Lichtenstein. Bil je eden tistih plemenitažkih klerikalcev, ki so hoteli zlasti šolo podjarmiti. Seictal. V torek zvečer je v fitaciji Seleztal povozila mašina vlakovodjo Mihaela Mišic. Bil je kmalu mrtev. Nesrečnež zapušča vdovo in 12 nepreskrbnljenih otrok. Aosta (Italija). Tu so policaji aretirali duhovnika pater Jaccoda. Poneveril je 174.000 lir. Kot sokrivca so zaprli tudi še kanonika Gerbore. Gospodarske. Bela gnjiloba. V marsikaterem kraju opazujejo vinorejci sedaj na trsju bolezen, ki sicer ni nova prikazen. Letos se na trsju različne glivice niso tako zelo razplodile, a sedaj se je pokazala tako imenovana bela gnjiloba (White Rot), ki jo povzroča glivica Coniotbyrium diplo-dicta. Doslej so jo že opazovali večkrat, a navadno so jo prezrli ali pa so jo zamenjali z drugimi trsovimi boleznimi. Jedna takih bolezni je tndi takoimenovana .zelena gnjiloba". Opazoval sem jo že par let, a ni se tako zelo razširila, da bi se bilo treba bati kake resne nevarnosti. Zdi se, da ji naše ponebje ne ugaja in da se v njem ne more uspešno razvijati. V toplejših krajih se počuti mnogo bolje in se tudi hitreje Širi. Upamo, da bo tudi tako v naprej ostalo in da ne preti našim' vinogradom nobena nevarnost. Tudi ne maram s temi vrsticami strašiti kmeta s kako novo boletnijo, ampak ma le pokazati, kaka je ta nova, „bela gnjiloba,". Ta bolezen se pokaže na mladja in na grozdih. Bolno mladje se lahko spozna po tem, da počasi vene in izgubiva svojo barvo. Ta bolezen se pri mladju širi od konca, pri grozdja pa od penclja. Grozdje postane od rdečkasto, pozneje pa se popolnoma spari in postane rjavo. Penclji in jagode bo posejani z drobnimi, belorjavimi, ne temnimi izpuščaji ; to so panoge one glivice in ji služijo v to, da ae dalje širi. Proti tej bolezni se lahko branimo. Ce za- Odl Dim ■c(ni tiramo pridno peronosporo in oidij, bo se ta nevarnost manjšala. Čs pa vkljub tema nastopi, pa moramo naprej uničiti bolne dele trsi: mladje odrežemo do zdravega dela, izrežemo bolne grozde in vse takoj sežgemo. Potem pi škropimo napadene dele z močno raztopino galice in apnom ter jih prav krepko požvepljamo. Ce se je bolezen razširila, potem moramo večkrat škropiti in žvepljati. Pri tem pa moramo posebno gledati na to, da zadenemo pcclje, kjer se ta bolezen najprej vgnezdi. Omenimo še lahko, da Coniotbyrium ne nastopa vedno sam, ampak da je večkrat posledica drugih bolezni in da w naseli rad na napadenih delih, ki so bili ali so bolni. Prav pogosto sledi peronospori na jagodah, letos bo mogoče nastopil za sinodom. Torej je pač umljivo, da vse škode ne zakrivi vedno .bela gnjiloba". V Mariboru, 8. avgusta 1907. J. Belle. Klejev tok pri košičnatih drevesih. Ker mt je več članov kmetijske družbe vprašalo, ali h naj klejev tok pri marelicah in breskvah ravno tako zdravi kakor ozebline, hočem napisati par vrst o tej bolezni in kako jo moramo zdraviti. Ta bolezen obstoji v tem, da se strdi sok, ki se zbira med lubom ali skorjo in deblom, tukaj se strdi in teče ven. Tema soku, ki postane na zraku trd, pravimo klej (tudi lim, smola, kec-mec). Ta bo'ezen se kaže na onih drevesih, ki imajo sadje s koščicami. Dotični deli drevesa za-ostanejo v rasti, listje ovene in obledi in nazadnje odmere in se posuši cela veja nad onim krajem, iz kterega teče sok. Ta bolesen se pokaže navadno tedaj, če naenkrat odkrhnemo ali odrežemo vse nepotrebne poganjke ali pa Ce ae veja preveč skrivi. Zato ne smemo pri koščična-tih drevesih mnogo odrezorati, ker se potem ta bolezen rada pokaže. Najsi je tok nastal na ti ali oai način, najsi je lim izstopil is kože ali če je le skorja otekla, vedna moramo enako ravnati z drevesom. Oboleli del izrežemo do zdravega lesa, lim, ki je pod skorjo, dobro iz-mijemo, rano dobro zamažemo z degtom (terom) in njen zunanji rob zamažemo z drevesno mažo. Če je rana prevelika, je zelo dobro, Se jo lepo zamažemo — kakor sem gori opisal — ia potem prevežemo dobro s kako platneno cnnjo. Če pa se je veja že preveč razbolels, nam ne preostaja nič drugega, ko da jo pod bolnim delom odrežemo in rez dobro zamažemo z degtom in drevesno mažo. če se tok pokaže na debla, moramo dotični del dobro izrezati, izmiti, zama-zati in zavezati. Če pa je rana že prevelika in les že zelo razjeden, nam ne ostane nič dragega, kakor da drevo podreroo. J. Herzog, Grottenhof. Če hočemo sadje dolgo časa ohraniti, deti ga moramo v čim bolj hladne prostore. Najbolje se hrani sadje v toploti od V« ° pod ničlo do V» • I nad ničlo. Tako toploto zamoremo doseči seveda edino s pomočjo leda. Vendar se da ohraniti sadje tudi v nekoliko bolj toplem prostoru. Važno • je pa, da se toplota ne menja pogostoma, da je prostor suh snažen in zračen. Sadje se mora večkrat pregledati in gnilo odstraniti. Najboljše je razpoložtti sadje na lesene stelaže. Peronospora začela se je po zadnjem dežja strašansko naglo razvijati. Trtni vrhovi so t nekaterih legah skoraj goli. Seveda škodi peronospora tudi sedaj trtam, ker jim jemlje listje ki bi zamoglo še poldrugi mesec delovati. Posebno pa škoduje ta bolezen letošnjim cepjenkam, katere napada izvenredno hudo, ker imajo nežnise listje. Marsikatera v zeleno cepljena trta ne b) mogla do zime dozoreti in bo radi tega pozimi pozebla. Listnica uredništva in upravništva, Podčetrtek: Pismo sprejeli. Ali ponavljati vedno isto, je tesko, — ,.mehr saptig" bi nas pa v nevarnost prineslo, da se nas konfiscira. Ako zahtevate, da se do-tifino poročilo na vsak natyn prinese, storimo to prihodnjič. Pišite! Pozdrav! — Štev. 11504: Naročnina plačana do 1. 2. 1908. Koledari se bodo razpošiljali ali po povzetju (Nachnahme) ali pa nai se posije denar naprej (tudi v markah). Pozdrav! — Črna: V družinske, razmere se ne vtikamo. Dotičnik si sam jamo koplje, kaj ne? Pozdrav!— Št. Vid v junskidolini:Nepodpisani torej koš! — Ratscheudorf: Preosebno ! Več dopisov : Prihodnjič ! Loterijske Številke. Gradec, dne 5. oktober: 20, 29, 8, 77, 27. Trst, dne 28. september: 88, 27, 40,75,41. I §| ^Promet raipoSiljalne trgovine zahteva aparat, o katerega fie.li nima navaditi človek niti pojma. Pomisliti je na tiso če :;*t tisoče komadov blaga, ki morajo biti naloženi, da se en pravočasno ugodi. Marsikatero blago ima zopet razne 6 po velikosti, barvi in muStru. Vsak posamezni komad vsake (Naga mora biti posebej numeriran, registriran, pri prodaji foriran m izbrisan iz skladiščnih registrov. Numeriranje gre ■jhjODe in tako se lahko predstavljamo, koliko oseb in koliko ite moči je v tej zalogi potrebno. RazpoSiljalna hiSa Hanns tU vsluJtb-iJe zdaj 200 oseb ; o njih delu najdemo lepo ev letnikih 1907 in 1900. Hanns Konradovega koledarja, ij Jekleni plugi, brane, Yolcne IL/£ašl32.e za košnjo za travo, deteljo, žitje. Obračevalci mrve, grabijo za žetev. Preše za mrvo in slamo. Preše za vino in sadje. Hidravtične preše. Mlini za grozdje, „rebler" za grozdje. Mlin! za sadje, brizgalne za trte in rastline. Aparati za sušenje sadja in ^^ZZZZ zelenjave, ^^^z „Gopel-Wcrke" za živino; milni za čiščenje iltja, trijerji, rebler za koruzo. HAŠINE za REZANJE KRME, (Patent Koien-Ring. schlager) gre najlojže. REZ za repo in ..šrot'. Aparat za opa-ranje krme, peči a sledilnim kotlom, PUMPE za gnojnico, ki le ^3^; vrtijo In vse druge poljedlske masine. j^S izdelujejo in prodajajo v najnovejši, odlikovani konstrukciji PH. MAYFARTH & Co. J^3tf&Z& DUNAJ 2|l Taborstrasse N. 71. Etablirano 1872. Odlikovana z čez 590 zlatimi srebrnimi medaljami itd. 1050 delavcev. ME" Katalogi z slikami zastonj. SH& 096 DC Išče se zastopnike In razprodajalce. "3M Železniška Roskopf 7 K Moja originalna „ŽeleznUka Roskopf" anker-re-raontoir ura Ima 82 urno, s steklom krito kolesje v rusinovih kamenjih, cifernica iz emajla, zaprt in proti prahu, pravo niklasto pokrovje, šarnirni pokrov, patentni naufzug" za urno perii, s katerim je strganje nemogoče. Vsaka ura ima kompasovo reguliranje in gre na minuto natanko pri vsacem vremenu. Prodali smo c. k. državnim železnicam že nad 10.000 komadov v polno zadovoljstvo. Brez sekundnega kazalca .... komad K 7 — Z sr k un d ni m kazalcem..... „ K 8-— 3 leta pismene garancije. Pošilja po povzetju Max Bohnel, Dunaj Margaretenstrasse 27. Sodnijsko zapriseženi strokovnjak in ocenjevalec. Zahtevajte cenik s 5000 podobami, zastonj in franko. 698 Primerna božična darila za dečke! Malo cone masine na para za kurjavo s Špiritom, stoječe» z mesingovim cilindrom, Srav ■ bo za vodo, 21 £m visoka, kompletna s Spiril.no lampo v kartonu K 1*50. Večje in finejse maSine po K 2'80, 3 80, 4'—, 6"—, 7•—, 9*50 im naprej se vidi v mojem katalogu. Za posebno dobro iTActilnn vTe<5ieK,tr8nSP°dno gUMllllU Štajerskega išče se na ročna pod prav dobrimi pogoji, zakonska dvojica z malo familijo katera bi morala biti inteligentna, vrla t kVČmartikem obrtu, zmožna nemščina in 'slovenščine iff bi imela gotovine za kavcijo. 708 Kje pore upravništvo .Štajerca". Laterna maglka črno lakirana, z niklastim objek-uvom in 3 opt. linze, lampe na petrolej komplet z 6 slikami 3 cm široka K 4-— „12 , 3'/, „ „ „ 6-50 ,»2 „ ■* „ „ „ 7-60 »12 . 6 » n »"'»0 Naravnost dobite od c. in kr. dvornega liferanta razpošilna hi«a Brlix 876, (Češko). Konato itnalrovani glavni cftnik i nad 3000 slikami po zahtevi vsakomur zastonj in poštnine piosto. 690 Razpošiljatev solidnih čeških rz^: glazbenih inštrumentov po najnižjih laltrirnih cenah. 691 H.f.»..t a. vir, fc.,11 naltolj.. G]asom mojjh Mo«b ■ima naroiitolj rizike, ker je izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Šolarske gosle, brez loka že za K 4-80, 6-50, 6 —, 6-80, 7-60, 8 60, 960, 11—, 1250; kencerUe violine, K 14—, 1"—. 20-60, 24.— ; orhesterake violine, močne v tonu K 28—, 32—, 36—. 40 — ; Solo-rioline, K 60—, 60-—, 80—, 120-—, 160 — ; loki za violine po K —-80, 1—. 1 40, 1-80, 2 —, 2 40, 2 80, 3-80 naprej. Pikol« in »avte v'solidni izpeljavi od K —90, 1-80, 2-50. 3-60. 480 naprej. Klarineti najboljše vrste po K 9—, 11-—, 12—, 14— in naprej. Posije po povzetju ali denaebaprej • Vferant" flailUS KOnraO giartP«e"trebš*?ne BpQX "češko).' Bogato ilustrovani glavni cenik z več nego 3000 podobami dobi vsakdo po zabtevi zastonj in franko. ■ Pozor! ■ Knpim hišo z dobro idočo gostilno in pekarijo ali tudi brez.pekarije z nekoliko oralov zemlje. To posestvo bi moralo biti blizo ene farne cerkve ali blizo železniške postaje in plačam pri pogodbi 4.000 K naplače. Naslov pove upravništvo „Štajerca"- t. 48M 9 „ „18— I 60 „ „68 — 100 komadov K 118-— Št*v. 2. Jato angeljsko Kvonenje za božične drevesce, posebno lino poni-klano z vrtenimi oboki za zvonove, 3 krasnih svitlih srebrnih lameta-rož, ki dajo pri vžganih svečah kraan: refleks, v kartonu z navodilom K 2'—. 3 kom. K 660 I 18 kom. K 20-25 * i**ii *"* I S4 i. .i 39*90 * m h J0'60 | S8 •> » 67-5f 9 „ n l5'50 ' W „ „ 77-5C 100 kom, K 150"—. Najnovejši okrasek za božično drevesce iz kosti in izdelovanja predmetov po JC _•*), — 60, — 70, —'80, 1-—, 1-80 1-50, S'—. 6 kom. v kartonu po voli koali in izpeljavi po —75, —-90, 1-— 1-20 Lamela (angelski la.-n), srebro ali zlato, kuvert K — -10, orehovi drot 100 kom. K —-80. Verige iz steklenih krogel], 1 in pol do 2 m dolg*, p» velikosti krogelj K —-90, —95, 1-80, 1-40. Sveče za drevesce, 21 kom. v kartonu K.—'50, "' 15 komadi v kartonu K —'58, držaji za sveče tucat K —-60. n IrPATi Prava Švicarski RoBkopf-u tkivu J-aient-AokerReniontvnr-ura z masivnim solidnim Švi>:arakim Kolesjem v pravem, /. varstveno plombo označenim niklna-tim ohišjem( šanir-»okrov, ki gre 36 ur (ni lŽuriia an.), lepi pozlačeni kazalci, najnaiančn-je re^uliraua, 3 letna garancija komad K 5'—, 8 kom. K H —, s sekundnim kazalcem K «•—, 3 kom. K K'—* NajbogitejSa Izbora v glavnem katalogu. šlev. 7823. Portemonft iz en«a kosa Bvitlorujavegasafian-uana, 4 predalov, veliki prostor. »a plašila, zaprti, ao na aotranjo poro, nlklnasla ključavnica, 9 cm dolgi, 6 cm Široki K 1*35. Štev. 7202. Ceni, dobri portemone iz enega kosa gladkega usna s 1». klap-nami iz govejega usna, 4 predali m prostor za biljete, 8 zapori 9 cm dolgost 6 Cm :-::-■;.■•:.'. S 1'50. BolJilportomonBpoKl-85, 2-10» 8*80, 3-10, 3-50, 8*80, 4-20 in viŠJO. Zahtevaj le katalog! Vsak p. t. kupoc, ki napravi v času od t- septembra do SO. novembra pismeno naročilo naenkrat lajmanje 40 K, dobi kot božično gratis-premijo 1 Alarm-Wecker" Slov. 4348 s ciler-nico, ki sveti po noči in 1 koledar za 1808. Izmenjava dovoljen« ali denar nazaj, ni rizike! ■oSilja se po povzetju aH naprejplačilu. Najbolje se naroČi na poštni nakaznici. Neobhodno rebno je, da se v narofiilnih pismih označi, je-li se naroČi na povzetju ali po naprejplačilu. di leži v interesu narcčitelja, da naroči pred 15. decembrom, ker je poŠta po 15, decembrom z preobložena in ne ekspedira tako hitro kot ponavadi. Naroča se pravočasno pri: I Prva tovarna za ure v Mostu Hanns Konrad c, in k. dvorni liferant v Mostu (Briix) štev. 1931 (Češko). Zahtevajte moj najnovejši glavni cenik % 8000 podobami, ki se vam dopošlje takoj brezplačno in poiuiine prosto. Božična premija Najboljše budiln ice 1 Wecker) regislrovana znamka ,,Ad!er-Ro9kopf-Alarm" se dobi le pri moji tvrdki Z 1 zvoncem, jekleni anker in„Absteller"K3oO Z cifernico, ki se po noči sveti......K 4-20 Z 2 zvoncoma, jekleni anker in „Absteller"K440 Z cifernico, ki se ponoči sveti......K 4-80 Konkurenčna budil. K 2 90 Z cifernico ki se ponoči sveti......K 3-30 Z lepo malo leseno posado K 440 Z cifernico. ki se sveti po noči ...... K 480 Športna budilnica . K 5*50 Ki se sveti ponoči. K 6-— 3 leta pismeno garancijo ! Ako nedopade, d, nar nazaj! Posije po povzetju prva fabrlka ur v Briixu HANNS KONRAD c. ink. dvor. Ilf Briix. št876. Zahtevajte moj glavni cenik, ki ima čez 3000 slik zastenj in poStnine prosto. 693 Trgovski učenec se takoj sprejme v trgovini Franc Kupnik-a v Konjicah (Gonobetz). 685 ********* Lepe suhe jedilne gobe kupuje v vsaki množini in za najboljo ceno Hans Sirk, Maribor, glavni trg. 621 27. Čekovnemu računu št. 808051 pri c. kr. poš-tno-hranilničnem uradu. Mestni denarni zavod. Giro konto pri podružnici avst. j ogersk. banke v Gradcu. Uradne ure za poslovanje s trankami ob de-] lavnikih od 8-12 ure. hriporoča se glede vsa-jkega med hranilnične zadeve spada-ijoiega posredovanja, istotako tudi za posredo" raje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko. jStankam se mek Uradnimi urami jadovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. Obititf« z avjt. ogmko bamw. Ravnateljstvo. Pozor ! Citaj Pozor! Slavonska biljevina Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč — ter se izvrstno in z najboljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kašlju — bolih v prsih, — prehlajenju v grlu hripavosti, težkem dihanju, astmi — pljučnem ka-taru, suhem kašlju, tuberkulozi itd. itd. ■ Delovanje izborno, vspeh siguren. Cena je franko na vsako pošto za 2 steklenici 3 K 40 vin., 4 steklenice 5 K 80 vin. po povzetju ali Če se pošlje denar naprej. — Manj kot 2 steklenici se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od: P. Jurišiča, 677 lekarnarja v Pakracu St. 200 (Slavonija.) ff Razprodaja VINOGRADOV g&gg **&> xmm Vinogradi z polji in gozdovi, ki spadajo k domeni grofa Herberstein v Ptuju in se nahajajo v občinah Mestni vrh (Stadtberg), Juršince in Janževvrh (Janschenberg) se prodajo koncem oktobra 1.1. po licitacijski poti. — Dan razprodaje se bode še naznanil. — Vprašanja je staviti pri: Upravi domene v Ptuju. 717 Najlepši okrasek za vsako sobo [e moja dobro idoea Jockele-ura lepo Sniclano obiftro, zaneslijivo dobro kolesje, 3 letna pismena garancija, beli. im. koSčeni kazalci in ciframi, 18 cm. visoka, kompletna, zlato-bronolranl (tezi (gevichti), izredno oena, samo K 280. Vsako leto se razpošlje od mene ve« keft 50.000 ur v najboljšo zadovoljnost p. t. kupcev. To v Avstriji edino stoječe število je najboljši dekaz o solidnosti moje trgovine. Vsaka, tudi najmanjša aarojba, se najsolidneje efektuira. Razpošilja po povzetju I fabri ka ur v Bruxu Hanns Konrad, c-i'r^t%s{^U Bogato ilustrovani glavni ceniki z nad 3000 po- dobami se pošljejo na zahtevo zastonj in brezplačno. 092 *±±±±x±xx**±±±***±±* V obče znana lončarija t na novo postavljeno pečjo se da v najem pri gospej Amalie Rupnik preje Kokonchinegg r Vitanji (Weitenstein) 790 — 8 — Vozički za otrokč se dobivajo po ceni in sicer: prve sorte po.....fl. 6-— druge „ ,......„ 7-— tretje „ ,...... 8— četrte „ „.....„ 9 — pete „ „.....„10-— Za finejše sorte se pošilja poiebni cenik od nove velike trgovine Johann-a Koss v Celju 67* na kolodvorskem prostoru. I I Jajca kupuje po prav dobri ceni And. Suppanz, nakn- povaleč jajc t Ptlju Rossmaiiova hiša bliio po ■ojilnice) in v SrediSču (Dečkova hiša). Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena j« nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi, itd. po zahtevi takoj raz-žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spahati i. t. d. 68 Wenzel Schramm lasMtvatelj /rlaskenik instranentov (Hasik-IistriMeite), ■•4njisk] zaprisežen zvedel** t Celju, (Jraseretraise 14. Najboljši in najcenejši nakup vsako-Vrstnih godbenih instrumentov. Najfinejše Italijanske strune (glasu ob-atejoče in čiste na kvinte; Gosle za selerje od 6 K 60 t naprej; Gitare po K 7-10 nap. Cltre za koncert od 15 K naprej; Tino Izdelane gosle od 15 K naprej; Najfinejše gosle za koncert kakor tudi stare Italijanske Instrumente se zmirsj dobijo pri meni. Loke od 1 K 20 napr. škatle za gosle od 5 K naprej. Dunaj*. ake harmonike na dvojni glas z 19— al tipkami 6 basami od 26 K naprej. Fiiigelhorne In trompete od -R K naprej. Prave francoske lake do najfinejšega izdelovanja. Strune za citre s zdrgo itd. so zmiraj v zalogi. Postrežba natančna in urna in se tudi popravljanje vsakovrstnih instrumentov prevzame. *88 Vsakovrstni otročji godb. instrumenti in ustne harmonike V ptujskem mestnem soparnem kopališču a« dobijo odsihmal kapele S hlaponom po sledečih jako znižanih cenah. Vsak navaden dan ob I uri popoldan in vsako nedeljo in vsak praznik Ob Vili uri predpoldan za 60 vin.* (30 krajcarjev.) 8" Vodstvo ptujskega mestnega kopališča (Pettausr Badeanstalt). Oblastveno varovaaol Alleintchfsr Satom m ar utaii-M-ipa-a. *.TWtrryioPnr|ft»n M bMnk-tatrlnm Vsak« ponarejaaj« kaa-anrol Edino pristen jo Thierryjev balsam z zeleno varstveno znamko z nuno. 12 majhnih ali 6 dvojnatih stekleni« ali velika specijalna steklenica i patentnim zaklopom K 6-—-. Thierryjevo contifolijsko mazilo za vse ae za tako stare rane, vnetja, poškodbe itd. 2 lončka K S'60. Pošilja ae samo po povzetju ali denar naprej. Te dve domači zdravili ste kot lal-leljii sploinoinani in itaroslaml. Naslavlja naj ne na lekarnarja A. Thierry » Pregradi Zaloga po skoro vseh lekarnah. Knjižice s tisočiizvrnih zahvalnih pisem zastonj in pofftnine prosto. Zahtevajte brezplačno in franko moj veliki ilustrirani cenik s čez 3000 slikami o niklnastih, srebrnih in zlatih urah, kakor o vsakovrstnih srebminah in zlatninah, godbenih inStrum. robe iz jekla h^nnuov'V^ 'D UIinJa P° prvotno-tovamisajh cenah, B Niklnasta remonter-ura......K S"— Sistem Roskopf-patent......„ 4r— Švicarska originalna sistem Roškopf patent-ura.........■ 6-— Registrirana "Adler-Roskopf" niklasta anker-remontoar-ura . . . , 9 7-— Srebrna rem.-ura .Gloria" deh . . . „ 8W Srebrna rem.-ura z dvojnatim pokrivalo .....,12-50 Ura kukavica K 8-60, budilniea 2-90, kuhinjska ura K 3-— ,Sehwarwalder»-ura K 2-80. Za vsake »r« 3 letn* plamene jamstvi. Nobene rizike I Zamenjava ali pa ae denar vrsa. Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Metta) (trite) it. 876 (Cesko). 518 r^\ fZ\ Najstarejša tvidka za špediranje iz= potnikov ' ZWILCHENBART BASEL (Švica) Centralbahnplatz št. 9 sprejme potnike za linijo čez Pariz-Havre po najnižjih cenah; — vožnja na morju le 6 do 7 dni; odhod paro- brodov redno vsako soboto. — Za večjo gotovost, da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden uradnikov do Havre. — Govori in piSe v vseh jezikih. Kdor hoče potovati, naj se pismeno obrne zanesljivo na nas, in sprejel bode brezplačno in takoj pojasnila. 478 ^ iči (Plahte) po fl. i*3© za pojstlje iz domačega platna ae dobivajo samo v novi veliki trgovini Johann-a Koss v Celju na kolodvorskem prostoru. 617 Blago iz zlata, srebra in Kina-sreka are in optične predmeti, te posebno in čudovito po ceni kupi samo pri M. Gspaltl Trgovina z zlatom in optičnim blagom ZZZZ ▼ Wegachaiderjevi hiši t Ptuju. ZZZT Pisarno za posestvo in hipoteko, od oblasti dovoljena in protokolirana. Kari Kržižek, Maribor, Burggasse g preskrbuje naknp in prodajo graščin in posestev, tovarniških podjetij vsake vrste, stanovanj, vil, letovišč, mlinov, prostorov za zgradbe, njiv, travnikov in gozdov itd., dalje preskrbuje poso- ===== jila na prvo in drugo vlogo. ==« Sam prodam v Maribora veliko število najraz-ličnejih lepih in jako cenih posestev, kakor tudi v raznih večjih krajih po spodnještajerski deželi, Pojasnila dajem vsak čas in brezplačno. 327 Pozor, gospodje in gospodične! V" svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že več nego 30 let, se mi je posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast las in proti njih izpadanju — KAPILOR št. 2. Povzroča, da postanejo lasje dolgi in gosti, odstranja pralni j in vsako kožno bolezen na glavi. Naročila naj bi si ga vsaka družina. Imam premnogo zahvalmc in priznanic. Stane poštnine prosto na vsako pošto lonček 3 K 60, 2 lončka 5 K. Naroča naj se samo od mene pod naslovom PETER JURIŠIČ lekarnar v Pakracu štev. 200 v Slavoniji. Brata Slawi v Ptuju '»: priporočata izvrstne šivali« stroje (Nahmaschinen) po sledeči ceni: Singer A . . 70 K -i Singer Medium90 , — Singer Titanial20 , -! Ringschifchen ........140 ,- Ringschifchen za krojače . . . . 180 , —| Minerva A . . . .......100 , — Minerva C za krojače in čevljarje 160 , —| Howe C za krojače in čevljarje . 90 , — Cylinder Elastik za čevljarje . . 180 , —j Deli (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. Naji^ cene so nižje kakor povsodi in se po pogodbi, plačuje tudi lahko na obroke (rate). Cenik brni nlaftno. 101 raoriha za paijeaijisKo m vini.graai.isKe mu* Josef Dangls Wtw, Gleisdorlj priporoča najnovejše „G&pelu", mlatilne stroje, mMme a maf krme, srot-mline, za rezanje repe, „Maisrebler", tribure, puatj za gnojnico, brana ta mah i*m\ eme). konjske mrvne BiH* ročne grablje, vile za mrvo, k« za travo in žitje, najnovejše »1» mline s kamnitim valjčki ia a-cinarimi „Vorbrecherji". haM Učne prese (z original OberinnV Diff-Hebelpresswerie Patent D«* seher (z največjim uspehom], k> se dobiji le pri meni, „Staj petek na Naro itro-1 leto četrt za 1 celo Ame za d raču rom nine čati štev Ur& niše Ptuj Rezervni deli. Prodaja inašin tudi na čas in j r>ancijO._____________ Ceniki zastonj in fraoko. Domača pijača ■urejena z „Mostin" da izvrstno pijačo in ji je najboljše nadomestilo za pristni ladai most „Mostin* je sestavina naravnih substanc in valed tega neškodljiv ter vpliva t* pijača na človeka oživljajoče ia pospeSoje prebavo. 300 I. te pijače narejene z .Mostin* itsne 4 (Hd. 80 kr. „Mostin" ae dobi pri Janeis Poach, špecerijska trgovina, Maribor, Koroški ulica 20. m kovaški in en koli učenec se takoj sprejmeta pri "-* Kari Silbernagel v Millatatt na KoroSkpm. i® Vzdržanja zdravega želodca temelji v glavnem v vzdržanja pospeševanju, in urejevanju prebavljenja ler odstranjenju neprijetnega a-masenja (Stuhlverstoptung). Dobro, i« zdravilnih a-lenjav pripravljeno, apetit in prebavljenju, pospešujoč« sredstvo, ki odstrani znane posledice lezmernesli, neparne ai-jete, prrhlajenje, zamaieaje, sestava preobilne kialiee o.p. nSodbrennenli, napenjanje itd. in krene bolečine oustraoi nt zmanjša dr. Raaa balsam za teladto iz apo- __ teke B. Fragner v Pragi. ^*^. Svarilo! Vs' Mi EaTitka n0BiJ° p°- i -stftWi ----------- stavno deponiran« varstfens l_jjr" J ■trk«. f ^J) Glavni depot: Apoteka \$sJi/ B. FRAGNER, e- kr. dvorni literal „2um tchwarzen Adler" PRAGA, Klelnselte 203 t« Nmama. ZflC" Postna posiljatev vaak dan. "*Q I I r«la st»kleniea2 K, Vi ntekl. 1 K. Po posli j,roti naprej posiljalvi K 1 bO se 1 malo steklenico, K 2-r>'aHaai rl veliko steklenico, K 4-70 2 veliki, i »•— |~ velike, K 22 — 14 velikih steklenic franto | V vseh stacionov Avstro-Ogrske rx'silja. Depoti v apotfkah avstrijskih. kmei važu ča 1 gost- opoz kimi na j polit je nem Spar kme kil prec povi na: spi |ke: pn Jdn »bo: ipoi ,ua klei »en kajl nik kro \y ■ in van dirr pot ia gre vse v ta novo veliko trgovino Johann-a Koss T Celju na kolodvorskem prostoru? t Kjer tam se ^ee dobi Kaj si človek le poželi Blago je čisto frišno In cene zelo nizke. lehl no pro las pre „Pc lehl prv gos jali mis leži svo vle Kal