novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plaCana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 0,90 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERULE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy St 13 (1247) Čedad, četrtek, 7. aprila 2005 naroči se na naš tednik mas* jaÈL- ta| Odšel je papež Janez Pavel II Oktobra 1979 je prvi slovanski in poljski papež Karol Jožef Wojtyla, Janez Pavel II. pozdravil slovenske romarje iz Kanalske doline in Benečije, ki so prišli v Rim s skupino 5.000 slovenskih romarjev z besedami: "Očetovsko vas pozdravljam kot predstavnike plemenitega naroda, ki je vreden vsega spoštovanja in ljubezni." Janez Pavel II. je bil takrat zdrav in močan. Nepričakovano je nasledil Pavlu VI. in Papežu Lucianiju, ki je bil v Vatikanu le nekaj tednov in nato izdihnil. Wojtyla je prišel 12 Poljske katoliške tradicije, ki je združevala mistiko in obenem borbenost. Kdo ni v mladosti bral Sinkiewicza ter zgodbe njegovih junaških vitezov, ki se križajo pred svetimi podobami s še krvavim mečem? Wojtylov mentor, kardinal Wyszinski je s svojim rdečim plaščem rezal molk katoliške cerkve pod komunizmom. Ko je bil Wojtyla izvoljen, je dejal: "Ne obstaja več cerkev tišine, ona govori iz papeževih ust". Papež je osebno okusil nacizem in komunizem. Bil je delavec, študent, igralec, pesnik in končno se je zavezal duhovniškemu poklicu. Oblikoval se je v najhujših ostrinah zgodovine dvajsetega stoletja. Vendar je prav Janez Pavel II. v svojem dolgem vodenju rimskokatoliške cerkve spoznaval, kako težko je biti kristijan in kako težko je v modernem času in v globaliziranem naselju vnesti v svet življenja Kristusov nauk: narediti, da postane beseda meso. Pišem kot laik, vendar mi je jasen ta Wojtylov boj med duhom in materio sredi sodobnega sveta. Ob padcu berlinskega zidu je ves zahodni svet označil poljskega papeža kot glavnega akterja padca komunističnega bloka. Nedvomno je prispeval, sam pa je dejal, da je pomagal rušiti že gnilo drevo. Komunistična preteklost je poljskega papeža vodila tudi v poteze, ki bi jih pozneje težje ponovil. Znan je njegov konflikt z južnoameriško cerkvijo in z Jezuiti, ki so se pridružili tamkajšnjim osvobodilnim gibanjem. Uganka je ostala smrt škofa Romera. Papež je nasprotoval teologiji osvoboditve, vendar je pozneje naredil preobrat. Po smrti komunizma je postal prav on najostrejši kritik kapitalizma. (a.m.) beri na strani 4 Papež Janez Pavel II s tarbijskim župnikom Cenčičem in drugimi romarji ob vseslovenskem romanju v Rim leta 1979 V nediejo popudan je biu v telovadnici na Liesah poseben koncert Kapje beneških piesmi Pripravilo ga je kulturno društvo Rečan v sodelovanju z Glasbeno matico “Zelieli smo spet podtakniti oglje, ki je še tlielo pod pepelom”, je dejau Aldo Klodič, ki je že od začetka sedemdesetih let eden od pobudnikov an protagonistov Sejma beneške piesmi, tele-krat pa je skupaj z mlado Veroniko povezovau program. “Za pravi Senjam bo po-triebno počakati, de se zberejo potriebne energije”, je do-luožu. “Odločili smo se za-tuo, da naredimo kiek novega S tistim, kar že imamo”. Takuo v nedeljo 3. aprila popudan so v telovadnici na Liesah (Garmek) pripravili zelo lepo glasbeno manifestacijo, ki je v resnici bila poklon beneškim ustvarjalcem, pievcem, glasbenikom an avtorjem pesmi. “Kapje starih sejmu” so diel naslov koncertu, ki ga je organiziralo kulturno društvo Rečan, na njem pa so predstavili izbor 16. pesmi, ki so ble napisane v časovnem loku od lieta 1971 do predlanskim, ko je biu zadnji senjam, an so jih posneli tudi na CD (ali zgoščenko kot pravimo po slovensko). Tel projekt si ga je zamislila predsednica društva Margherita Trusgnach že lansko lieto. An se je pokazu zelo pameten an umesten, številna publika, ki je napun-la telovadnico na Liesah ga je pa sprejela z močnimi aplavzi. Beneški ljudje so v nediejo popudan spet pokazal, ka-kuo so navezani na Senjam beneške pesmi. Pokazalo se je le grede, da so odparte tudi nove poti die-la an ustvarjanja, kot je bilo telekrat, ko se je društvo Rečan obarnilo s predlogom o sodelovanju na Glasbeno Matico v Špieter. Videlo (Culo, pruzapru) pa se je v parvi varsti, de je bilo na glasbenem polju v Benečiji napisanega, ustvarjenega dosti liepega an kvalitetnega, ki je donašnji dan šele urie-dno, čeglih je šlo mimo deset al pa trideset liet. Tuole je lepo prišlo do izraza v teli komorni obliki sejma s klavirsko spremljavo. beri na strani 5 “An oca za mojo hči” “An oča za mojo hči”. Tuole je zadnje dielo, ki ga je napravlo Beneško gledališče. Bi nam ga bli muorli pokazat za praznik žen, 8. marca v Spietre, pa življenje se takuo obrača, de so ga muorli odložit. An spet so nam pokazal dielo “Mama je umarla dvakrat”. Sada pa je le paršlo na varsto. V programu je v nediejo 10. aprila ob 17.30 uri v telovadnici na Liesah v garmiškem kamunu. Dielo je napisu Adriano Gariup an kar se vie je smiešno an živuo. V njem igrajo sam avtor Adriano Gariup, Loredana Drecogna, Roberto Bergnach an mlada Cecilia Blasutig. Najta ga zamudit. La legge 38 mette in subbuglio Cividale Un documento sull’applicazione della legge di tutela per gli sloveni, proposto dalla maggioranza consiliare di centro-destra di Cividale, discusso martedì 5 aprile durante il consiglio comunale, ha messo in subbuglio la stessa maggioranza. In quella che è stata l’ultima assemblea della legislatura è proprio il problema dell’applicazione della legge 38, insomma, a mettere in evidenza qualche incomprensione nella coalizione, fino ad ora unita, che si appresta a svolgere la campagna elettorale a favore del sindaco uscente Attilio Vuga. Nella delibera, che comprendeva u-na lunga serie di premesse e considerazioni, si chiedeva che “il Comitato istituzionale paritetico per i problemi della minoranza slovena verifichi se, co- me previsto dall’articolo 4 della legge 38, nel territorio del Comune di Civi-dale sia tradizionalmente presente la minoranza slovena” e che “il Comitato provveda a rendere pubblico l’esito della suddetta indagine adottando, in stretta applicazione della legge, gli atti di competenza”. Illustrata dall’assessore Daniela Bernardi, la delibera è però sembrata ai membri dell’opposizione, ma non solo a loro una forzatura. Tanto che alla fine, dopo pause di riflessione, uscite e rientri nella sala consiliare, interventi vari, il documento è stato ritirato e 13 consiglieri di maggioranza hanno semplicemente dato mandato al sindaco affinché richieda chiarimenti sull’iter e sul lavoro del Comitato paritetico. segue a pagina 2 BUOG IONI SLOVANSKI PAPEŽ. četrtek, 7. aprila 2005 Una delibera della maggioranza ritirata dopo un vivace dibattito Cividale, sulla legge dì tutela il centro-destra si scompone dalla prima pagina Le divergenze, come detto non solo tra maggioranza e opposizione ma anche all’intemo del centro-destra, riguardavano sia le premesse che le richieste della delibera. E’ stato Paolo Moratti, da pochi giorni candidato alla carica di sindaco per il centro-sinistra, a riassumere i fatti che hanno portato all’approvazione della legge, facendo emergere poi le motivazioni per cui, assieme ad altri sette consigliere, nel marzo 2003 ha presentato al consiglio la richiesta di inserimento di Cividale nel territorio di applicazione della legge di tutela per gli sloveni. Domenico Pinto ha affermato di ritenere il documento della maggioranza “inconcepibile” perché denotava una scarsa conoscenza dei fatti e faceva fare brutta figura al Comune perché inadempiente di fronte alla legge. Il riferimento era all’articolo 8, che prevede l’apertura a Cividale di uno sportello per gli sloveni. Emilio Fatovic, che ha rimarcato la sua origine croata, ha rilevato nella delibera la volontà del centro-destra di colpi- Fabbricati rurali, incontro a Savogna Il consigliere cividalese Domenico Pinto re i diritti delle minoranze. Mauro Pascolini ed Enrico Mi-nisini hanno chiesto il ritiro della delibera. E’ partita quindi dai consiglieri di Alleanza nazionale una richiesta di sospensione della seduta, quindi la scelta di ritirare l’argomento all’ordine del giorno, contrariata però dalla Lega Nord e da altri consiglieri di maggioranza. Il sindaco Vuga ha cercato una mediazione. Il mancato ritiro della delibera ha però provocato l’uscita dall’aula dell’opposizione, e solo il ritomo di alcuni mem- bri del centro-destra ha permesso il mantenimento del numero legale dei consiglieri. Alla fine la scelta dei rimanenti è stata quella di dare mandato al sindaco affinché verifichi lo stato dei lavori del Gomitato paritetico, in questo momento bloccato dall’ostruzionismo dei componenti di centro-destra. Ma per l’opposizione cividalese è un segnale. “Il centro-destra è stato messo in difficoltà - commenta Pinto - perché ha voluto dare un senso ideologico alla sua richiesta”. I Democratici di Sinistra delle Valli del Natisone, in relazione alla situazione amministrativa emersa nell’ultimo periodo in diversi comuni del territorio, hanno deciso di organizzare un incontro con la popolazione e gli amministratori locali per approfondire le problematiche relative ai fabbricati rurali. Nel corso dell’iniziativa Stefano Predan, segretario della Kmečka Zveza di Cividale, illustrerà gli aspetti tecnico-legislativi con particolare riferimento alla situazione specifica delle Valli del Natisone. L’iniziativa avrà luogo venerdì 8 aprile alle 20.3.0 nella sala consiliare di Savogna. Pisnxo iz K Stojan SpetiC Z Janezom Pavlom II odhaja v zgodovino pomembna osebnost, ki je aktivno zaznamovala zadnja desetletja in predvsem prehod v novo tisočletje. Najbrž je prezgodaj za objektiven obračun tako dolgega papeževanja, čeprav se prvim neizbežnim slavospevom že pridružujejo nova, bolj trezna razmišljanja. Karol Wojtila ni porazil komunizma, kot so nekateri zapisali in rekli, morda ga je pospešil na Poljskem, sicer pa se je bivši sovjetski sistem zrušil sam pod težo lastnih protislovij. Vendar niti s kapitalizmom in brezdušnim potrošništvom ni bil zadovoljen. Le stežka bi zapisali, daje prepričano uresničeval duha drugega vatikanskega koncila, saj je bil marsikdaj dogmatsko konzervativen, naprimer v odnosu do žensk in dramatičnih problemov, kot je aids. Preganjal je teologijo osvoboditve kakor krivo vero. Toda zapisan bo kot vztrajen in bre- zkompromisen borec za mir, proti vojni. Njegova glavna zasluga je, da po 11. septembru 2001 ni dovolil, da bi se razplamtel spopad civilizacij na verski podlagi. Bil je mojster komuniciranja, do zadnjega. In vendar je odražal zgodovinsko protislovje, ki ga je bolelo: imel je namreč vedno polne trge, ko je nastopal, v vsakdanu pa prazne cerkve. Priznati mu je treba tudi, da se v italijansko notranjo politiko ni vmešaval. Vsaj ne v tolikšni meri, kot njegovi predhodniki. Zato tudi ne vemo, kaj bi si mislil o hudem političnem porazu, ki ga je Berlusconi doživel prav na dan, ko je bila oznanjena njegova smrt. Leva sredina je osvojila enajst dežel, skupaj jih sedaj upravlja že 16 od skupnih dvajset. Desnica ohranja le štiri, čeprav se ji tudi na Siciliji večina že maje, volitve pa bodo na otoku še pred koncem pomladi. Velika zmaga Zveze, ki jo vodi Romano Prodi, je gotovo nagrada za obnovljeno strnjenost, v mnogočem pa ima za svoj poraz velike zasluge sam Berlu- sconi, ki je v očeh javnosti izgubil verodostojnost. Je kakor kramar, ki je že nekajkrat ogoljufal gospodinje, pa mu sedaj ne kupujejo več. Seveda, so tudi izjeme, ko lahko mirne duše trdimo, da smo zmago zgradili sami. Naprimer v Piemontu, z zmerno in umirjeno Mercedes Bresso, ali v Apuliji, kjer so volilci nagradili na primarnih volitvah izbranega Nikija Ven-dolo. S tem, da so izvolili za guvernerja človeka, ki je pesnik, komunist, goreč vernik in razvpit homoseksualec, so prebivalci na peti italijanskega škornja dokazali, da se je splošna politična kultura spremenila tudi na jugu in da spadajo nekateri presodki v stare filme. Lepo je tudi, da je Zveza zmagala v Laciju brez pomoči Alessandre Mussolini in njene stranke, ki sicer ni bila nikjer jeziček na tehtnici. Skratka, uresničuje se prerokba rajnega Indra Montanellija, ki je zapisal, da morajo Italijani preizkusiti Berlusconija za celo obdobje petih let. Samo tako ga bodo siti in poslej tudi cepljeni proti skušnjavi, da bi mu spet zaupali krmilo države. Sedem mesecev pred devetimi leti je bilo namreč premalo, da bi se mehurčki praznih obljub dokončno razblinili. Pahor potrjen na čelu Socialnih demokratov Člani stranke Združene liste socialnih demokratov, ki se po novem imenuje Socialni demokrati (SD), so na 5. kongresu stranke v Ljubljani potrdili za predsednika Boruta Pahorja. Delegati so novemu (staremu) predsedniku zaupali 270 glasov, njegov protikandidat, Aljuš Pertinač, pa je dobil 119 glasov podpore. Naslednik dolgoletnega glavnega tajnika Dušana Kumra je dosedanji organizacijski sekretar SD in kandidat podmladka stranke Uroš Jauševec, ki je z 256 glasovi premagal nekdanjo državno sekretarko na ministrstvu za delo Stašo Baloh Pahutnik, ki je prejela 139 glasov. Za podpredsednika Socialnih demokratov sta bila v drugem krogu volitev izvoljena nekdanja ministrica za kulturo Andreja Rihter in profesor na ljubljanski Fakulteti za družbene vede Igor Lukšič. Ri-hteijeva je z 225 glasovi delegatov premagala ljubljansko županjo Danico Simšič (154 glasov). Igorja Lukšiča je podprlo 241 delegatov kongresa, njegovega protikandidata, nekdanjega predsednika podmladka stranke Luke Jurija, pa 139. Kongres je izvolil še tri članice in dva člana predsedstva SD. Na “ženski listi” kandidatk za članice predsedstva stranke so bile izvoljene piranska županja Vojka Stular, tiskovna predstavnica poslanske skupine SD Tjaša Žgavec in kandidatka Mladega foruma in Evropskega foruma Damjana Karlo. Člana predsedstva SD sta postala tudi kandidat Mladega foruma Matevž Frangež in kandidat območne organizacije SD Kočevje Vladimir Prebilič. Pahor je v predstavitvi kandidature poudaril, da je strateški interes Slovenije postati ena od najrazvitejših držav v Evropski uniji, ki bo visoko kakovost življenja ljudi dosegla s politiko uravnoteženja konkurenčnosti in solidarnosti. Zato so potrebne štiri prednostne naloge, in sicer učinkovita uporaba znanja, omogočanje pogojev za konkurenčnejše gospodarstvo (tega ci- lja SD ne smejo prepustiti konservativnim silam), prev- 1 zem evra ter graditev moder- < ne, učinkovite in socialne dr- < žave. Predsednik SD je prepri- i čan, da lahko stranka v prihodnosti tudi oblikuje koalicijo, ne pa samo sodeluje v vladi. ! Aljuš Pertinač pa je pouda- i ril, da ima stranka prvič po < osmih letih možnost izbire. ! kar posledično pomeni tudi j možnost izbire za Slovenijo, i Svoj program je povzel v treh t najpomembnejših točkah. Pr- i va je razgradnja koalicije, ki ; stranko “drži na desetih odsto- ; tkih”. S tem Pertinač misli ta- i ko na koalicijo znotraj stranke i kot zunaj nje. Znotraj stranke je to “koalicija tistih, ki si ne upajo prevzeti odgovornosti za vodenje države”. Pertinač pa dosedanjemu vodstvu stranke očita tudi koalicijsko navezo z LDS. P° njegovem mnenju je nantfe° SD po 12-letni vladavini LDS plačala za vse njihove napake in grehe. Nekdanja ministrica za kulturo in kandidatka z® podpredsednico stranke Andreja Rihter je ugotovila, da z dosežkom na parlamentarnih volitvah (10,2 %) stranka sicer ne more biti zadovoljna, a i glede na velik preobrat, ki se je zgodil na teh volitvah, je bil izid za ZLSD relativno ugO' den. Poslanec Aurelio Juri je opozoril, da bodo tudi po tetU kongresu na ključnih mestih ostali isti ljudje. Stranka p° njegovem mnenju potrebuje večjo enotnost, kar bo možn° doseči, če bo “pri vrhu strank0 manj solo petja” ter več razumevanja za pričakovanja baZ° in stališča poslancev. Nekdanji minister za delu in kandidat za predsednika konference ZLSD Vlado Di' movski pa je poudaril, da j° bila stranka v prejšnjem mandatu sicer v koaliciji, a ne tud1 na oblasti, saj v vladni koali01' ji niso uspeli uresničiti vseh svojih zamisli. Po mnenj11 nekdanjega notranjega min1' stra in kandidata za podpreti' sednika stranke Rada Bohin°a pa Slovenija ne more biti soci' aldemokratska država, doklef bo imela edina socialdem0' kratska stranka le desetino p0" litične moči. (r.p.) In memoriam Il governo sloveno ha decretato per venerdì 8 aprile un giorno di lutto nazionale ed invitato i cittadini ad osservare tre minuti di raccoglimento in memoria del papa Giovanni Paolo II. Da lunedì 4 a venerdì 8 aprile in tutto il paese le bandiere erano esposte a mezz’asta. Nel ricordare il Santo padre il governo sloveno ne ha messo in luce l’alto e costante impegno per la pace nel mondo, per il rispetto dello stato di diritto e dei diritti umani, per rapporti autentici e corretti tra persone, popoli e stati. La Slovenia ha ricordato inoltre l’attenzione con cui Giovanni Paolo II ha seguito il suo processo Bruxelles prevede una crescita del 3,7 di indipendenza e soprattutto il ruolo che ha giocato per il riconoscimento intemazionale del nuovo stato. E’ stato un grande amico della Slovenia anche a giudizio del Presidente della Repubblica Janez Drnovšek che ha evidenziato il ruolo del Papa nella caduta della cortina di ferro ed il processo di riunificazione europea. La Lista unita è ora solo socialdemocratica L’eurodeputato ed ex presidente del parlamento sloveno Borut Pahor è stato confermato alla guida della Lista unita dei socialdemocratici. Il quinto congresso, svoltosi sabato 2 aprile a Lubiana, ha quindi nuovamente eletto alla presidenza il presidente u-scente. Pahor, al suo terzo mandato, ha avuto l’appoggio di 270 delegati, al suo contendete Aljuš Pertinač sono andati 119 voti. Come annunciato, dopo un dibattito lungo e difficile che aveva visto molte resistenze da parte dell’ala più conservatrice, i delegati hanno deciso anche di semplificare il nome del partito che è dunque diventato Partito social- democratico (Socialdemokratska stranka). Novità alla TV Il ministero della cultura sloveno ha predisposto un disegno di legge che modifica radicalmente l’attività della RTV, l’ente televisivo pubblico. In base alla nuova proposta il direttore generale avrà maggiori competenze ed oltre ad occuparsi della gestione dell’azienda sarà il responsabile della programmazione. Dovrebbero inoltre essere eliminati il consiglio dell’azienda ed il collegio dei revisori e modificato il sistema di paga- mento del canone. Il disegno di legge lascia spazio anche ad una rete televisiva speciale per informare costantemente l’opinione pubblica sui lavori del Parlamento. Crescita economica Secondo le valutazioni della Commissione europea la crescita economica della Slovenia nell’anno in corso sarà del 3,7%. Il prossimo anno dovrebbe raggiungere il 4%. Entrambi i dati superano la media dell’UE e dell’area dell’euro che è del 2% ovvero 2,3% e del 1,6% ovvero 2,1% del Pii. Commissione di storici Anche i rapporti tra Slov®' nia e Croazia sono condizi0' nati dalle vicende storiche che influiscono sulle polii*' che attuali. Da qui la decisi0' ne di costituire una commi*' sione mista di storici con 1 compito di stilare una rei®' zione congiunta (analog11' mente come in passato accaduto per i rapporti ital0' sloveni). La decisione è sia1'1 presa a fine gennaio a M°. krine durante un incontro premier dei due paesi. giorni scorsi entrambe le pllf ti hanno nominato gli stori01' l’insediamento della conimlS sione dovrebbe avvenire 0 prossimi giorni in occasi0 del vertice Janša - Sanadef- Centa in Bovec bratski občini četrtek, 7. aprila 2005 Prejšnjo soboto so v palači Frangipane v Centi otvorili mednarodno slikarsko razstavo ”In-contrarsi-Srečati se”. Skupinsko razstavo so priredili Občina Centa, Občina Bovec in kultur-n° združenje Arti00. Razstava sodi v sklop prireditev, ki spremljajo pobratenje omenjenih občin. Naknadno so predstavili katalog razstave. Med prireditvijo sta župan Cente Lucio Tollis in Zupan Bovca Danijel Krivec naglasila, da pobude ob pobratenju ne želijo brisati preteklosti, ampak odpreti razpravo o najrazličnejših pretvarjanjih dejstev ln o nerazumevanju. Na odprtju razstave je bilo veliko ljudi, ki So si lahko ogledali dela italijanskih in slovenskih slikarjev, ki so: Martina Berginc, Luigi Bro-Use, Luciana Ciocchi, Rene Co-Pi, Omelia Dobetti, Janko Ken-fe> Stanka Komac-Šraj, Gilda Glosso, Mimmo Mirabile, Slavica Mlekuž, Spasoje Papič in "feria Luisa Vigant. Danes, četrtek 7., ob 20.30 bodo v evropskem središču Ceschia izvedli večer z naslovom Umetnost in poezija za Saraje-v°”. Predvajali bodo dokumentarec “1992-2002, poezije miru, da ne bi pozabili Sarajeva”. Med večerom je predvideno tudi branje P^smi sarajevskega pesnika Izeta ' arajliča, ki ga bo spremljala glasba skupine “Stravinte”. La toponomastica in quattro lingue La Patrie dal Frìul” pubblica il dizionario “I paìs de patrie” "La Patrie dal Fridl", il mensile in lingua friulana che ha come direttore responsabile Antoni Beline, ha allegato al numero uscito in marzo un interessante supplemento dal titolo "I paìs de patrie". Si tratta di un dizionario toponomastico in friulano, italiano, sloveno e tedesco curato da Sandro Campigotto, Sergio dai Fantins, Pavle Merkù, Luche Nazzi e Ricart Urban. Nella sua introduzione all'opera il professor Merkù scrive tra l'altro che tutti nella nostra regione hanno ascoltato o parlato nelle quattro lingue, non tutti però sono capaci di utilizzare questa ricchezza. “In particolare quando u-siamo i toponimi - scrive Merkù - abbiamo spesso dei dubbi, conseguenza della storia agitata del nostro territorio, delle spiegazioni falsificate dei nomi, spesso nate da argomentazioni nazionalistiche di dilettanti e anche professionisti, e da motivazioni di carattere politico”. La pubblicazione mette quindi ordine e fa in modo che le genti che parlano una o più delle quattro lingue si conoscano tra loro. In ognuna IS n IJsfiR delle quattro sezioni sono e-lencati i comuni dei quali esiste il toponimo, ad esempio per Grimacco nella parte in sloveno la dicitura è: Garmàk (Garmìk), seguita dal nome in friulano Grimàc e da quello in italiano. Quindi, continuando con l'esempio, vengono citate in ordine alfabetico le frazio- ni, sempre in sloveno, friulano e italiano. In più di qualche caso i toponimi della Be-necia sono presentati sia nella variante dialettale che in quella in sloveno standard. Il dizionario toponomastico è disponibile anche sul sito della rivista all'indirizzo www.friul.net. Glasbena matica - Speter GLASBENI SPLETI Koncertna sezona 2005 LIESA - GARMAK v telovadnici 22.04.2005 ob 20.30 KATALENA Informacije in rezervacije: tel. 0432 727332 od ponedeljka do petka 11.00-12.30 16.30-18.30 Razstava ovojni v Krnskem pogorju Letos bo 24. maja minilo 90 let od začetka Soške fronte oziroma vojnih operacij v prvi svetovni vojni na slovenskem ozemlju. Kobariški muzej okrogle obletnice ne bo obeležil s posebnimi protokolarnimi dogodki ali prireditvami, ampak z novimi dosežki v svoji predstavitveni aktivnosti. Predstavniki Kobariškega muzeja so v ponedeljek, 4. aprila predstavili novosti, ki jih pripravljajo v letošnjem letu, in kot prvo so omenili posodobitev naprav Za predvajanje diapozitivov in dokumentarnih filmov. Nova oprema bo omogočila predvajanje prenovljene multivizije, pa tudi novega dokumentarnega filma o Kobariškem muzeju. Med novostmi so predstavniki muzeja omenili tudi predstavitev fotografske razstave o vojni v Krnskem pogorju. Gre za razstavo, ki je nastala leta 2003, v letih 2003 in 2004 pa si jo je v šestih mestih na Madžarskem in v Prekmurju ogledalo več kot sto tisoč obiskovalcev. Razstava bo svojo pot po italijanskih razstaviščih začela v Vidmu, kjer jo bodo odprli v petek, 8. aprila, kasneje pa se bo preselila v Belluno, Asiago in Treviso. ‘Intrecci musicali”, giovedì 14 la “Big Band” Previsto per venerdì 8 a-prile, il concerto della “Big Band RTV Slovenija” che doveva aprire gli “Intrecci musicali” organizzati dalla Glasbena matica di Trieste è stato rinviato, vista la concomitanza con i funerali del Papa, a giovedì 14 aprile. Il primo appuntamento del ciclo di incontri musicali avverrà alle 20.30 nel Kulturni dom di Gorizia. Confermati gli altri incontri. Giovedì 21 aprile nella chiesa evangelico-luterana di Trieste si esibirà l’ottetto vocale “Vrtnica”, venerdì 22 nella palestra di Liessa (Grimacco) il gruppo sloveno “Katalena”. L’iniziativa della Glasbena matica proseguirà venerdì 6 maggio nella sala dei musei provinciali di Gorizia con il concerto del duo formato da Paola Chiabudini (pianoforte) e Aleksander Ipavec (fisarmonica). Sabato 14 nella sala polifunzionale di S. Pietro al Natisone sarà la volta dell’orchestra di fisarmoniche dell’Accademia di Pola. Lunedì 16 il Kulturni dom di Trieste ospiterà il pianista Konstantin Bogino. La rassegna si concluderà giovedì 11 agosto a Tarvisio con il concerto di Vlado Kreslin ed i Mali bogovi. In mostra a Udine le tempere sulla Resistenza di Filiputti Nella chiesa di S. Antonio l’esposizione del pittore autodidatta La ristampa di Merku Questo mese le edizioni musicali Pizzicato ri-pubblicano il volume, da molti anni esaurito, di Fa vie Merkù “Ljudsko izročilo Slovencev v Italiji -Tradizioni popolari degli sloveni in Italia” nella seconda edizione riveduta e corretta dall’autore. Il volume di 480 pagine, in sloveno e italiano, verrà corredato da un Cd della durata di oltre un’ora con registrazioni fornite dall’archivio dell’Istituto etnografico dell’Accademia delle Scienze di Lubiana contenente alcune delle testimonianze origi-nali raccolte sul campo da Merkù negli anni 1960-1970. fi prezzo al pubblico dell’opera completa di Cd ® 1di 60 euro. Le edizioni Pizzicato offrono la pubblicazione, solo per ordini che pervengano entro il 0 aprile, al prezzo di 30 euro a copia comprensive 1 Iya e spese di spedizione- Per informazioni tel. 32-45288, e-mail piz-bat@tin,it. i Domenica 17 aprile alle 11, nella chiesa di sant’Antonio a Udine, verrà inaugurata la mostra di Angiolino Filiputti, pittore autodidatta di San Giorgio di Nogaro (1924-99), che ha dipinto in 364 tavole fatti riguardanti la guerra e la Resistenza. La mostra, che comprende 138 di queste tempere ed è pensata soprattutto per i giovani, rimarrà a Udine fino a giovedì 12 maggio. Quindi dal 15 maggio al 4 giugno sarà a San Giorgio di Nogaro, nella sala conferenze di Villa Dora. Nel catalogo il critico Giancarlo Pauletto, curatore della moVra, osserva che “Filiputti era affascinato dal mare e dalle storie di mare, comprensibilmente d’altra parte in un giovane di San Giorgio di Nogaro, paese con tante radici nelle acque dell’Adriatico”. L’iniziativa prevede anche un documentario della durata di chea 45’ sulla guerra e sulla Resistenza viste con gli occhi di Angiolino, curato dalla Videoest di Prosecco per la regia di Gianfranco Rados, sceneggiatura di Pierluigi Visintin, musiche di Claudio Cojaniz, voce narrante Omero Antonut-ti. È stato girato in larga parte a San Giorgio di Nogaro e dintorni, nei luoghi frequentati e dipinti dal pittore, compresi quelli legati alla guerra parti-giana. Alcune immagini, commentate da un sopravvissuto, sono state riprese nelle celle della caserma Piave di Palma-nova, dove molti partigiani vennero barbaramente torturati e uccisi. Dal documentario sarà estratto il video della mostra, della durata di 18-20 minuti. SLOVENSKI GLAS tž*. Beneških Slovenju u Belgji Tudi drobne novice iz vsakdanjega življenja ali o vremenu an dielu na polju so bile pomembne za daržat žive povezave z domačimi an rojstno zemljo. Za nas, ki jih danes beremo, pa so zelo zanimive, saj nam marsikaj povedo o tern, kako je bluo tle par nas 50 liet od tegà. Kratke novice Provincialna uprava je sklenila naredit ciesto od Vidma do Fojde asfaltano. Skupina inženirju je paršla v vas Muzac za naredit plane za narditi galerijo skuoze Muško goro. Po ti galeriji bi pejala nova ci-esta od Vidna do Avstrije. Spietar - Naredili so dvie hiši, kateri imajo šest stanovanj usaka. Ljudi, ki so brez hiše je previč an je bilo težkuo razdelit za stanovanja. V Gorenjim Barnasu je začeu delovati ambulatorih od zdraunika. Tud telefon bojo v kratkim času napeljal v vas. Kravar - Zidanje naše cierkve lepuo napreduje. Ta miesac bo pod strieho, hvala Bogù an Materi božji. Dreka - Pri Trinku zidajo Suolo. HiSe, ki jih je snieg posù, so nazaj zazidali. Od strašne ure mesca zetnjaka do okto-berja je bila liepa ura pri nas. Tode, nie bluo tuče, je vsedno ostalo tulku sadja, de lietošnje bomo mogli štiet med dobre lieta. Deb’ vi vidli, kajšne lepe brieskve so bile. Človek bi jih z očmi jedu. Posebno tiste iz Ruonca so jih pru radi kupoval in jih vozil uon z Italije. Skoda, de so pre dobar kup, kjer v Italiji jih je tulku, de ne vedo kam z njimi. Čiešp nie bilo po ti parvi uiski Se ni-kul tulku. So pa takuo dobar kup, de se jih ni splačalo targati po 13 - 15 lir na kg. Za-tuo so jih naši ljudje kar s palco oklatil, jih premuskal in prekuhal in danas pijejo tisto uodico, ki takuo prijetno žge, kadar se cedi dol po garlu. Sevieda se jih ni smelo preku-hovat na vsakim ognjišču in v vsakim kotlu, kjer je bilo nevarno, de jih ni doletiela kajšna... prismoda! Tudi jabuk je bilo pouno in marskajšan trebuh je biu napet od sladkega moStà. Grozdje pa je bilo zlo slabo, kier maja in junija je biu nimar daž in se nie moglo špri-cat venjike. Lietos se ni moglo piet: "Sladko vince piti to me veseli, dobre volje biti...”. So pa vesele naše mamice, ki imajo dobar ožejt (jesih) za nam objelit idrik! Hvala Bogù, de ljudje so po vaseh zdravi in de zdrauniki imajo slabo lieto. Povsod pa se kumrajo, de naši belgijanci premalo pišejo, in de previč... šparajo za se, ker domu premalo pošiljajo. Se trošta-mo, de ne le samuo kantinierjev bogateje- jo! Slovenski glas sept. - okt. 1953 četrtek, 7. aprila 2005 Dopo i danni provocati dairalluvione del 1990 ZELENI LISTI r/ Ace Mermolja Prekinjen čudež Ferrarija Sport ni moje področje pisanja, čeprav se s športom ukvarjam v merah, ki mi jih dovoljuje čas. Nekatere panoge tudi pobliže poznam, vendar ni to duh pričujočega Zelenega lista, pisal bom namreč o avtomobilizmu in Italiji. Priznati moram, da sem se čudil, kako je lahko avtomobilska hiša, kot je Ferrari zmagala toliko tekem in svetovnih prvenstev. Schumacher je bil dolga leta nepremagljiv. Na tržišču ostaja najboljši pilot, vendar je pri avtomobilizmu odločilen avtomobil, če lahko tako imenujemo hiper-tehnološke dirkalne stroje. 2e pri motociklizmu se razmerje med pilotom in strojem nekoliko zmanjša v korist pilota. S staro ali slabo škatlo seveda niti genij ne gre nikamor. Čudil sem se uspehom Ferrarija, ker je ta avtomobilska hiša plavala in plava v gospodarskem močvirju. Fer-rarijev lastnik Fiat gazi skozi avtomobilsko krizo dokaj na dnu lestvic. Nihče se sicer ne smeje, vendar Fiatu ni uspelo postati mednarodni avtomobilski kolos, kot je to uspelo marsikateri evropski avtomobilski hiši, danes predvsem francoskim. Tudi ostalo italijansko gospodarstvo se v zadnjih letih ni izkazalo. Italija sodi med sedmerico gospodarsko najbolj razvitih držav na svetu, sumim pa, da je pi vi ligi bolj iz navade kot pa na osnovi resničnega stanja. Ena za drugo so padle velike industrije in podjetja. Tudi mitična mala in srednja industrija iz Furlanije, Veneta in Lombardije sopiha ali pa se seli v Romunijo in na Kitajsko. Nič posebno rožnatega ni. Čakamo, da pridejo boljši časi. To seveda ne pomeni, da v Italiji ni bogatinov, nasprotno. V seznamu najbolj plačanih menedžerjev na svetu Italijani npr. nimajo kaj zavidati tujim kolegom, čeprav vodijo pritlikava podjetja v nasprotju z velikani. Elita ima denar, dovolj je, da kupimo kako navtično revijo, kjer ponujajo bajne jahte, ki gredo v promet tudi v I-taliji in ne le med šeiki. Kdor ima, ne investira, ampak uživa brez tveganja. V tem sistemu je bila Ferrari izjema, nagelj v gumbnici vagabunda. Nisem pa razumel, zakaj ostala evropska in japonska podjetja ne konkurirajo, zakaj ne ustvarjajo avtomobilov, ki bi se vsaj za nekaj stotink približali Ferrari ju. Nedvomno znajo v Maranellu dobro delati. Investirali so preko italijanskih možnosti. Ferrarijev bolid je bi! najhitrejši, dirkalna ekipa najboljša, Schumacher najbolj plačan pilot na svetu in v najožji skupinici najbolj plačanih športnikov na svetu (menda med prvimi tremi). Ves ta “naj” pa ni bil “naj" Italije, ki je sopihala in so- \ piha. Letos se zdi, da se je čudež prekinil. Morda gre res za spodrsljaje starega in nato novega avtomobila. Morda pa je tudi prestižna avtomobilska hiša začutila sapo krize. Moje prepričanje je bilo namreč, da velike avtomobilske hiše, kot so nemške, francoske ali japonske v določenem trenutku niso več vlagale toliko sredstev v formulo I kot Italijani. Tovrstne dirke so danes televizijski Spektakel in ne promocija za nove avtomobile. Nekoč je bilo tako, danes so koncepcije dirkalnih avtomobilov tako različne od navadnih, da ne pomenijo promocije. Morda so tu Fer-rarijevi avtomobili izjema, vendar gre za drage igrače, ki si jih privoščijo le petični fanatiki. Ferrari je boljši v garaži kot na slabo oskrbovani cesti. Dirjati ne moreš nikjer, razen na dirkališčih-Tam pa moraš znati, za kar ril dovolj denarnica. Če naj povzamem, se mi zdi letošnje sopihanje Ferrarija bolj v sozvočju z italijansko gospodarsko in politično stvarnostjo, kot je bilo včeraj, ko so zmagovali samo rdeči bolidi. Ostali smo čakali na vogalu, da gresta mimo gospodarska kriza in vlada. s prve strani Papež, ki je v Evropi in Ameriki doživljal neverjetno medijsko in televizijsko pozornost, je videl in vedel, da tisti, ki so ga hvalili zaradi vloge pri sesutju komunizma, ne odpirajo src njegovim besedam. Kaj more papež proti družbi hedonizma, konsumizma, uspeha za vsako ceno, lepe zunanjosti, zdravja in lepote? Kristusov glasnik je govoril, a ljudje so molili zlato tele. Vprašanje je Janeza Pavla II. mučilo do smrti. Glasno se je zoprstavil vojni in postal neizprosen zagovornik miru. Dvakrat je ostro nasprotoval ameriški intervenciji v Iraku. Sprejel je Arafata in Sel na Kubo. Očitno je izzval ZDA, to je edino svetovno velesilo. Istočasno je s preko 100 pastoralnimi potovanji obkrožil svet in obiskal najrevnejše dežele in ljudi. Globoko je občudoval Marijo Terezo iz Kalkute in tiste, ki darujejo Wojtylov boj med duhom in materio sredi sodobnega sveta svoja življenja za najšibkejše. in predvsem vsakršno poniža- njegovi smrti veliko poudarja-Donel je proti pošastnim razli- nje otrok, ki so bili njegovi jo, da sta bila njegova največja kam med reveži in bogatimi, "ljubljeni". Janez Pavel II. v neuspeha ta, da ni šel ne v Označil je kot sramoto lakoto teh svojih bitkah ni zmagal. Po Moskvo in ne na Kitajsko. m m Glede na pogostost izrečenih in napisanih besed pa je verjetno občutil kot največji neuspeh cerkve nemoč Kristusove besede bratstva in usmiljenja proti logiki moči, ki zaznamuje naš modemi svet. V tem precepu je papež živel in umrl. V tej logiki lahko razumemo tudi njegova prizadevanja za dialog med cerkvami in z laiki; za dialog z ljudmi in med različnimi narodi. V tej smeri lahko razumemo, zakaj je prav Janez Pavel II. javno prosil odpuščanje za zgodovinske napake cerkve, ko je tudi ona nastopala z ognjem in mečem proti Septembra leta 1983 je papež Janez Pavel II sprejel in pozdravil v maternem jeziku Beneške Slovence, ki so se bili udeležili simpozija o Ivanu Trinku v Rimu Saranno premiate n In futuro verranno premiati solo i Comuni che rafforzeranno o praticheranno le "unioni" come strumento per ottenere la gestione più razionale delle spese. Lo ha affermato la scorsa settimana l’assessore regionale alle Autonomie locali, Franco Iacop, commentando i dati che analizzano lo stato della finanza di tutti i Comuni della regione e che sono stati pre- sentati nel convegno "Problematiche e prospettive della finanza locale nella regione Friuli Venezia Giulia" tenutosi giovedì 31 marzo a Udine. Iacop non ha dubbi sul fatto che occorra incentivare al massimo l'associazione tra i Comuni più piccoli “salvo il fatto che la rappresentatività di ogni comunità, che si rispecchia nell'ente locale, è assolutamen- te intoccabile”. “Lo studio -ha affermato l’assessore -dimostra come i piccolissimi Comuni possano sopravvivere oggi quasi solo grazie ai trasferimenti regionali. Vanno dunque riviste le dotazioni finanziarie, indirizzando la solidarietà regionale per agevolare iT principio dell'associazione e delle unioni, che servono per mettere assieme forze piccole”. drugemu in šibkejšemu. Brez samokritike bi bila nelogična tudi kritika. V tem titanskem boju, a tudi iz Wojtylovih kulturnih korenin, je razumljiva papeževa neomajanost v obrambi nekaterih tradicionalnih cerkvenih vrednot, predvsem glede družine, spolnosti, prokreacije in bioetike. Niti za ped ni hotel popustiti materializmu in površinskosti sodobnosti. Sumim, da tudi tu ni uspel Med verniki so se udomačile nove možnosti in navade kot pri laikih. Mislim na sestavo družine, na spolnost, na način življenja, na potrošništvo itd. Celo s svojo boleznijo je papež do zadnjega izpostavljal duhovnost nad telesnostjo, vero nad imanenco. Zato so ga občudovali vsi, čeprav mu v praksi niso sledili ne vladarji« ki so sprožali vojne in ne navadni ljudje, ki so jim bližje lepe izložbe kot mistična zbranostv molitvi. Vendar je papež JaneZ Pavel II hotel biti vest racional-no-iluminističnega, hedonističnega in krivičnega sveta. ^ bistvu je bil radikalen papež, k1 je zarisoval utopično alternativo sedanjosti. Zato sumimo, d3 bo njegov naslednik bolj pra' gmatičen, čeprav ne bo imel karizme, ki smo jo tudi .Slovenci neposredno občutili, ko srr>° bili maja 1998 v Postojni in septembra 1999 v Mariboru, kjef je Wojtyla razglasil za blaženega Antona Martina Slomška. ’ beli halji se je sredi zelene pla' njave polne ljudi ponovno z<>" I prstavil grehom in plitvini teg‘1 sveta. Sedaj je odšel. Kolik0 stopinj bo pustila za sabo nje' gova dolga in naporna hoj*-(A.M.) Pesca e agriturismo, Cedron riapre i battenti Era stata l’alluvione dell’ottobre del 1990, che a-veva colpito in modo particolare le Valli del Natisone, a danneggiare gli impianti per la pesca sportiva di Cedron, nel comune di S. Pietro al Natisone. Da qualche settimana gli impianti (le vasche ed il laghetto) sono stati riaperti assieme ad un agriturismo che ogni giorno, escluso il martedì, propone tra le altre cose la degustazione di piatti a base di trota. L’iniziativa si deve alla Coapi, la ditta che ha sede a S. Pietro e svolge la sua attività, nel Friuli Venezia Giulia e nelle regioni limitrofe, nei settori della forestazione, dell’agricoltura e dell’ambiente. La gestione dell’agriturismo è stata affidata a Damiano Tropina. La bellezza del luogo, punto di passaggio anche per coloro che si recano sul Matajur, assieme alla possibilità di praticare la pesca, possono far diventare l’agriturismo “Cedron” un punto di forza delle Valli anche come attrazione turistica. L’iniziativa, realizzata anche con fondi 5B e della Regione, verrà prossimamente completata con la sistemazione di sentieri e la realizzazione di aree attrezzate. NUMERO VERDE Resp. lorra David Čer '///('■ uwco fJad PICCOLI SERBATOI G.P.L. 30020 Summaga di Portogruaro (VE) • www.sanmarcogas.it Confrontare aiuta a risparmiare. Primerjaj cene in olajšaj varčevanje. Per richiedere un sopralluogo gratuito o per un confronto del Vostro attuale consumo con i vantaggi San Marco Gas telefonate al 800 98 48 38 David Cernie 335 61 82 262 Presentazione del video il 15 aprile a Savogna Aktualno — -------------------- Pozitivno sodelovanje med društvom Rečan an Glasbeno matico Kapje starih Sejmu so nas v nediejo obogatile četrtek, 7. aprila 2005 Program sta povezovala Aldo Clodig an Veronika Trusgnach, “valletta” ali “dolinica” kot jo je on klicu Silvana Chiabai besede, ki jih že poznamo, o ljubezni do narave an svoje ljubice, o težavnem življenju v Benečiji an strahu pred odhodom v belgijanske miniere, vabilo mladini, naj ne zapusti svoje zemlje pa tudi klic k poštenosti an pokončnosti. Marsikatera pie-sem je v novi priredbi pridobila. Na koncu je Elena Pontini naredila še an šenk publiki an obogatila manifestacijo, saj je zapiela pesem “Zima” ob klavirski spremljavi De Franzonija, njemu se je nato pridružil Aleksander Ipavec an ona je zapiela še piesem “Rosica neba”, ki jo nato zaigral še harmonikarski ansambel an s tem se je zaparu liep an za nas nenavaden koncert. Silvia Spagnut Predana do Rina Markiča an Valentina Birtiča, od Alda Klodiča do Sonie Gariup, Valentine Petricig an Checca Bergnach. Bilo je lepuo poslušati Anita Tomasetig Harmonikarski orkester Glasbene matice pod vodstvom dirigenta Aleksandra Ipavca pevce med snemanjem CD an na nedeljskem koncertu. Parvo piesem v programu, “Ist čem živiet” iz leta 1986, je predstavila sama prof. Elena Pontini, ki je znana in uveljavljena sopranistka an je prvič zapiela po slovensko. Njeno petje je navdušilo publiko, doživeli pa smo ga tudi kot “homa-ge” Checcu, beneškemu kantavtorju, ki je bil dolgo let duša Sejma, saj je pokazala, kakuo močna je bila njega ustvarjalnost, kake lepe piesmi je znu pisat. Za njo so eden za drugim nastopili Silvana Chiabai, Roberto Pensa, Francesca Trusgnach, Anita Tomasetig, Margherita Trusgnach, Silvia Spagnut an Martina Canalaz, vsi obiskovalci tečaja solopetja pri Glasbeni matici v Spetru an so nas zaries presenetili, saj so nam pokazali, kake lepe glasuove so imiel skrite v sebe. Zapieli so piesmi različnih avtorjev od Izidorja Martina Canalaz s prve strani Nedeljski koncert na Lesah se je začel s poklonom papežu Janezu Pavlu II, kateremu sta v slovo Alessio de Franzoni na klavirju an Aleksander Ipavec s harmoniko zaigrala Schubertovo skladbo. Biu je moment velike zbranosti, ko so vsi poslušali stoje. Potlè se je začela prireditev. Kot rečeno, je telekrat paršlo do sodelovanja med ljubiteljsko in strokovno organizacijo. Doprinos Glasbene matice v osebi profesorice solopetja Elene Pontini, ki je bila tudi umetniški vodja projekta, an nje “učencev” v Benečiji je bil bistvenega pomena. Z njimi je prav lepo sodelovau Harmonikarski ansambel Glasbene matice, ki ga vodi Ale- Francesca an Margherita Trusgnach ksander Ipavec, saj je odpa-ru an zaparu koncert s pie-smijo “Rosica neba”, ki jo je msgr. Valentin Birtič napisu za senjam lieta 1975 an od takrat je njega sigla. Poslušali smo jo v priredbi sa- mega Ipavca. Koncerta an CD pa ne bi bilo, če ne bi glasbenik an profesor klavirja Alessio de Franzoni poskrbeu za priredbo izbranih pesmi in ne bi sam spremljal na klavirju Slovenia inedita vista da cavallo Il viaggio a cavallo che Antonietta Spizzo e Dario Masa-r°tti di Premariacco hanno effettuato attraverso la Slovenia neH’agosto del 2004 (e di cui a-veva già riferito il nostro gior-n‘de) si può ora rivivere attraverso un video che i due autori hanno ultimato. Il titolo si ispira a una poesia di Srečko Koso-',ek “sarebbe bello/ vagare tutta a vita / per verdi selve /senza fermarsi”. L’obbiettivo è trasmettere attraverso le immagini la suggestione del vagabondare nella n»tura al di fuori di tutti gli fellemi dei viaggi convenziona-1 e senza un itinerario prestabi- lito. Gli autori vogliono incoraggiare ad andare alla scoperta della natura, che può avvenire veramente soltanto con un mezzo lento: a piedi, in bicicletta oppure come nel loro caso a cavallo. E’ messa in risalto la libertà di piantare la tenda sotto il cielo stellato ma anche la responsabilità verso i cavalli, che non sono solamente un mezzo di trasporto ma veri e propri compagni di viaggio le cui esigenze sono prioritarie. Il video, della durata di 40 minuti, verrà presentato giovedì 21 aprile alle ore 20.30 presso il bar da Crisnaro a Savogna. Associazione ViviStolvizza L’associazione ViviStolvizza ha pubblicato in questi giorni un depliant a colori Una gerla piena di nuove iniziative dal paese di Stol vizza in Val Resia In tema di tradizioni religiose va ricordata domenica 15 maggio la processione rogazio-nale con la benedizione dei campi coltivati e la tradizionale festa di S. Anna che si svolgerà il 28-29-30-31 luglio. Per quanto riguarda la promozione dei prodotti tipici va ricordata la degustazione del capretto il 28 febbraio e soprattutto Taf-fermata Mostra-mercato del raccolto resiano e la “Transumanza” degli animali dalla malga Coot il 16-17-18 settembre. C’è poi la riscoperta del tessuto sociale del paese con la festa delFarrotino il 5-6-7 agosto. In dicembre infine la suggestiva notte di Natale con la stella che scende da Pusti gost. E’ importante sottolineare che le iniziative sono realizzate con il sostegno delle istituzioni, del Parco delle Prealpi Giulie, della prò loco e delle associazioni di Stolvizza dove hanno imparato bene a mettersi in rete ed a lavorare insieme. www.vivistolvizza.org; e-mail info@vivistolvizza Una gerla piena di iniziative 2005 STOLVIZZA DI RESIA “2005 - Una gerla piena di iniziative”. Questo è il titolo di un interessante e coloratissimo depliant appena pubblicato dall’associazione ViviStolvizza che presenta il calendario delle iniziative in programma nel pittoresco paesino della Val Resia. E’ davvero sorprendente quanto sia ricca l’attività dell’associazione, la sua efficacia nella prò- j mozione e l’ampiezza delle iniziative con cui intende valorizzare un ambiente ed una cultura speciali come quelli resiani. Tutto ciò u-nito però ad una grande attenzione per il risvolto economico delle singole iniziative. Anche una piccola pubblicazione come questa mette in luce il grande impegno della gente di Stolvizza e di tutta la valle per far crescere la propria terra. “Segnali incoraggianti in tal senso abbiamo potuto riscontrarli in diverse attività: artigianali, turistiche, a-gro-alimentari, culturali che si stanno proponendo ultimamente in valle con più forza e convinzione”. Lo afferma il dinamico presidente dell’associazione ViviStolvizza Michele Buttolo. Resia deve puntare anche sull’aspetto economico perchè solo così potrà assicurare un futuro più sicuro ai sui abitanti e soprattutto ai suoi giovani. Ma vediamo quali sono gli appuntamenti in programma a cominciare da quelli che pongono l’accento sull’ambiente. Sabato 2 aprile è stato i-naugurato il percorso circolare permanente “Ta lipa pot” che porta lungo un antico sentiero alla cascata del Potok, allo stavolo “Ta do host” il fiume Resia, i campi coltivati prima di giungere al paese. Sarà aperto fino al 30 ottobre. Il 25 giugno è una giornata ecologica che coinvolge tutta la popolazione. Ci sono inoltre quattro proposte escursionistiche su sentieri di diversa lunghezza e difficoltà. novi mata]ur Četrtek, 7. aprila 2005 Šport Risultati Amatori Valli del Natisone - Filpa (ree.) 1-1 Valli del Natisone - Dim. Giardino 2-1 Mereto di Capitolo - Filpa 2-0 Calcetto Merenderos - ProntoAuto 5-4 Amici della palla - Parajso A. A. n.p. Solerissimi - The Black Stuff rinv. Paradiso dei golosi - New Welding 10-3 Prossimo turno Promozione Cividalese Valnatisone (9/4) 3. Categoria Audace - S. Gottardo JUNIORES Valnatisone - Tricesimo Palmanova - Valnatisone (ree. 11/4) Giovanissimi Chiavris Valnatisone Esordienti Valnatisone - Union '91/B Pulcini Riposa l’Audace Amatori Valli del Natisone - Mereto di Capitolo Bar S. Giacomo • Filpa Classifiche Promozione Muggia, S. Sergio, Pro Cervignano 42; Mariano 41; Juventina 39; Sangiorgina 37; Ronchi, Santamaria, 36; Ruda 33; Costalunga 31; Buttrio 29; S. Giovanni 27; Fincantieri 24; Cividalese 22; Valnatisone 20; Gallery Duino 12. 3. Categoria Azzurra 44; Serenissima 38; Savorgnanese 36; Paviese 35; Cormor 31 ; Moimacco 30; Rangers 27; Ciseriis 25; S. Gottardo 22; Audace* 13; Fortissimi* 11; Donatello 2. JUNIORES Ancona* 54; Pro Fagagna* 45; Palmanova* 42; Rivignano*, Centro Sedia* 41; Manzane- se, Sevegliano* 34; Tricesimo* 26; Union ’91* 23; Pozzuolo* 22; Gonars* 19; Buttrio* 17; Pagnacco* 15; Valnatisone* 13. Giovanissimi Esperia '9742*; Moimacco 40; Serenissima 37; Gaglianese*** 26; Fortissimi* 24; Valna-tisone**20; Cussignacco* 17; Buttrio 12; Azzurra* 11 ; Chiavris 9; Union ’ 9!’* 7. Amatori (Eccellenza) Mereto di Capitolo 33; Valli del Natisone*, Birreria da Marco* 26; Warriors, Ziracco, Filpa 25; Torean, Bar S. Giacomo 23; Ter-mokey* 22; Ba. Col.* 21; G. P. Codroipo**, Bagnaria Arsa* 21; Dimensione Giardino** 18; S. Daniele" 15. Calcetto (1. categoria) Sedia Elite 34; Braidemate 30; S.T.U. 27; Al Fienile* 25; ProntoAuto 23; Simon’s pub 22; ProntoAuto 21 ; Merenderos 20; Nolvideo 19; Longobarda 18; Pizzeria Moby Dick 13; Sporting 2001* 11 ; Credi Friuli Reana 8. Calcetto (2. categoria) PV2 Twister 32; Paradiso dei golosi 24; , Parajso Amsterdam Arena, Amici della palla 23; The Black Stuff, Manzignel 21 ; Bar al Ponte 17; Pizzeria Cantina fredda, New Welding 14; Solerissimi 11 ; A.B.S. 6. Le classifiche del calcetto sono aggiornate alla settimana precedente. * Una partita in meno - ** Due partite in meno «BSDSOa Il lutto per la morte del Papa ha consigliato alla FIGC di far slittare le partite previste di un turno Dilettanti, domenica lontana dai campi Il Paradiso dei golosi ha conquistato la promozione in Prima categoria ancora insidiare la capolista del girone di Eccellenza. Partono alla grande i rosanero di Giuseppe Specogna che mettono in difficoltà gli avversari, trafitti dopo soli sei minuti di gioco da Stefano Dugaro, abile a girarsi in area e trafiggere Lunari. Sembra un preludio ad una facile passeggiata per la Filpa, ma a complicare le cose ci si mette la sfortuna che costringe Stefano Dugaro, dopo soli quindici minuti, ad abbandonare il campo per infortunio. La Filpa viene ridisegnata dal tecnico Severino Cedar-mas ma non riesce a pungere, così i padroni di casa si riorganizzano ed iniziano ad a-vanzare il baricentro del loro gioco. L'occasione più ghiotta per il pareggio è di Clavora che, scattato sul filo del fuorigioco, si vede respingere il pallone da Peresson in uscita. Inizia la ripresa con la Filpa che cerca di controllare gli avversari che al 21 ' riescono a portarsi in parità. L'azione in verticale parte da Congiu che passa a Clavora, il pallone è servito a David Specogna che dal limite lo infila nel sacco. Sulle ali dell'entusiasmo gli “škrati” ottengono il predominio territoriale pressando gli avversari nella loro metà campo. Alla mezz'ora David Specogna reagisce ad un colpo ricevuto da Mongel-li e l'arbitro, che ha visto solo l'ultima parte dell'azione, e-spelle il giocatore della Valli. La Filpa si getta in avanti per tentare il colpo gobbo ma un grande Lunari devia prima un bolide di Osgnach e quindi una perfida punizione di Roberto Clarig alla quale Cornelio reagisce mandando il pallone sopra la traversa. Dopo questi due episodi i padroni di casa sfiorano il successo con una conclusione del bravo giovane Mattia Cendou che vede il pallone sfiorare la traversa con Peresson ormai battuto. Merso di Sopra, 30 marzo - In una fresca serata primaverile si è giocato il recupero del derby amatoriale valligiano che era stato rinviato a causa della neve all'inizio del mese. Una degna cornice di pubblico è presente alla sfida tra due formazioni che possono L'entrata in campo nel derby di andata giocato a Podpolizza I campionati dei dilettanti e delle giovanili, a causa del rinvio dello scorso week end per il lutto dovuto alla scomparsa del Papa, slittano di una settimana. Con questa decisione, sabato 9 e domenica 10 prossimi si giocheranno le partite in programma la scorsa settimana. In Promozione sabato 9 alle 16 si giocherà a Cividale il derby tra la squadra locale e la Valnatisone. In Terza l'Audace ospiterà domenica il S. Gottardo. Gli Juniores della Valnatisone, dopo il successo per 3-2 nel recupero con il Pagnacco, sabato ospiteranno il Tricesimo. Gara rocambolesca per i locali che, trovatisi sotto di due reti e con un uomo in meno a causa dell'espulsione del portiere, sono riusciti a rimontare il doppio svantaggio ed in seguito ad assicurarsi u-na meritatissima vittoria grazie alla doppietta realizzata da Mattia Iuretig ed al gol di A-lex Faracchio. Alla gara con il Tricesimo, sabato, seguirà la partita degli Esordienti con ì'Union '91/B. Domenica mattina ad Udine i Giovanissimi della Valnatisone saranno ospitati dal Chiavris. Nel campionato amatoriale del Friuli Collinare le partite si sono giocate come da programma. Dopo il pari nella gara di recupero del derby, la Valli del Natisone ha superato la Dimensione Giardino di Lavariano. Non avendo smaltito le fatiche del recupero, la Valli ha lasciato l'iniziativa a-gli avversari per colpirli con un veloce contropiede al 10'. E’ stato un perfetto lancio di Mattia Cendou a smarcare Mauro Clavora che in diagonale ha mandato il pallone in rete. Gli “škrati” hanno sbagliato numerose occasioni prima di ottenere il raddoppio con un tiro dal limite di Clavora. A pochi minuti dalla fine gli ospiti hanno accorciato le distanze. Sconfitta lunedì sera la Filpa a Mereto di Capitolo. Grazie a questo risultato i padroni di casa si sono aggiudicati il titolo ed il passaggio alle finali nazionali per lo scudetto. Nel campionato di Prima categoria di calcetto i Merenderos hanno chiuso il campionato con un successo sulla ProntoAuto grazie alle reti di Gnoni, Sturam (autore di una doppietta), Cappello e Walter Petricig. Il Paradiso dei golosi grazie al successo ottenuto sulla New Welding è stato promosso meritatamente in Prima categoria. (Paolo Caffi) VALLI DEL NATISONE 1 FILPA 1 Valli del Natisone: Lunari, Simone Vogrig, Moreno Mauri, Massimo Congiu (Gianni Trusgnach), Claudio Scaravetto, Robi Caucig, Casco, Mattia Cendou (Massimo Della Vedova), Mauro Clavora, Andrea Zuiz, David Specogna. Filpa: Peresson, Clarig, Paoluzzi, Mongelli (De Biagio), Enrico Cornelio, Tomiz-za, Stefano Dugaro (Tullio), Scidà, Patrick Chiuch (Cappelletti), Michele Osgnach (Davide Del Gallo), Isola (Walter Rucchin). Finisce con un pari (1-1) il recupero dei derby amatoriale Valli del Natisone e Filpa non riescono a pungersi A sinistra la squadra di calcio a cinque del Paradiso dei golosi promossa in Prima categoria, sotto l’allenatore degli Juniores Marco Picogna e la formazione della Parajso Amsterdam Arena četrtek, 7. aprila 2005 i Na kor še pravt, de žene darže gor tri kantone od hiše, sa vemo vsi, de je takuo! Za resnico poviedat, jih darže še štier! An na skarbe samuo za njih duom, za njih družino. Pogledita, kuo so pridne Mija, Daniela an Valentina: skarbe an za de bo vse čedno okuole vasi, kjer žive. Tle so blizu Ušiuce. An na stuojta študierat, de niemajo druzega za dielat al pa, de so šle trebit samuo za se daržat “in forma"! Muormo pohvalit an zahvalit nje, an vse tiste, ki daržjo čedne naše vasi an naše doline. Pridne, zaries pridne jOjL m 4- ^... i . ■■<$?> , r Triajur v nedeljo V nedeljo 1. maja bo že 9. Triathlon na Matajurju. Začetek je ob 10. uri. Prvi del proge: Sauodnja (200 n. nadmorske višine) - Matajur (1.000 m.) Start: na mostu v Sauodnji. Cilj: pred cerkvijo v vasi Matajur. Namenjen gorskih kolesarjem. Drugi del proge: vas Matajur (1.000 m.) - vrh Matajurja (1.647 m.f Start: v vasi Matajur. Cilj: cerkvica na vrhu Matajurja Namenjen tekačem. Tretji in zadnji del proge: vrh Matajurja (1.647 m.) - Mašera (800 m.) Start: vrh Matajurja. Cilj: vas Mašera, čez Paluogo. Progo je treba preteči peš. Skupine sestavljajo trije tekmovalci, eden za vsak del proge. Lahko se tekmovanja udeleži en sam atlet, v pravi kondiciji, za celotno progo. Vpisnina znaša 8 euro na osebo. Vpisovanje pred startom (do 9.30 ure) v gostilni Crisnaro v Sauodnji. Do sobote 30. aprila tudi v trgovini Bici sport v Čedadu (tel./fax 0432/733542). Za informacije in eventuelna vpisovanja pokličite Marina, tel. (0039) 0432/727634 ali Renata, mobitel 338/5323493. Glede na zahtevnost proge svetujemo, da se tekmovanja udeležijo le športniki v dobri kondiciji. Pro loco Vartača, Alpinci, Prostovoljni gasilci in Lovci Sauonjske občine želijo vsem tekmovalcem lep uspeh! In gita col circolo culturale Sant’Andrea Alla scoperta della riviera del Brenta Il circolo culturale Sant’Andrea di Cravero organizza una gita per lunedì 25 aprile. La meta sono le Ville venete con navigazione sul Brenta con il “Burchiello”. Alle ore 5.15 si partirà in pullman da Scrutto, con fermata a Cividale (davanti alla stazione ferroviaria) e alle 5.45 a Udine. Alle 7.45 arrivo a Fusina (Venezia) dove ci si incontrerà con la guida. Imbarco sulla motonave. Giro panoramico sulla laguna e lungo il canale della Giudecca fino al Bacino di San Marco, quindi navigazione lungo la Riviera del Brenta. Sosta per una visita facoltativa con guida alla Villa Foscari detta la Malcontenta (ingresso da Pagare in loco 8,00 euro). Si prosegue quindi la navigazione fino a Mira e sosta per la visita facoltativa guidata alla Villa Barchessa Valmarana (ingresso da pagare in loco 5,00 euro). Pranzo a bordo in navi-gazone con menù a base di Pesce (per chi non ama il Pesce c’è anche il menù a base di carne). Nel pomeriggio sosta a Dolo presso uno dei mulini ad acqua del XVI secolo ancora funzionanti. Quindi si prosegue fino a Strà dove è prevista la visita facoltativa di Villa Palazzo Reale dei Pisani, nota come la piccola Versailles. E’ un monumento statale, quindi la visita è gratuita per i ragazzi fino ai 18 anni e per gli ultra 65-enni, per gli altri l’ingresso, da pagare in loco, ammonta a 5,00 euro. Al termine della visita partenza per il rientro con arrivo previsto a Scrutto alle o-re 20.30. Quota di partecipazione: adulti 80 euro; bambini fino ai 3 anni gratis; bambini fino ai 12 anni non compiuti 70 euro. La quota comprende: viaggio in pullman, navigazione sul Brenta, pranzo bevande incluse, guida, polizza di assicurazione. Non comprende: gli ingressi alle ville e gli extra. Per le iscrizioni telefonare al più presto possibile a Valentina (0432/723286). SREDNJE Dughe Zapustu nas je Romano Garbai Rojen 1950 lieta, je živeu v Zurihu vič ku 30 liet. Na žalost je že zapustu tel sviet. Umru je 7. marca v Zurihu zavoje kratke, a hude bolie-zni. Pred 9 liet je umaru njega brat Rino, star komaj 51 liet, zavojo tumorja. Od tistega časa je Romano začeu živiet takuo, da ni več mislu na življenje an tudi na zdravje ne, takuo za njega nie bluo vič pomoči. Njega pogreb je biu v Oblici v sriedo 23. marca. Vsi parjatelji, ki so bli kupe lieta nazaj v Svici so mu paršli dajat zadnji pozdrav. Bluo je zaries puno ljudi na njega pogrebu. Prav iz sarca se zahvalim vsem, ki so ga spremljal na zadnjo pot. Jožica SOVODNJE ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i Barca Smart mladega moža V saboto 2. obrila so v Sauodnji an go par sveti Luciji zvonil Avemarijo za oznant žalostno novico, de nas je zapustu an mlad mož. Umaru je Claudio Cromaz, Zefonove družine. Imeu je samuo 45 liet. Huda boliezan ga je ukradla tu malo cajta. Poliete lan je bla umarla njega mama Giulia Petrussin, po domače Ighetta, kak cajt priet pa brat Ciano, tudi on zlo mlad. Claudio je na telim svietu zapustu dva otročiča zlo maj-hana, Alex an Eric, Zeno Michelino, tasta an taščo, kunja-de an vso drugo žlahto. Zadnji pozdrav smo mu ga dali v Sauodnji v pandiejak 4. obrila popudan. SVET LENART Ušiuca Zbuogam Renata V videmskem Spitale nas je zapustila Renata Chiabai, uduova Crisetig. Bla je še mlada žena, saj je imiela 63 liet. An mlada je tudi ostala uduova, saj nje mož Bruno je umaru že šest liet od tega, se-temberja lieta 1999. Biu je šu po čiespe na puoje pod vasjo s tratorinam. Tratorin se je obarnu an Bruno je na žlah ostu martu. Renata se je rodila v Ba-ščanelovi družini v Zabarde, nje mož Bruno je biu pa Stoku iz Ušivce. Ziviela sta v Piemonte pu-nq, puno liet. Kar Bruno je zaslužu penzjon sta se vantila živet damu, zak jim je bluo všeč živiet tle, dielat na puo-ju, na senožetu, se poguarjat s svojimi ljudi. Na žalost Bruno je hitro potlè umaru, seda še Renata. V veliki žalost je pustila sinuove Arnalda an Tiziana, nevieste, majhane navuode an vso drugo žlahto. Venčni mier bo počivala v Kravarju, kjer je biu nje pogreb v torak 5. obrila popudan. PODBONESEC Ruonac Žalostna novica V čedajskem Spitale je zapustila tel sviet Maria Stu-ram, uduova Birtig. Učakala je puno liet, 83 liet. Na telim svietu je zapustila sinuove, nevieste, zete, sestro, brata, kunjade, navuode an drugo žlahto. Nje pogreb je biu v torak 29. marca popudan v Ruoncu. An mož je šu v oštarijo an kuazu: - Parnesite mi an litro merlota! Ga je popiu brez se odsapnit an nazaj kuazu: -’ Parnesite mi pu litra merlota! Ga je nazaj z Zlagam popiu an kuazu: - Parnesite mi an kuartin merlota! Ga je spraznu an na zadnjo kuazu: - Parnesite mi an taj merlota... Ku ga je popiu, je jau oštierju: - Parjateu muoj... hik... nisem nikdar zastopu... hik... tele čudne reči... hik... manj, ki pijem, buj sem pjan! An mladenč je šu v tabakin an poprašu: - Al predajate cigarete “sciolte”? - Ne, samuo cele pakete. Drugi dan tisti mladenč se je nazaj parkazu an še ankrat je poprašu: - Al predajate cigarete “sciolte”? - Ne, samuo cieli paket! Tuole je šlo napri tiedne an tiedne, kadar an dan tabakaj se je ujezu, arzstargu nomalo paketu cigaret an jih poluožu na bankon! Glih tenčas se j’ parkazu le tist mladenč, ki je še ankrat poprašu: - Al imate cigarete “sciolte”? - Ja, jih imam! - je zaueku razjezeno mož. - Alora dajte mi jih dvajst! Kamunska aministra-cjon iz Sauodnje, s pomočjo vsieh skupin, ki dielajo na svojem teritorju an kupe z Legambiente, je orga-nizala v nediejo 10. obrila EKOLOŠKI DAN Vsi tisti, ki željo parskočit na pomuoč se ušafajo ob 8.30 v Čeplešišču, gor pred Suolo. Ob 14.00 bo pastašuta za vse. Tisti, ki pridejo, naj pame-sejo za sabo pravo obuteu, kanjace, škarje, rokavice za dielo. Za druge novice moreta poklicat na tel. 0432/714007 al pa direktno Zupana Lorenza Cemoia na tel. 339 3782169 Spietar, so nam postrojil Do malo dni od tegà tu- so pokal. Kak dan od tegà ji. Je puno naših turmu an ram od cierkve v Spietre je so snel armadure an takuo cierkvi, ki so potriebni bit biu "zavit" an se ga nie mo- se nam je parkazu v novi postrojem, glo videt. oblieki, takega, kot ga mo- Troštamo se, de kajšan So ga strojil, zak ziduovi remo videt na teli fotografi- parskoče na pomuoč. turam četrtek, 7. aprila 2005 Mirko ima samuo adno lieto, dopunu gaje na 18. marca, pa muormo reč, de se je navadu že puno reči. Pogledi-ta, kuo se zna smieSno podar-žat! Pa ne samuo tuole, zna an puno drugih reči! Njega “meštra” je sestrica Giulia, ki ima “že” sedan liet an pu, hode v Suolo v Spietar, kjer se pridno uči po italijansko an Mirko je dopunu njega parvo lieto življenja... po sloviensko. Bevilacqua iz Podbamasa. Za cesca je nardila tako veliko Mirko je drugi otrok od njega parvi rojstni dan so nar- an dobro torto, de je ki. Je Laure Virili an od Roberta dii pravi senjam. Nona Fran- bluo škoda Sejo sniest, pa... kar so jo začel, nie ostalo od nje še marvice ne! Malemu Mirku, ki je pru an liep an šimpatik puobič, mama an tata, sestrica, noni Francesca an Paolo an vsi v družini, pru ta-kuo parjatelji, mu željo veselo an srečno življenje. Na fotografijah ga videmo s sestrico, na drugi je tudi an part parjatelju, ki je paršlo na njega mega-party: Nicola iz Podbamasa, Stefania, ki je iz Puoja, živi du Mojmage pa je pogostu z nje družino “tle doma”, an še Martina an Biagio, ki so pa iz Klenja. Ta za njim je tudi njega sestra Giulia. E’ ancora piccolo Mirko, infatti ha compiuto il suo primo anno di vita il 18 marzo scorso, ma con una “maestrina” in casa come la sorellina Giulia, ha imparato già tante cose! Anche a fare divertentissime smorfie davanti alla macchina fotografica! Mirko è il secondo bimbo di Laura Virili e Roberto Bevilacqua di Sottovemassino e per il suo compleanno è stata organizzata proprio una bella festa. Nonna Francesca ha fatto una torta che era davvero una meraviglia. Peccato mangiarla... ma a fine festa non ne era rimasta neanche u-na bricciolina. Al piccolo Mirko gli auguri di una vita felice da parte di mamma, papà, sorellina, zii, zie, nonni Francesca e Paolo e amici tutti. ... none Lina an Nicolina pa triandevetdeset! Doplih senjam v duomu za te stare v Spietre. Doplih zak so ble na dvie, ki so tu par dni dopunle lieta, doplih, za jim pokazat, de kuo jih imajo še vsi radi. Lieta so jih dopunle Lina Rossi an Nicolina Diaris. Obadvie iz Spietra, an oba-dvie 93 liet. novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine r Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR a.r.1. Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina-Abbonamento Italija: 32 evro Druge države: 38 evro Amerika (po letalski posti): 62 evro Avstralija (po letalski pošti): 65 evro Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 m Včlanjen v USPI Associato all'USPI Za jim želi-et vse narbuoj-še so se gor zbrali njih te dragi. An duo se more pohvalit, de ce-luo an zbor, an koro pride piet na tuoj rojstni dan? One dvie ja, saj so se gor znajdli tudi pridni pieu-ci od Nediških puobu an jim zapiel vse naše lepe piesmi. Lina an Nicolina, veseu rojstni dan tudi iz naše strani an Buog vam di uživat še puno dni v mieru an zdravju. td VENDO una graziosa casetta a San Leonardo. Telefonare ore serali allo 0432/723457 Kam po bencino / Distributori di turno NEDIEJA 10. APRILA Ažla (kjer so fabrike) odparto do 12.30 - v pandiejak nimar odparto Q8 Cedad (na desti iz Čedada pmoti Senčjutju) Agip Cedad (na desti pruoti Vidmu) VENDO Volkswagen Passat 2000 grigia metalizzata ottobre 2001. Telef. al 339/3244099 Cali center per prenotare visite E’ attivo un unico numero telefonico (cali center) per la prenotazione delle visite e delle prestazioni specialistiche nelle strutture del polo sanitario udinese. E’ 1800423445. E’ un numero verde gratuito (non serve digitare il prefisso 0432) ed è attivo dal lunedì al venerdì con orario continuato 8-17. Planinska družina Benečije nedieja 10. aprila MIJA lahek, primeren za družine ob 8.15 se zberemo na Stupci, blizu mosta ob 8.30 zaCnemo hodit (tri ure lahke hoje za prit do varha) - za kosilo vsak naj poskarbi za se - v dolino se vamemo čez dolino Pradol, po pot bomo vidli adno kuoto odg. Alvaro (tel. 32010699486) Miedihi v Benečiji DREKA doh. Maria Laura Kras: v sriedo od 11.00 do 11.30 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 12.00 GRMEK doh. Lucio Quargnoio Hlocje: v pandiejak, sriedo an četartak ob 10.45 doh. Maria Laurà Hlocje: v pandiejak od 11.30 do 12.00 v sriedo ob 10.00 v petak od 16. do 16.30 Lombaj: v sriedo ob 14.00 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: vsaki dan od pandiejka do sabote od 8.00 do 9.00 an v torak an četartak tudi od 17.00 do 19.00 Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin. v četartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnoio Sriednje: v torak an petak ob 10.45 doh. Maria Laurà Sriednje (Oblica) v četartak od 10.30 do 11.00 Gorenji Tarbi: v torak od 9.00 do 10.00 v četartak od 11.30 do 12.00 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 11.30 do 12.30 Essm doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak od 9.00 do 10.30 v sriedo od 16.00 do 18.00 v saboto od 8.30 do 10.00 doh. Daniela Marinigh Spietar: pandiejak, torak an četartak od 9.00 do 11.00 srieda,petak od 16.30 do 18.30 v saboto reperibil do 10.00 (tel. 0432/727694) PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: srieda an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 17.00 do 18.30 t el. 727910 al 0339/8466355 SVET LENART doh. Lucio Quargnoio Gorenja Miersa: v pandiejak, torak sriedo, četartak an petak od 8.15 do 10.15 v pandiejak an četartak tudi od17.00do 18.00 doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.30 do 10.00 anodi 7.00 do 18.00 v torak od 10.00 do 12.00 v sriedo od 8.30 do 9.30 v četartak od 8.30 do 10.00 v petak od 17.00 do 18.00 Za vse tiste bunike al pa judi, ki imajo posebne težave an na morejo iti sami do Spitala “za pre-lieve”, je na razpolago "servizio infermieristico” (tel. 727081). Pridejo oni na vas duom.