DRUŽINSKI TEDNIK r : ■ h ■ ■ : ■ : Narod, ki se bori za svojo svobodo, je nepremagljiv. Leto XIII. V Ljubljani, 27. marca 1941. štev. 13 (597) Karl v. Clausevvitz, : pruski general (1780—1831) • « »DRUŽINSKI TEDNlKf izhaja ob čvtrtkib. D r c d n 1 S t v o In uprava v Ljubljani, Miklošičeva 14/111. Poštni prerini St. S43. Telefon fct. S3-S2. — Račun poštne hranilnice v Lipljani št. 15.303. — Rokopisov ne vračamo, nefrankiraflili rtop*sov up sprejem«mo. Za odgovor jo treba priložiti za S din znamk. NAROČNINA 1/< leta 20 ilni, •/s l« ta 40 din v»p leto Mt din. V Italiji n» U*to 40 lir, v K r a n«' j J» ‘'O frankov, v Auu I Iki' dolarja. Dnijiotl soraRmemo. — Naročnino ie plačati vnaprej. CENE OGLASOV V tekstnem delu: eaostolpčna petitna vrsta ali njen prostor (višina S mm in širina nun) 7 din: v oglasnem delu 4’50 din. V dvobarvnem tisku cene po dOfiovoru. Notice: beseda 2 din. Mali oglasi: boaeda 1 din Oglasni davek povsod fre posebej. Pri večkratnem naročilu popust. Danes: Bitka za Atlantik v statistiki vojnih mornaric (Gl. str. 9.) PODPIS POGODBE MED JDGOSLflVIJO IN TROJNO ZVEZO ^ torek dopoldne sta zastopnika Jugoslavije v prisotnosti voditelja Nemčije Hitlerja, nemškega zunanjega ministra Ribbentropa, italijanskega zunanjega ministra grola Cia n a, japonskega veleposlanika Ošime ter poslanikov Madžarske, Slovaške, Romunije in Bolgarije v palači Belvedere podpisala pristop k trojni zvezi Kar so že pokaj tednov napoveilova-1 Jugoslavija je podpisala pristop I; troj-*■> se jo uit včerajšnji praznik zgodilo. | ni zvezi. Podpis pogodbe v ffBeivederu" v Slovesnost jo l,ila zelo svečana. Vr-sda se je v tako imenovani zlati dvo-jani zgodovinskega dunajskega gradu "elvedera (italijansko ime za lep razpleti.-) \ navzočnosti najuglednejših Zastopnikov Nemčije, Italije in .Japon-6lfp ter njihovih prijateljic*, že doseda-^Idi članii! trozveze, Madžarske, Romunije, Slovaško in Bolgarije. V ime-»u Nem čiie so prisostvovali podpisova-tl.lu pogodile predvsem zunanji mini-Ribb.-utrop, rimski poslanik Ma-®kenseii in beograjski poslanik ITee-Jf.11! v imenu Italije zunanji minister ^ lano in berlinski poslanik Allieri: ' imenu Japonske berlinski poslanik vsiina; v imenu Jugoslavijo predsednik vlade Cvetkovič in zunanji mini-ei' Cinear-Markovio. l’o končanih složnostih je Cvetkoviča in Cincar-Mar-hitr* S*,lu^e* Bam nel,1Ski kancler Slovesnost je otvoril nemški zuna-1* minister v. Ribbentrop ž nagovo-V7ul’ v katerem je pozdravil vse na-■onie, nato pa poudaril, da se jo aijevina Jugoslavija odzvala vabilu j: ■ k trojnemu paktu, s-V >). 81 štejem, je "-kel Ribbentrop, v«« morena predsednika jugoslovanske , K- Cvetkoviča in njenega /una-,j-S® ministra dr. Cincar-Markoviča : j1, ^“IITisrcneje pozdraviti na Duna-L V1 v inienu vseh pooblaščenih za- * Pnikov zavezniških in njim pridru-*' mh držav.c Nato jo nemški tiskovni šef dr. Die-'nch prebral tale zapisnik o pristopu “ugoslavije k trojnemu paktu: -Vlade Nemčije, ltaliie in Japonske !?r 'lada Jugoslavije sklenejo s podpi-1 svojih pooblaščenih zastopnikov: 1- Jugoslavija se pridruži trojnemu 19ia’ sklenjenemu 27. septembra In Tf V ®^r^*nu m(,ku kot priloga. itajiv“?l. l"e sestavljen v nemščini, ŠčinivS^n*' laP°"^‘ni *•» srbolirva-^apiš Vsako besedilo velja za izvirnik. Pisa 111 8l0|)' v veljavo z dnom pod- ' Vilno P0tiiui®i° 1*° svojih vladah pra-ttort,,- Pomaščeni zastopniki s svojim S^80'n in Pestom. r>un, a',’c‘no v štirih izvirnikih na 'stov^i'.’ ‘^~K marca 1941., 19. leta fa-treti„S f!a štetja, ki ustreza 25. dnevu 'i.t ®a meseca 10. leta štetja po Šo- p£fv„iki in diplomati so nato pod-, 'se glin izvirnike zapisnika. ( Prihod Hitlerja tt>lj wn®i' 25. marca. A A. (DNU). Vodi-1 l.ig ‘l® Adolf Hitler je prispel ob 1'cdilollH Dunaj. Prebivalstvo je pri-lijein ,lavdušen sprejem. Med biva-siatU)v 'j' Dunaju bo voditelj Nemčije du n a' v hotelu Imperial. Pri priho-lerjj, Uv‘?ai so voditelja Nemčije Hit-t>ietrj,.| . 8»i' spremstvu sta bila dr. '"‘niste' 111 ^°h''mann, pozdravili zun. Vi'hovn' V' Kibeiitroj), načelnik štaba Hamo,,,«a poveljstva maršal Keitel. PoJš-jHi,.,ajha lialdur v. Schirach in 'loiiavi nan'estnik za spodnje Poje župni vodja dr. Jiirv. treh držav sto izvolili pn-iati nofo sledeče vsebine: V imenu in po nalogu nemške vlade imam ca.-t »poročili vasi ekscelenci sledeče; O priliki pristopa Jugoslavije k trojnemu Zastopnikov Jugoslavije . unin,; lllik -______ V______7- - - - -- ^vetkov•Slovanske vlade Dragiša (i "L/0 jugoslovanski zun. mini-: ' '‘"far-Marliovič sta prispela inšUi P°sebnini vlakom na Dunaj, 'r«), j 2m»anji minister von liibben-feftlkov’?0S!.<,ravil llledsednika vlade i ^icai-.vtCa1 in'-,?uniu'jega minislra dr. J1 . \',,a *t>1' i'11,11 izi'ekel do- ?''l tini'lU0, *J|' sprejeiuu na postaji, jo 'Idi-,Vi P°kl,ajinski vodja Baldur von ohi'’*Jl.°.,*'s*avM'k' civilnih in voja- • Jii aSi 'n llac' Socialistično stran-' h n d 1^ ,°y.a državnika sta po ohsla častno četo. Nato'sta predsednik vlade I). Cvetkovič in zunanji minister Cincar-Markovic: odšla v spremstvu zunanjega ministra Ribbentropa v »Hotel Bristol«, kjer so bile zanju pripravljene sobe za ves čas bivanja na Dunaju. Prebivalstvo je toplo pozdravljalo jugoslovanska ministra med vožnjo od železniške postaje do hotela. Prihod grola Ciana Italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana, ki je zjutraj prispel na Dunaj, je na železniški postaji pozdravil nemški zunanji minister v. Ribbentrop in mu izrazil dobrodošlico. Na postaji so bili številni predstavniki civilnih in vojaških oblasti in nar.-soc. stranke. Poleg drugih jn bil tudi letalski general Rohr, pehotni general Stresi us, topniški general Hirschuer, pokrajinski vodia Jurv, mestni župan in zastopniki SS in drugi. Po prihodu je grof Ciano obšel častno četo. nato pa je v spremstvu v. Ribbentropa odšel v Grand-Hotel . Prebivalstvo je italijanskemu zunanjemu ministru priredilo prisrčen spreiem. Prihod generala Ošime Danes dopoldne je prispel na Dunaj tudi japonski veleposlanik v Berlinu Osima. Nemčija in Italija jamčita za neodvisnost in ozemeH«ko nedotakliivost Jugoslavije O priliki pristooa Jugoslavije k trojnemu p ajd u je bila od nemške strani izročena jugoslovanski vladi nota, ki se nanaša na spoštovanje suverenitete in ozemeljske nedotakljivosti Jugoslavije. Ta nota. katero ie izročil nemški zunanji minister v. Ribbentrop predsedniku jugoslovanske vlade Cvetkoviču in zunanjemu ministru Ci»i| izvršen danes, potrjuje nemška vlada svoj sklep, da bo vselej spoštovala suverenost in ozemeljsko nedotakljivost Jugoslavije. Zunanji minister kr. ltaliie grof Ciano je izročil v imenu itabiansl.e vlade predstavnikom Jugoslavije noto iste vc#»i»*«p. Nemčija in Italija ne bosta nikdar zahtevali prehoda ali prevoza čet čez Jugoslavijo Prav tako je nemški zunanji minister v. Ribbentrop izročil predsedniku jugoslovanske vlade Dragiši Cvetkoviču in zunanjemu ministru Cjncar-Mnr-koviču noto. s katero se, Nemčija obvezuje. da ne bo zahtevala od Jugoslavije prehoda ali prevoza svojih čet preko jugoslovanskega drž. ozemlja Ta nota se glasi: Sklicujoč se na razgovore, ki so potekali o priliki današnjega pristopa Jugoslavije k trojnemu paktu, imam čast, da vaši ekscelenci v imenu nemške vlade s tem potrdim sporazum med vladami držav osi in jugoslovansko vlado o tem, da vladi držav osi za časa vojne ne bosta pošiljali' Jugoslaviji zahtev, da dovoli prehod ali prevoz čet čez jugoslovansko državno ozemlje. Noto iste vsebine je izročil predstavnikoma Jugoslavije tudi italijanski zunanji minister grof Ciano. Noti g. Cvetkoviča gg. Ribbentropu in Cianu Na noti, ki mu jih jo danes ob pristopu Jugoslavije k trojnemu paktu poslal nemški zunanji minister von Ribbentrop, je predsednik ministrskega sveta Cvetkovič odgovoril s sledečimi notami: ■ , . Njegovi ekscelenci Joahimii v. Ribbentropu, nemškemu zunanjemu ministru: ' Naša l;k>cetenca! K priliki današnjega pristopa Jugoslavije k paktu Preu. Inik jugoslovanske vlaile Dragiša Cvetkovič Nemški zunmji minister Jvachlm v. Ribbentrop Jugoslovanski zunanji minister dr. Cincar-Markovič paktu, kar je bilo izvrženo danes, potrjuje nemška vlada »voj.sklep, da ho zmerom spoštovala saverepitčto in ozemeljsko nedotakljivost Jugoslavije. N’ imenu in po nalogu jugoslovanske vlade mi je čast potrditi »prejem te izjave, katero je kr. vlada vzela na znanje. Izvolite sprejeli, g. niini»ter. zagotovilo za moje globoko spoštovanje. Dunaj. 25. marca 1911. Dragiša Cvetkovič, s. r. Dunaj. 25. marca 1941. Njegovi ekscelenci Joahimu v. Ribbentropu, nemškemu zunanjemu ministru: Vaša ekscelenca! O priliki današnjega pristooa Jugoslavije k trojnemu paktu ste mi izvolili poslati noto sledeče vsebine: Sklicujoč »e na razgovore, ki so se vodili o priliki današnjega pristopa Jugos*avije k trojnemu paktu, imam časi. da vasi ekscelenci < imenu nemške vlade s tem potrdim sporazum med vladama držav o»i iu kr. jugoslovansko vlado o tem. da vladi držav osi za ves čas voiiie ne bosta pošiljali Jugoslaviji zahtev, naj dovoli prehod ali prevoz čet čez jugoslovansko državno ozemlje. V imenu in po nalogu kr. jugoslovanske vlade imam časi. da potrdim prciem te izjave, katero je kr. vlada vzela ua znanje. Izvolile sprejeli g. minister zagotovilo o mojem globokem spoštovanju Drauiša Cvetkovič, s. r. Noti enake vsebine je poslal predsednik vlade Dragiša Cvetkovič tudi i‘al'iapskoinu zunanjemu i»i":s*rii srro-fii (ialeazzu Cianu. Sprejem pri Hitlerju Dunaj, 25. marca. A A. (PND) Po svečanem podpisu protokola o pristopu Jugoslavije l< trojnemu paktu je priredil vodja Nemčije v dvorcu Belve-de.ru sprejem, v katerem so bili predstavniki vseh vlad držav pakta treh velesil Vodja Nemčije je najprisrčne-je pozdravil prisotne osebnosti, zlasti pa predsednika jugoslovanske vlade Dragišo Cvetkoviča in zunanjega minislra Cincar-Markoviča in je ostal nekaj časa z njima v razgovoru. Razen jugo ■lovan«kil: državnikov so bili navzoči: italijanski zunanji minister grof Ciano, japonski veleposlanik general Osima, italijanski veleposlanik v Nemčiji Dino AlPeri, madžarski, slovaški, jugoslovanski, bolgarski in romunski poslanik ter drugi povabljenci. Po končan em kosilu je odšel l-incler s svoiimi gostj v sosebio dvorano, klor so jjm postregli s kavo. Vodja Nemiije se je še nekaj časa razgovarjal s svojimi uosti. nakar se je poslovil od navzočih osebnosti in se odpeljal v hote] Imperial. k>er se ie nastanil za časa .-Tvojega dunajskega bivanja. Cvetkovič in Cincar-Markovič pri Hitlerju Dunaj, 25. marca AA. (DNI!) Voditelj Nemčije je danes popoldne ob 10.45 v hotelu Imuerial sprejel jugoslovanskega ministrskega predsednika Cvetkoviča iu zunanjega ministra Cincar-Markoviča. Pri razgovoru ie bil navzoč tudi v. Ribbentrop. Potekal je v duhu tradicionalnih prijateljskih odnosov med obema državama in je trajal okrog ene ure. Potem ie vodja Nemčije sprejel v hotelu Imperial v navzočnosti v. Ribbentropa italijanskega zun. ministra grofa Ciana. Govor g. Dragiše Cvetkoviča Dunaj, 25. marca. AA. O priliki podpisa protokola o pri »topu Jugoslavije k trojnemu [taktu, ,je imel predsednik vlade Dragiša Cvetkovič po dunajskem radiu sledeč govor: (■lavni in skoraj edini cilj zunanje politike Jugoslavije je bil in ostane, da »e ohrani jugoslovanskemu narodu mir in ojači njegova varnost s lem, da se vzdržujejo najboljši odnošaji z vsemi državami, ki goje napram njemu miroljubna čustva. V duhu te politike »o bili naši napori zmerom prvenstveno usmerjeni li konsolidaciji miroljubnih in prijateljskih oduušajev s sosedi, da bi se zagotovil mir na mejah, svoboda, neodvisnost iu dr/.av-na celota. X velikim nemškim rajliom je Jugoslavija tako prej kakor tudi poslej zvezana s - skupno mejo. vzdrževala najboljše odnošaje, katere sta prevevala prijateljstvo in polno za- upanje. Koristni rezultati te politike so prišlj posebno do izraza v vrsti velikih dogodkov, ki so se od leta 1934. pa do tega akta manifestirali v odnošnjih med obema državama. Jugoslavija je že od svojega nastanka zmerom čutila in je to tildi posebno cenila, da so v Nemčiji pravilno ra-zunieli njeno narodno zedinjenje, ki ni bilo plod nobenih pogodbenih kombinacij. temveč naravni /aklinček dolgih in težkih borb Srbov. Hrvatov iu Slovencev. Jugoslavija je leta 1937. sklenila v tem duhu pomembno pogodbo z Italijo. Slični prijateljski pogodbi je Jugoslavija sklenila tudi z Bolgarijo in Madžarsko. Ker nima nobenih revindikaeij na zunaj, pa življenjske koristi njenega obstoja in napredka nalagajo Jugoslaviji, tla s(. trudi, da bi obvarovala jugov zlimi pred novo razširitvijo vojne in (la Iti oiačila obstoječe stanie. kakor tildi sodelovanje, ki pripravlja pot za evropsko pomiritev, iu sicer edino v rešitvi naše ranjene celine iu njene tisočletne civilizacije. Kaiti samo pod znakom iskrenega in pozitivnega sodelovanja bo mogoče Kvropo postaviti na lemetio novega reda. ki bo imel možnost, da bi odstranil zaslarele poglede ter moralne in materialne zapreke, zaradi katerih vsi \ Rvropi trpimo Mirovna politika Jugoslaviie je v polnem soglasju / življenjskimi interesi jn globokimi čustvi vsoca našega naroda. Vse noHttčne pogodbe, ki<''l,r t"t*! ‘ro-spodarske. ki jih je v zadnjih letih naša država podpisala, so prežete z voljo, ki stremi za ustvaritvijo boljšega miril in organizacije v tem prostoru livrope. Tudi danes, ko Jugoslavija pristopa k trojnemu paktu, dela to z namenom, da ohrani m:r okrog svojih meja in da zavaruje na ta način svojo itajvečjo nalogo do sebe in tla s tem izvrši tudi sveto obveznost do evropske skuonos1! Ribbentropov govor Dunaj, 25. marca. (DNB) (lovor, s katerim je von Ribbentrop zaključil stvečanost v " Belvedr ru-, se glasi: Kksrelence, gospoda! Kot pooblaščenec nemške vlade in v imenu pooblaščenih zastopnikov ltaliie iu Jaoon-ske in prikliučenih držav, pozdravljam prijateljsko kr. Jugoslavijo kot novega partnerja pogodbe treh držav. Jugoslovanski kr. vladi, ki jo tu zastopata predsednik ministrskega sveta Dragiša Cvetkovič iu zun. minister Cincar-Markovič, iskreno in prisrčno čestitamo k temu. Želel bi izraziti prepričanje nas vseh. da bo ta do-tfotlek za bodočnost Jugoslavije in za dobrobit jugoslovanskega naroda posebnega pomena. Cospoda! V železnem toku. kakršen odgovarja veliki ideji iu moči takšne ideje, se nepopisljivo natančno pred očmi vseh nas razvija že zdaj, t. i. še sredi vojne, napor za novo ureditev Evrope iu Daljnega vzhoda. Medtem ko se po zaslugi državniške modrosti in moči naše zaveznice .laponske na Daljuem vzhodu že kažejo obrisi novega reda, ki se tam ustvarja pod vodstvom Jaoouskc. od sklenitve trojne zveze sem. je bila težnja osi. tla se zberejo evropske države iu pridobe za idejo novega in pravičnega reda v Kvrooi.' Te težnje so bile kronane z uspehom in to mnogo hitreje iu v mnogo večjem obsegu, kakor pa se ie to v svetil pričakovalo. Ko je pred nedavnim Bolgarija v tej Mi hi-si podpisala trojui pakt, smo dali izraza upanju, da se liodo oglasile tudi še druge države, kot solidarne z nami. Danes, ko je preteklo komaj nekaj tednov, že prihaja k nalit še ena država. Jugoslavija, česar se mi vsi iskreno veselimo. Toda ta pristop je za nas posebnega pomena najprej zaradi tega, ker je zdaj s tem v resnici ves dozdaj nevtralni del Balkana v taboru reda. drugič pa zato. ker se nam je pridružila država, o kateri je Anglija še dalje verovala, tla se bo mogla vmešavati v njene notranje razmere, zbrati gotove sile te države v korist in-, trig. izzvanih z angleške strani in proti novemu redu v ICvropi. Kakor se sli»j. so se še pred nekaj dnevi uojat vili z angleške in ameriške strani poskusi vmešavanja v politiko 4e države, poskusi, ki jih je treba imenovani nezaslišane in ki se na nobeu način ne. morejo spraviti v sklad s spoštovanjem suverenitete svobodne evropske države. Tem bolj pozdravljamo dejstvo. tla je Jugoslavija zdaj pravilno razumela potrebo sodelovanja pri preurejanju oduušajev v K vrh p j in da je pristopila k mladim narodom, ki so poklicani izvesti to preureditev, upirajoč se vsakemu vmešavanju od zunaj. Služimo narodu! V zvezi z govoricami, ki so se zadnje čase raznesle po Ljubljani, da tvrdka Bata prodaja svojo palačo v najožjem centrumu Ljubljane, >m-sinroti glavne pošte, se je bil »Družinski tednike obrnil do pristojnega mesta in v svoji zadnji številki prinesel izjavo, iz Im ter e je bilo razvidno, da so takšne vesti neutemeljene in da Bata nima namena in tudi ne potrebe svojo palačo prodajati. »Jutro« z dne 23. t. ni. je prineslo notico, posvečeno isti zadevi. Jz nje se pa razvidi, da trditev, ki smo jo dobili s poklicane strani tvrdke Bate, ni docela v skladu z dejanskim stanjem. Tako beremo o »Jutra«, da se v Ljubljani trdovratno širijo govorice, da je tvrdka Bata že prodala svojo palačo --*rr-- rz--r: »Družinski tednike si je postavil načelo, da je treba čitatelje ne samo hitro, ampuli tudi točno in zanesljivo obveščati. Ce je »Družinski tednik« v svoji zadnji številki trdil, da se palača tie bo prodala in da tvrdka Bata za to nima potrebe, potem >Uružinski tednike za to informacijo ni kriv, ampak tvrdka Bata, ki jo je prav gotovo hotela lansirati, da tako p sd ? J ::: ;-i t - ^r" h L j -i' -£3V: <- -i Naredbo o centralizaciji policijske službe za banovino Hrvataho so podpisali kralievi namestniki na predlog bana dr. šubašiča. Po tej naredbi je vsa policijska služba v banovini Hr-vatski pod enotnim vodstvom policijske uprave v Zagrebu, ki zanjo odgovarja upravnik zagrebške policije. Č« ai«tc t Ljabljimi pa sam po pošti pollfltr Vaše fotografi)* v izdela*o. Bosfe videl!, kako lepo In po start ceni Vam fth bomo Izdelali. Krati, dvorni dobavite!! drogerija GREGORIČ. Ljubljana, Prešernova ulica 5 Z najbolj zanesljive strani je pa list izvedel, da sta neodvisno t naše države govorom je delno prisostvoval tudi dr. : in njena teritorialna nedotakljivost Kulovec. Minister dr. Cubrilcvič Je pa bili in bosta podstava njene zunanje odpotoval v Bosansko Dubico, kjer Je politike^ Pod:bno poroča tudi beogTaj- na seji Zemljoradniške stranke porečal o našem notranje- in zunanjepolitičnem položaju. Nekateri ministri so bili na razgovorih pri predsedniku vlade. sko »Vreme* izpod peresa svojega urednika dr Gregoriča, ki med drugim pravi: Delati kakšne sklepe za Jugoslavijo po bolgarskem primem je v —____ 1 - » - - l.n_ podnlAu »V Predsednik vlade dr. Cvetkovič in osnovi napačno, ker mora sodelovanie zunanji minister dr. Cincar-Markovič med Jugoslavijo in Nemčijo zagotoviti, sta v noči cd ponedeljka na torek od- [ da nobene tuje čete ne bodo preko-potovala v Nemčiio. Za zastopnika račile naših meja. ki si jih je narod predsednika vlade in notranjega ter > sam ustvaril. Jug: slavi ja se je odlo-zunan ega ministra je s kraljevim uka- j čila, da določi sv o; e stališče; država zam imenovan podpredsednik vlade i je ponosna in močna pristopila k raz-dr Maček. | govorom cdkrito in moško. Drugi te- Mlnister socialne politike in narod- den bomo izvedeli o tem. kako so do- nega zdravja dr. Budisačljevič in kme-tijski minister dr. Cubrilovič sta odstopila. 8 kraljevim ukazom je za k metliškega ministra imenovan dr. čaalav Nikitovič, bivši narodni poslanec in glavni ravnatelj Privilegirane lečili. Osncvne točke naših meja, samostojnost. svoboda in bodočnost našega naroda in države bedo zagotovljene in potrjene. Politika sporazuma, obrambe in dostojanstva naše države bo dobila nova potrdila. Osem jugoslovanskih tovornih par, nikov je doslej potopljenih. Prevažali so blago za našo, pa tudi za tuje države, ki so blago naročile. Zdaj se naše ladje izogibajo nevarnih pasov, a pod-mornice križarijo povsod, zato so naše i ladje še zmerom v nevarnosti. Oddelek za zadružništvo so ustanovili pri našem kmetijskem ministrstvu. Zadružni oddelek bo v kar največji meri pospeševal zadružništvo, ki se je pri nas že precej razvilo. Naredbo o prisilnem odkupu presežkov žita je izdal minister za eskrbo in prehrano. Po tej naredbi smejo kmetje obdržati za prehrano po 60 kil pšenice ali 50 kil pšenične moke za vsakega člana gospodinjstva ali enako keličino ječmena ali pa 140 kil koruze in nekaj manj koruzne moke. Ostali lastniki žita- pa smejo obdržati 50 kil pšenice ali 40 kil moke, 100 kil koruze ali 80 kil moke. Razen tega nekaj za živino in ostale potrebe. Minister je tudi maksimiral odkupne cene. Naredbo o povračila selitvenih stroškov in dokladah rezervnim častnikom za posebno službo v vojski in mornarici je izdal ministrski svet na predlog vojnega ministra. Naredbo so objavile »Službene novine«. Naredbo o n od porah in zaščiti mirnodobnih vojaških invalidov so objavile »Službene novine«. Pravico do teh dajatev ima!o mirnodobni invalidi sami in niihovi ctroci. njfhove rodbine in starši pa po njihovi smrti. Odškodnino za škodo, ki so jo povzročila angleška letala na Stisaku v neči med 21. in 22. septembrom pret. leta, bo poravnala angleška vlada. Preiskava je namreč po drobcih bomb ugotovila, da so bombe angleškega izvora, in je o tem c b ves tila angleško vlsdo. Tudi angleška vlada Je uvedla preiskavo, se opravičila naši vladi in izjavila, da bo škodo pravično poravnala. Za komisarja podjetja »La Dalma- tienne« je hrvatski ban imenoval ravnatelja Pohita dr. Vladimirja Košaka. Podjetje namreč ni izcolnilo obveznosti, ki jih je imelo glede elektrifikacije Hrvatske. Banovina Hrvatska bo zdaj pegodbo z družbo razveljavila. Prometn'- minister dr. Beslič je govoril o našem političnem položaju na-večerji, prirejeni članom banskega sveta dunavske banovine na čast v Novem Sadu. Dejal je. da kot član vlade priporoča po^rlno hladnokrvnost v pričakovanju bodočih dogodkov. Naši domovini ae groza nobena nevarnost z nobene strani. Vse nas pa prekinja edina misel: domovina nad vse in koristi narodne skupnosti pred vsem drugim! Narodno in državno neokrnjenost Boj za Atlantik se je pretekli teden z vso silovitostjo začel. Nemška poročila naštevajo velike izgube angleške trgovinske mornarice v Atlantiku, kjer napadajo zlasti nemške podmornice. Ob afriški obali so nemške ijcdmomice napadle obilno na l:žcni konvoj, ki je plul proti Angliji. Po nemškem poročilu so potopile 11 izmed njegovih ladij, ker so ga napadale neprertano dva dni. Prav tako so okrog angleške obale ne delu nemški bombniki, angleško letalstvo in bojne ladje pa te udarce vračajo milo za drago. Pretekli teden so na Angleškem doživeli tudi nekaj silovitih bombnih napadov na pristanišča in druga važna oporišča. Nemški bombniki so sipali svoj blagoslov na Plymouth, ki Je doživel dva izmed najhujših napadov, prav tako Bristol. kamor so vrgli okrog 20 tisoč zažigalnih bomb. Hull in London. Angleži so vračali z bombami na Wil* helmshaven. Bremen, Kiel, Emden-Koln in Diisseldcrf, posebno so pa prizadejali tudi francosko pristanišče Lorient. Nemška letala so napadla I tudi Malto in ladje v bližini Krete in Cipra v Sredozemlju. Predsednik angleške vlade Winston Churchill je govcril o boju za nadvlado na morju na banketu, prirejenem novemu ameriškemu poslaniku Ogenj je uničil vse prihranke že mnogim, ki so varčevali vse življenje. Pazile, ker grozi ta nevarnost tod' Vam. Zaupajte HRANILNI POSOJILNIC! »MOJ DOM« v Ljubljani. Dvorakova ul. 8. ki Vam bo svetovala, kako boste varno in ptodonosno naložili Vaše prihranke. Johnu Winantu na čast. Najprej )* govoril o izgubah njihove mornarice, petlej pa poudaril, da ne sme narodu prikrivati resnosti tn nevarnosti, ki mu grozi. Zato naj mu verjame, da bo Anglija to nevarnost premagala. Angleški zunanji minister \nthonf Eden se je s turškim zunanjim ministrom Saradžoglom ponovno sestal na otoku Cipru. Kakor pravi uradno P°7 ročilo; sta vnovič preučila mednarodni položaj in prišla do skupnih sklepov in popolnega soglasja. Madhrdii zananji minister Bard***y je ob nastopu svojega položaja odpotoval v Berlin, da bi se seznami s svojim nemškim tovarišem Ribbentropom. Z njim se je razgovarjal o političnem položaju, v avdienci ga je p* sprejel tudi kancler Hitler. Pogovori so baje potekli v prisrčnem duhu. Ob svojem povratku je minister Bardossy izjavil, da se vrača iz Nemčije z najlepšimi vtisi. Nemčija ima ne samo Popravilo preeiinih ur - V. čiulca. Prešernova 1 — Nakup zlata in urelira razumevanje za madžarski nared, ampak tudi ceni stališče Madžarske, ki izvira iz sosednje zemljepisne lege. Japonski znnanji minister Matsnoka je v nedeljo prispel v Moskvo. Na postaji ga je pričakoval pomočnik komisarja za zuname zadeve Višinski i» nemški, madžarski, slovaški in bolgarski poslaniki. Sestal se je z predsednikom sveta komisarjev Molotovom-Nato je odpotoval dalje v Berlin, kjer u> mu pripravili kar najsvečanej« sprejem. Železniško postajo na kateri ga bodo sprejeli, so popolnoma preuredili. Listek ..Družinskega tednika* SULMO OMIZJE IN V0|NE ZGODBE NAPISAL FRAN LIPAH HiimiiiiimiiiiiiiiHiiiiiiittmiiiiiNiiiK V gostilni redkokdaj kaj pametnega slišiš, vendar poslušaš vsakogar, čc ti še tako neslane kvasi. Znani so gostilniški dovtipi in gostilniške novice, toda niti eni ne druge ne zaslužijo, da bi jih za klobuk vtaknil. Poslušaš Jih pa le in se smeješ, dasi jih znaš že iz glave, tolikokrat si jih ie slišal. Bil sem v družbi nekega stalnega omizja. Stalno ontizje so se imenovali zato, ker je vsaj po en član bil ob vsakem času prav gotovo v gostilni, bodisi dopoldan, opoldan ali pa popoldan zvečer so bili seveda vsL Stalno pa ni bila miza nikoli nezasedena. Gospod je pripovedoval dovtip in vse ga je pazljivo poslušalo. Sredi pripovedovanja se je moral posloviti in tedaj reče sosed: »Nič ne de, bora pa jaz povedal.* In je res povedal dotični dovtip do konca In vse se je prisrčno smejalo. Toda pozneje sem odkril, da je bil dovtip vsem članom te bratovščine že davno znan, stokrat so ga že poslušali in vendar so se znovega smejali. Radi takih dovtipov, ki jim že siva brada poganja, je nastal prego vor: Zakaj je Kajn ubil Abela? Zato, ker mu je pripovedoval stare dovtipe. Iz tega torej lahko posnamemo, da je ubogo človeštvo že v prvih rodovih pogrešalo dobrih dovtipov. Jasno pa je tudi, da je Abelu kmalu zmanjkalo dovtipov in to ne samo zato, ker je imel razbojnik Kajn neprestano kol v roki. temveč tudi zato. ker mu Abel ni mogel pravljic pripovedovali. Vsaka pravljica se namreč prične z besedami: Nekoč v starih časih... Pogovor se je sukal seveda tudi o vojni in težkih časih in tako nam je gospod, invalid iz svetovne vojne in zelo dovtipen možak, povedal zgodbo, ki je res opombe VTedna: »V Galiciji sem bil ranjen in po vrhu še ujet. V Lvovu so mi roko amputirali in nato so me prepeljali v Moskvo. Nekega dne zvemo v bolnici, v kateri me je večkrat obiskal ruski dri. svetnik prol. Ivan Jakovljevič Jurtela, ptujski rojak, da bodo težki invalidi izmenlant. Spet bom videl Ljubljano in Šmarno goro, si mislim in se začnem pripravljati na veselo slovo od Moskalov. V naši bolnici so bili v pritličju častniki, v prvem nadstropju pa moštvo. Nekega dne, sredi veselega in nestrpnega pričakovanja, sta nas obiskali dve sestri ameriškega Rdečega križa in sta se med seboj neprestano sme- jali, kot da sta bili nekaj vesplega doživeli. Vprašali smo jih in povedali sta nam. V prvem nadstropju je invalid, ki trdi, da je Rus in ki ga hočejo tudi izmenjati in poslati v Avstrijo On jih roti na vse svetni- ke, da je Rus in celo iz bližine Moskve. Seveda bližina je Rusu tudi tak kraj, ki je sto kilometrov oddaljen. Vprašali so v tistem kraju glede njega, toda starosta je imel ljubezen z njegovo ženo in je uradno odgovoril, da je človek tega imena tam nepoznan. Zdaj je bila Rusova usoda zapečatena. V Rusiji namreč obstoji človek iz telesa, duše in legitimacije. Naš siromak je imel celo dušo, telo malo pomanjkljivo, legitimacije pa — sploh ne. To je bilo zanj usodno. Poleg t.ga je imel še avstrijsko uniformo, ko so ga Rusi ujeli. In kako to? Ko so Rusi oblegali avstrijsko trdnjavo Przemisl, je pri nekem avstrijskem protinapadu obležalo v žičnih ovirah tudi precej Rusov, ki so jih Avstrijci skupno z lastnimi ranjenci odnesli v trdnjavsko bolnico. Tam so ležali, dokler ni trdnjava padla. V takem primeru razdele med vojake ves živež io obleko, da pride sovražniku kar se da malo v roke. Tako se je zgodilo tudi v Przemislu: vsakemu bolniku so nametali na vznožje po ene hlače, bluzo, nerilo. čepico itd. In tako se je zgodilo, da je naš Rus v avstrijski uniformi pozdravljal svoje brate Ruse, ko so 7. godbo korakali po ulicah. Rusi se pa niso zmenili za njegove pozdrave in so ga kratko in malo ujeli ter ga z ostalimi Avstrijci odpeljali v Moskvo. Kot rečeno, legitimacije ni imel in to je bilo zanj usodno. Američanki sta se zanj zavzeli pri ruskih oblasteh, toda rekli so jima, da je to zelo zamotana zadeva, da imajo drugega dela čez glavo in da naj si le Avstrijci belijo z nji1" glave. Prišel je težko pričakovani dan odhoda v domovino. Vozili smo s® čez Finsko v Nemčijo in ko pride-mo v severno Češko, kjer so nas **' prli v karanteno radi bolezni, op®' zim v neki baraki invalida, ki kolne in kliče svetnike na pomoč, vse eni sapi. Bil je naš Rus. na katereg® smo med potjo že pozabili. Sedaj pa ca kratko. Star avstrij** častnik, ki je poznal razmere v c a* j ski Rusiji in je vedel, kako se t® _ stvari streže, je baljuško lepo izpra šal glede rojstnega kraja in dnev®’ mu sestavil spričevalo ter izkaznic in tako se je po dolgem času vrn> naš Rus čez Nemčijo lu Finsko v svO" jo pravo domovino. Imel je izkaznico — in s tem JP postal popoln človek, kakor je P,e?g pisano. Izkaznica, vidite, to je poglavitno! Cernu ti bo samo duša • telo. če pa nimaš črno na b - —> ,£ si res človek? Dandanes pa sc bati, da bo bodoči človek imel_sai® telo in izkaznico, zakaj za dušo sr ne bo nihče več spraševal.* ,a Poplaknili smo nato zaprašena E ^ in mislil sem si. da je smešno, |>o kakšnih stranskih s ^ cah kolovrati ubogi človek, mesto bi se držal glavne ceste, ki je P,j gotovo še najbolj kratka in naj zanesljiva. -j.*tL Stan vojaki pa ne morejo nein kadar se zagrebejo v vo|ne spotn* f. vsak hoče še kaj hujšega in še zanimivega povedati. »Ko sem h’1 Položaj na afriškem bojišču se je Pretekli teden precej spremenil. Ves teden so bili hude boje na vseh področjih Angleži so zasedli postojanko Džldžigo in prodrli že precej dalje v notranjost. Prav tako so zasedli Ber-bero v Somaliji. Trdnjava Kercn se .junaško brani. V njej je Junaško padel italijanski general Lorenaetti. V Ubijt je padla zelenica Džarabub, ki je več tednov srdito branila. Angleži prodirajo proti notranjosti Abe-?inije iz več smeri. Zasedli so tudi Negeli. mesto izredno važnega strateškega pomena. 320 km oddaljenega Addis Abebe. ~ : Š i: L- 1. Ponatis pivih številk »Žena 1941." je izšel! Zaradi is red n a velikega pritoku novih naročnic, sc je morala upravi* listu odlomiti za ponatis prvih dveh letošnjih Številk. Ta ponatis prinuSu vse gradivo od začetku leta, tudi ves začetek romana, du imajo one, ki se zdaj iihroče, tudi lahko popoln letnik lista. — Zahtevajte zadnjo številko lista na ogled! Naročnina napodraiena* Četrtletno 17 din. polletno 33 din, celoletno pa 6‘2 din. »Žena 1941«, Kamnik. pristaš gospodarskega sodelovanja pod pogojem svoje gospodarske neodvisnosti. Turčija in SSSR sta izmenjali izjavi o nenapadanju. Sovjetska vlada je izjavila, da bi v primeru, če bt kdo Turčijo napadel in bi merala braniti svoje ozemlje, v skladu z nenapadalnim paktom ostala popolnoma nevtralna. Turška vlada se je za to izjavo zahvalila in sovjetski vladi zagetovila isto. šef generalnega štaba v Libiji In vrhovni poveljnik italijanskih oboroženih sil v Afriki maršal Rcdolfo Gra-ziani je prostovoljno odstopil. Na njegovo mesto je prišel general Italo Garibaldi. Hitlerjeva osebna poslanica predsedniku Turčije Inčniju je baje vsebovala v glavnem tele točke: Hitler je v poslanici Turčiji zagotavljal, da Nemčija nima napadalnih namenov do nje, in svetoval Turčiji, naj se odreče zvezi z Anglijo. — Rooseveltov zaupnik v Angliji Harriman je pretekli teden časnikarjem izjavil, da so glede pomoči Angliji v Združenih državah zdaj bolj enedušni, kakor so bili kdaj v katerem koli vprašanju. — Na največjem nemškem oceanskem parniku »Bremnu c je pretekli teden nastal požar, ki je trajal dva dni. Napravil je dosti škode. Vzrok požara še ni znan, — Nemški propagandni minister dr. GObbels je ob otvoritvi preurejenih poznanjskih gledališč govoril o nemškem kulturnem programu za vzhodne pokrajine države. Dejal je, da nova Nemčija ne bo imela te p:krajine za izgnanstvo nesposobnih uradnikov, temveč bo dolžnost vsakega mladega Nemca, da bo nekaj let preživel v teh pokrajinah. To bo živ okop, ki bo varoval domovino. — Nemške podmornice so se pojavile v ameriških teritorialnih vodah, kakor je v ameriškem mornariškem ministrstvu izvedel angleški velepcsla-nlk lord Hallfax. V nemškem zunanjem ministrstvu to vest odločno zanikujejo. — Prepoved vseh javnih in društvenih zborovanj je objavilo bil- ko v, ki pa niso dovolj obor: ženi. V vojni namerava ostati strogo nevtralna. — Sofijska policija je izsledila sabotažno družbo, ki je baje po naročilu tujih agentov raznašala pre ti-bilgarsko in protinemško čtivo. V bližini sofijskega vodovoda so odkrili nekaj peklenskih strojev, municije in drugih potrebščin za teroristično delo. Prijeti zlcčinci so priznali dejanja, ki so jih storili na prigovarjanje tujih agentov. Bolgarsko notranje ministrstvo je zato prepovedalo pzslušanje angleških radijskih postaj. — Letalec polkovnik Lindbergh je v nekem ameriškem tedniku priobčil odprto pismo, v katerem pravi, da se Združenim državam ni bilo treba vmešavati v vojno, češ da ameriški voditelji sami ne vedo, kako bi bilo mogoče to vojno dobiti, prav tako kakor Angleži ne. Lindbergh opozarja na ogromno večino letal, ki jih ima Nemčija, — ; ?; . •• Ur č. . •: )■;: c .•.m: i- < h<' t p j< : ih ■' h - e ■•:: !£•• 1 : - i,i'--< - r i" “J«? e '."rrif- — Predsednik avstralske vlade Menzies se te dni mudi v Londonu, v kratkem pa bo odpotoval v Ameriko, kjer se bo sestal s predsednikom Rooseveltom in zunanjim ministrom Hullcm. — Mednarodno cono v Tangeriu v Gibraltar-skem prelivu sp pretekli teden priključili španskemu Maroku. Vanj je slovesno vkerakal kalif španskega Maroka Mulei H?san. Mesto Tanger ima več ko 50.000 prebivalcev in je bilo v »♦♦♦♦♦♦♦«♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦•♦»»»•♦♦♦♦♦♦♦» Izjava Narod ima siguren občutek za vse ono. kar je zdravilno Ni le slučajno, da se ravno pri nas popije toliko bele kave Naše gospodinje jo vedo mojstrsko pripraviti. Naravno, s ..Kolinsko” to vedno dobro ! IZREDNO IZDATNA KVAUTETNA CIKORIJA Umor Lindberghovega otroka blufl Justificlrani Hauptmann ga ni ugrabil! Knjiga ^Misterija Tulverson” našega rojaka I. i. Poderžaja pojasnjuje usodo Lindberghovega otroka. Prva knjiga HAUPTMANN JE NEDOLŽEN 3Nj je izšla v Založbi l.ibertjr, Ljubljana, Miklošičeva c. 5 — Vezana v polkarton, 291 strani, din 60' Položaj na albanskem bojišču se bistveno ni spremenil. Bili so sicer hude boje in grški radio je sporočil, da so Grki naposled zasedli važno me. ito Tepeleni, važno postojanko na peti Proti Valeni. Vojaško poročilo je to rest zanikalo. Ves pretekli teden smo |e slišali glasove o izkrcanju velikega stevila angleških čet na Grškem. Gr-rpm so prišli na pomeč tudi »svobodni v rancozi«. Prvič je pretekli teden pripel eden takšnih angleških transpor-5j?v naravnost v solunsko pristanišče, "tvahni so bili pa letalski boji na P de h straneh. Vse kaže, da se grška jd'iza bliža višku, kajti nemške čete, Po zadnjih poročilih pomikajo proti erfki meji. Svita ostane v tej vojni strogo nevtralna, kakor je izjavil predsednik “vcarske zveze Etter. Politika Švice ne dovoljuje, da bi se država pridružila j ten koli izmed obstoječih skupin, j^ahko pa svoje gospodarstvo prilagodi ‘dvemu gospodarskemu redu. Švica je garsko notranje ministrstvo.' Izredno dovoljenje sme dati samo ministrstvo. — Tajnika indijskega narodnega voditelja Gandhija so pretekli teden aretirali, češ da je prekoračil veljavne predpise o svojem področju. — Rooseveltov odposlanec polkovnik Donovan je kenčal svoje krožno potovanje po evropskih in severnoafriških državah in se vrnil v Ameriko. Ob svojem prihodu je izjavil, da prinaša cbilno gradivo in da se je v precejšni meri seznanil z metedami modernega bojevanja. — Ameriški poslanik v Budimpešti Mongomerl je pretekli teden nenadno z letalom odpotoval v neznano smer. To potovanje je zbudile veliko pozornost, posebno ker je Amerika zaprla madžarsko dobroimetje na svojih tleh. Upajo pa, da se bo še vrnil na Madžarsko. — Irski vojni minister Altken je z let-lem odpotoval v New-ycrk, kjer je časnikarjem izjavil, da bi si Iraka rada nabavila orožje. Irska ima zdaj 200.000 izvežbanih voja- na dopustu « mi je nekoč pravi! koiet iz naših krajev, »sem pripove-°val, kar sem vedel, videl in doži-Domači so me poslušali, toda c»vidn0 se jim je zdelo moje pripovedovanje zelo dolgočasno in rekli ,0 celo, da je sosedov sin pa že vse , ai hujšega doživel in pretrpel, ka-ti?r Pravi*- Takoj se mi je posve-o v giavj jn ker nisem ho»el za-taiati za njim, sem začel lagati in širokoustiti, kot smo v mladosti ii stare berače, zlagane Radecki-Veterane. Take sem kvasil kot ^ Jih s trte zvil, nezaslišano strašne, se mi je ponoči o njih sanjalo jjk° grozno, da sem se prebudil. To ie bilo pa všeč: kar naenkrat je zvrhan polič pred mano in iz ka-s 6 je priromala klobasa, o kateri v •hi dotlej še sanjalo ni. Prav doji °, se mi je godilo odslej in tudi v„,. 'a je bila z mano zelo zado-'Jna « Prav živahen gospod na koncu mi-je hitro vrinil v pogovor in hiii^ Ad,aniji smo imeli pri kompa-k, *, v°jaka, ki je svojemu tovarišu ^ “el komis in ga dajal Albancem hab • To me ie z)ezil°' ker to' •o t v.A’haniji nikomur ni manjka-Pr«r mis pa je bil Proti koncu vojne ga dragocena jed. Poklical sem z8l n.a raport in mu rekel, naj se tav0Sl, pr* meni v »pisarni«, čo smem 'h rr menovati mizo, zbito iz zabojev t^ aven nje stol, na katerem je bilo tW„, ze,° previdno sedeti — suhemu, ^ant pa **i 8a sploh ne svetoval. Se zglasi torej v pisarni, jaz po- ložim predenj polo papirja in svinčnik tej mu ukažem: »Piši! Ljubi starši! Jaz sem zdrav in dobro se mi godi. Vendar sem zelo nesrečen, ne ker sem na vojni, kjer mi ni nič hudega, temveč zato, ker kradem svojemu tovarišu kruh. Ne delam tega, ker sem lačen, temveč, da ga dajem Albancem za tobak. Ljubi starši, molite zame k Bogu, da bi se poboljšal in jenjal krasti. Ljuba mati, dragi oče, molita zame. Če pa vajina molitev tekom prihodnjih dveh tednov ne bo nič zalegla, bom pisal na županstvo tn gospodu župniku, naj vsa fara moli zame, ker bi se rad poboljšal. Podravlja vas vaš nesrečni sin.,,« Potem sem pismo vzel, ga dal pred njegovimi očmi v kuverto, jo zalepil in rekel: »Oddal ga bom pa jaz, saj imam naslov tvojih staršev.« Fantu so se vsule debele solze iz oči, ko je odhajal. Ni več kradel. Čez tri tedne ga pokličem na raport in mu izročim — pismo. Kakšna hvaležnost je bila v njegovih očeh, ker nisem pisma odposlali Kaj lepo bi bilo dandanes, da bi moral sleherni, ki krade sirotam in vdovam kruh, bližnjemu čast in dobro ime, Ab.-^-hiV' -i -b ~~J~ javno priznati svoj grehi 'ii R?1 RS* 7 S tf- 'Č tč: 5'i ;'£' Tako smo sejo zaključili in videlo se mi,je, da je bila prijetna in celo podučljiva. Na našo jasno in nedvoumno izjavo o dozdevni reporterki Družinske-ga tednika pri nekem sprejemu (glej D. t. štev. 11 str. 3., drugi stolpec) se je prizadeti reviji Naš kino zdelo primerno, vprašati v štev. 9. z dne 21. t. m., »komu je D. t. dolžan to opravičilo« in »koliko opravičil bi še bilo, če bi bili Inamreč lastniki Našega kinal še koga imenovali«. Radovednosti ljubljanske revije bodi ustreženo. “Se prej bi pa radi neki pojem razčistili. Naš kino je namreč našo' izjavo krstil »opravičilo«. Pojem te besede vsebuje zavest krivde. Če ljubljanska revija sama čuti kakšno krivdo in potrebo po opravičilu, nam to nikakor ni nerazumljivo. V naši izjavi te zavesti krivde ni bilo. To ugotovitev postavljamo razprto zato, da lastnikom ljubljanske revije olajšamo naporni razmišljevalni postopek, prepričani, da jim more biti to le v korist. Družinski tednik je bil dolžan svojo izjavo naši javnosti, t. j. tistemu forumu, ki ga le prevečkrat po nemarnem imenujemo NAROD, forumu, ki bi mu bil dolžan odgovor dajati vsakdo, kdor v javnosti nastopa — ne izvzemši prirediteljev raznih slovesnosti v ljubljanskih kinih. Upamo, da bo ta odgovor ustrezal Našemu kinu in da mu bo v izpod-budo pri prihodnjih podobnih slovesnostih, če jih imajo njegovi izdajatelji še kaj na sporedu. DRUŽINSKI TEDNIK mirni dobi živahno trgovsko pristanišče. — Novo racioniranje živil so ta mesec uvedli v Italiji. — Na Slovaškem so doslej likvidirali okrog 4100 židovskih podjetij. — V Turčiji demantirajo vest, da bi načelnik turškega generalnega štaba maršal čakmak odpetoval v Jugoslavijo. — Predsednik madžarske vlade Teleky je govoril na seji madžarske vladne stranke in razložil pripravo nekaterih novih zakonskih načrtov. Dotaknil se je tudi po-tevanja zunanjega ministra Bardossy-ja v Nemčijo in zaplembe madžarskih debroimetij v Združenih držvah. — V Atlantiku napadata dve nemški cklep-nici »Schanihorst« in »Gneisenau«, cbe s 26.000 tonami. — Nov francoski poslanik pri sovjetski vladi bo namesto dosedanjega Labonna, ki se vrne v Viclry, dosedanji francoski poslanik pri kitajski vladi v Cunkingu Henry Cosnet. Novi sovjetski poslanik v Vi-chyju je Bogomolov. — Nemški komisar za zasedeno Nizozemsko je izdal naredbo, po kateri sme proglasiti pre-ki sed v vsej državi ali pa v posameznih pokrajinah, če to zahtevata javni red in varnost. — Nemški letalski strokovnjak Ileinckel je časnikarjem izjavil, da bodo v bodočnosti njegova letala tipr »Heinckel 3« z lahkoto dosegla hitrost 1000 km na m-o. — V Alzaciji, ki so Jo priključili Nemčiji, so objavili naredbo o zamenjavi francoskih frankov za nemške marke, ki se mora izvršiti do 1. maja t. 1. Določili so 20 francoskih frankov za eno nemško marko. — Ameriški senat Je s 337 glasovi proti 55 sprejel zakon o denarni pomoči Angliji v znesku sedem milijard dolarjev (okrog 560 milijard dinarjev). — Dan molitve je bil v nedeljo 23. t. m. 'po vsem Angle- škem na željo kralja Jurija. Po vseh cerkvah so molili za Veliko Britanijo, duhovniki so imeli pa govore. — Dvaindvajsetletnica fašistične stranke so slovesno proslavljali v Italiji zadnjo nedeljo. — Amerika jc nezasedeni Franciji podarila dve veliki ladji moke, ki je že na p:ti v Francijo. An. glija je devolila prevoz, zahtevala je pa poroštvo, da se bo moka res razdelila v Franciji. Maršal Petain je ob zaključku pogajanj priredil odličnim osebnostim slavnosten banket. — Francoska Afrika je last Francije, in če bo treba, jo bodo branili njeni sinovi, je izjavil francoski general Wey-gand nekemu tujemu časnikarju v Al-žiru. — Grki praznijo Trakljo ln se selijo za obrambno črto ob reki Mesti, kakor poroča sofijski dopisnik »Pester Lloyda«. — Novo vrsto bombnikov tipa »Douglas« grade v ameriških letalskih tovarnah ln jih bodo poslali v Anglijo. Letala so težka po 82 ton in imajo za dva vagona nosilnosti. Ta letala lahko s popolnim tovorom letijo iz Amerike v Anglijo in nazaj brez pristanka. Normalna posadka šteje 10 mož, letalo jih pa lahko sprejme tudi do 125, — Roosevelt bo na svojem potovanju po morju obiskal tudi guvernerja Bahamskih otokov, vojvodo Windsorskega. — Nadzorstvo nad Panamskim prekopom so Združene države poostrile. Ladje, ki bodo plule skozi prekop odslej ne b:do smele oddajati nobenih brezžičnih obvestil, — Nenapadalno in prijateljsko pogodbo med Sovjetsko Ruslio in Turčijo napovedujejo nekateri diplomati, in sicer v zvezi z dolgotrajnim razgovorom turškega poslanika v Moskvi Hajdarja Aktaja s p: močnikom komisarja za zunanje zadeve Višinskim. — Latinico bodo začeli uvajati v Nemčiji namesto gotice na ukaz vodje Hitlerja. Uporaba latinice po njihovi trditvi ustreza nemškim interesom, a tudi tujcem je učenje nemščine tako olajšano. — Večje količine živeža bodo začeli iz Amerike uvažati na Francosko, kakor je izjavil podtajnik v ameriškem zunanjem mi. nistrstvu Sumner Welles. Vichyjska vlada je dala zadostna zagotovila, da bo živež o«tal v Franclji, razdelitev bo nadzoroval ameriški Rdeči križ. — Angleško letalstvo je dobilo doslej iz Amerike 3600 letal, v doglednem času jih bo pa še 16.000, tako je izjavil angleški minister za letalsko produkcijo lord Beaverbrock. Anglija ima zdaj več bombnikov, kakor jih je imela kdaj poprej. IIIIMII SVETOVALEC 21 2ENE. |Nova knjiga »Za Van gospa" ki pojusnjujo skrivnost vase pojave in lepote, daje strokovne nasvete m lepoto, adravje in dieto, daje poučne nasvete o prehrani dojenčkov, o podaljšanju človeškega življenju, duševnih pretresih pri ženskah, važnosti in po-| menu vzgoje otrok, o sladkorni | bolesni m njenemu vplivu nu duševnost, strokovno pojasnjuje o plodnih ln neplodnih dnevih pri ženskah, kdaj je žena sposobna za oploditev, kako se obvaruje oploditve Itd. Knjiga je posvečena ženskam, pa tudi moškim ne bt škodovalo, Če bi jo temeljito proučili. Knjiga je okusno opremljena in Ima 06 strani. Stanc samo 20 — din. Pošljite denar v naprej na ček. rač. Štev. 31.640. Naročila sprejema ..Tajnovitosti života" Zagreb, poštni predal 140. Telefonski pravilnik je spremenil minister za pil. v toliko, da bodo vsa dela v zvezi s telefoni poverjena direktno telefonskim centralam. 1’evski nastop so priredile v soboto popoldne in v nedeljo dopoldne Ijub-ljanske ineščaiuke in srednje šole in učiteljišče. Dobiček prireditve je namenjen zimski pomoči. Poleg dobrodelnega namena, je ta prireditev tudi kulturnega pomena, saj nam je pokazala lepe sadove mladinske pevske vzgoje Ljubljanski grad bodo preuredili po načrtih prof. Plečnika, ki bo z najpotrebnejšimi prostori ‘mnogo pridobil za domačine kakor tudi za tujce. Ob stolpu bo veličasten portal, takoj zn njim bo pa vstop v grajsko klet, ki bo preurejena v pivnico. Iz pivnice bodo držale stopnice v prvo nadstropje. kjer bodo lepi restavracijski pro.-Hori Poleg restavracije in pivnice bodo i«< preuredili še nekaj prostorov, ki bodo namenjeni zn razne muzeje. Kadiotelefuusko zvezo med Ljubljano in Mariborom je odobril minister za pošto, telegraf in telefon. Zgradili bodo posebno telefonsko zvezo za radijske prenose med obema mestoma. Radijska postaja v Mariboru bo namreč v glavnem oddajala samo program ljubljanske radijske postaje. Za zadostno preskrbo hotelov s prehrano bo letos skrbel Pogod. Razen olja in riža, ki ga mora priskrbeti urad za kontrolo cen, bo priskrbel Pogod prav vsa živila. Hotelirji so to novost z veseljem sprejeli, ker bodo tako preskrbljeni lahko sprejeli vsaj veliko število domačih gostov. V Jakopičevem paviljonu v Ljubljani go odprli III. razstavo kluba slovenskih likovnih umetnikov vLader. Otvoritve razstave, ki jo je z daljšim govorom odprl slikar Ivan Vavpotič. s*o se med drugimi odličnimi gosli udeležili ludi zastopnik bana, višji inšpektor dr. Silvo Kranjec, žu|>anov zastopnik polkovnik Andrejka, predsednik narodne galerije dr. Fran -VVindischer in predsednik srbske pravoslavne cerkvene občine prof. Lju-Ik> Jurkovič. Še zmerom so r veljavi kratice za dinarje in pare — Din« in »p«. Prvo kratico pišemo zmerom z veliko začetnico, drugo pa z malo, obe pa brez krajšalne pike. Uradna uporaba drugih kratic za denar ni dovoljena, tako je določilo finančno ministrstvo. Izredna ponudim. Izšla je II. izdaja splošno priznane iu priljubljene knjige preizkušenih kuhinjskih receptov. Kljub večjim tiskarskim stroškom in podražitvi papirja, smo se odločili, da pošljemo knjigo za staro ceno din 10 ■— vsem onitn, ki jo naročijo du 15. itiurcu t. I. Denar pošljite v znamkah na naslov: Knjižna centrala, Ljubljana, Dvofakovn h, ali pa po položnici na ček. račun štev. 14:259. Za priporočeno pošiljko pošljite din 4 — več. Trboveljski slavčki bodo gostovali v Beogradu. Sodelovali bodo pri slavnostnem vojaškem koncertu, ti, aprila bodo pa priredili v Kolarčevi dvorani javen koncert. Spored je skrbno sestavil pevovodja g. Avgust Šuligoj, Majniško razstavo bo priredilo društvo »Slov.eneka knjiga« dne H. maja v dvorani Narodne galerije v Ljubljani. Razstava bo imela reprezentativen značaj; tam bomo videli okrog 1500 novih izbranih knjig. Naše najpomembnejše založbe so obljubile društvu po dva izvoda svojih izdaj; te knjige bodo ostale društvu. Tri zaporedne brezmesne dneve bodo v kratkem določili v Beogradu. Omejitev porabe mejsa je potrebna zaradi zmanjšanja dovoza živine na trg. Arhitekt Josip Plečnik jo naredil načrt za novo monumentalno cerkev sv. Jožefa v Zagrebu. Načrt je arhitekt poklonil hrvatskemu metropoli-tu, iu če bodo imeli dovolj denarnih sredstev, bodo cerkev lahko v dveh do treh letih zgradili. še en teoretični šoferski tečaj bo priredil ljubljanski Avtoklub. Predavanja o teoriji in negi avtomobila, o policijskih predpisih in vožnji bodo trajala (i tednov. Praktičnega dela tečaja AvJoklub zaradi težav v zvezi z nabavo pnevmatik in goriva udeležencem ne more zagotoviti. Letni občni zbor je imela v nedeljo Zdravniška zbornica za dravsko banovino v Ljubljani, ki se ga je udeležilo lepo število zdravnikov. Danes šteje -zbornica 642 članov, med njimi 64 zdravnic. Med raznimi samostojnimi predlogi so sprejeli predlog, da ne sme noben član zbornice predavali na dentistični šoli v Ljubliani. Za novem; predsednika pa so eoglasno izvolili dr. Frana Gerloviča. Osebne vesti POROČILI SO SE: V Škofji Loki: «. V elimir Svoboila. poročnik, ih jjdd. Hihla VVolkensp«trovu. V Skoplju: g. Viktor Kuiiele, konieufSki k«-petan, In gdtf. Bela .Taničevu: g. .Tos»lp liugelc, lutalski kapetan, in gdč. Ružiča Kleševa. Rilo srečno! UMRLI SO: V Ljubliani: Fran Blažon, viSjl revldent državnih žclegnio v pok ; Jožek Marinko; Bogomil Bogovnc, trgovce; Mira Thumova, učiteljica; Karol Krber, delovodja državnih želesuic v pok.: Mnrlja Grudnova; Homan Mavri; Jožef Manin, na rednik vodnik v pok.; Matka Culkarjova; Ranilo .TerŠek, xo!»o-tilinik; 54 let n h Angela Delujeva. V Zagrebu: dr. Branko Khrlieh; Olga Va-lesova. V Murski Soboti: Franc Gregorič. V Hrastniku: 73letna Helena Pfeifer jeva. V Zalem togu pri Železnikih: Frančiška IV* čanovu. V Slovenskih Konjicah: Marija ftucevn. V Senovem pri Rajhenburgu: Josip Benio«, posestnik in gostilničar. V Celju: Franči&ka Likarjeva; Soletni Feliks Mahor. učitelj v pok. V Mariboru: 76!etni Ivan Prešeren, trgovec in hišni posestnik; Alojzija Cepava, Jdlna posestnica. V Kotljah: TOletni Franc Zdovc, posestnik. V Dobu pri Domžalah: Franci Za n o? k ar, V Logatcu: Lina Ki nova V Mitatah pri Kropi: Marija Sitarjeva. V Podčetrtku: Jerica Kohalova. V Vikrtak pod Šmarno goro: 70!etni I\aa Jeras, posestnik. Pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah: Ožletni Jožef Jarc posestnik. V Brolleah: 891etni Anton Jevienak, paznik v občinski klavnici, Naše 'sožalje! ‘ti do naiel. žena mtlifonarju tenor njena K nedavnemu angleškemu obisku v Ankari: z leve na desno: šef imperij skega angleški zunanji minister Anthonv Kden in turški zunanji mini! V znamenju vojne 2V©v izum Nikole: Tesle Smrtonosno orožje našega slavnega rojaka Newyork, marca. Newyorški list »Times« je v svoji znanstveni rubriki priobčil zelo zanimiv članek svojega sodelavca Williama Lawrencea. V svojem članku prinaša pisec zanimive novosti, ki jih je izvedel v razgovoru z našim slavnim vojakom Nikolo Teslo. Nikola Tesla je povedal Lawrenceu, da je ponudil Združenim državam svoj najnovejši izum, žarke, ki bi na daljavo 400 km onemogočili napade sovražnih letal. P> zamisli Nikole Tesle bi morali okrog Združenih držav potegniti nevidno obrambno črto, ki je ne bi mogla obvladati nobena sila. Ta sistem bi se opiral na popolnoma nove fizikalne in znanstvene principe, za električno konstrukcijo bi bilo treba pa zgraditi posebne naprave za prenos električne energije. Nikola Tesla trdi, da vse to ne bi stalo več ko dva milijona dolarjev, delo bi pa lahko dovršili že v nekaj mesecih. Tako bi bile Združene države varne pred slehernim napadom. Nikola Tesla je dalje povedal, da električni žarki v tej napravi ne bi uničili samo letalskih motorjev, temveč povzročili tudi eksplozijo bomb in uničili vse kovinske dele letala, prav tako pa tudi tovor letala. Nikola Tesla je dognal tudi, kakšno napetost bi morali imeti električni žarki, s katerimi bi hotel uničiti letala. Ugotovil je, da bi ti žarki morali imeti napetost 50 milijonov voltov. S takšno energijo in ogromno voltažo mikroskopsko majhnih delcev bi električna energija uničila vse pred seboj. G. Lawrence na koncu svojega članka pravi, da bi bilo treba z cbema rokama zgrabiti izum slavnega Nikole Tesle. Pravi tudi, da so izdatki za uslugo, ki jo Nikola Tesla napravi s svojim izumom Združenim državam, malenkostni. Prepričan je, da bi bil izum že tedaj genialen, če bi z njim mogli zavarovati proti sovražnikom samo Panamski prekop. Ta članek je izzval veliko zanimanje ne samo v Severni, temveč tudi v Južni Ameriki. O Nikoli Tesli danes govore širom po Ameriki. Doslej si pa temu njegovemu izumu ni upal še nihče oporekati. Nenavadna pustolovščina mladega dekleta San Diego, marca. Ameriški rušilec »Long« je zapustil luko Saii Diego v Kaliforniji in cdplul na Havaje, Vreme je bilo lepo in nirerje mirno kakor olje. Ko Je ' bil rušilec že precej daleč cd cbale, so mornarji našli na dnu ladje neko dekle in jo odpeljali k poveljniku, češ da so našli vohunko. Dekle je bilo oblečeno v modro mornarsko obleko, kakršno nosijo ladijski strojniki. Obraz in roke je imela vse umazane in se ni nič razlikovala od drugih mornarjev. Izdala jo je čepica, ki ji je padla z glave' in odkrila njene bujne svetle lase in lasnice. Dekle, ki so jo pripeljali k poveljniku, je bridko zajokalo. Na poveljnikovo vprašanje, za koga vohuni, je dekle vsa v solzah odgovorila, da ni nikakršna vohunka in ihte izpovedala zgodbo: 6hirley Dalova je bila prodajalka v neki trgovini z urami v Michiganu. Vsako soboto je sedela v kinu in ne. preslano sanjarila o Hollywcodu. Nedavno je videla film, ki se je odigral na Havajih. Mislila si je, kako lepo je na teh otokih, koko toplo sije sonce in kako režiserji odkr ivajo svoje bodoče zvezde. Ker je bila prepričana, da l>o tudi ona nekoč postala filmska zvezdnica. si ie mislila, da to lahko doseže le tedaj, če se odpelje na Havaje. Zato je odpotovala v San Diego. Rušilec ..Longi je bil pripravljen za odhod. Izkušnjava je bila le prevelika, zato si ie kupila mornarsko obleko in sc vtihotapila na ladjo. Policijski uradnik ie ugotovil, da jC Shirlev eovorila resnico, toda svojo pustolovščino je morala kljub temu plačati s tridesetimi dnevi zapora. Pozabljivi milijonar Newyork, marca. Neki bogat newyorški trgovec, ki ima v Floridi razkošno vilo, se jc znašel na lepem v hudi stiski. Po nobeni ceni se namreč ni mogel spomniti k>e ima v svoji vili shra-n*enih 775 000 dolarjev v draguliih in zavitek pa Pirnatih vrednotnic za 400 tisoč dolnviev. Po niegovcin mnenju ni mogel nihče odnesti teh dragocenosti, kev ni v hiši nobenega sledu za vlomilcem. na svoio služinčad se pa lahko noix>lnoma zanese Sam trdi da je temu kriva lriesova pozablUvost. Skrinjico je sam prekladal in jo skrivni ra različnih koncih Enkrat je skril dragocenosti v skrivni predalček svoje omare, drueič v ivedal. kier n'c-gova žena spravlja f°vl'o, velikokrat jih le pa sura vil v ki« vir ali pa za kr*ie leta 1829. živel Puškin, leta 1837. pa l.ermontov, — Švicar***’ nomorsko, zastavo sestavlja oo-i.bn* komisija. — 876 tramov težak !n.a P°' prečno vsak odrnsel Danec svoje kol®: — Prve vitaminske t ihlete so razdelil* te dni med bodoče francosko mater® in otroke — 68.000 parov enotne obutve so izdelali v seinskem departmaji1 v Franciji. MAMIN ROJSTNI DAN NAPISAL JOSIP RIBIČIČ Prede« j« gospa Mara pritisnila na gumb pri sosedovih, si je otrla Se zadnjo solzo s lica. Zacingljal je zvonec in že je stala soseda ob priprtih vratih: »O, gospa Mara, kar izvolite! Pa, H kaj je z vami? Saj ste vsi objokani I Kaj se je pa zgodilo, za božjo *oljo? Zakonski prepir? Saj pravim ~ moški so vsi enaki, moj ranjki, Bog mn daj nebesa...« >0 nelc je odkimala gospa Mara, *® Je prestopila prag sosedovega stanovanja ter sedi* v sprejemnici na ttehak stol. »Jokala sem res, a ne za-r*di žalosti, temvei od veselja, veste, ♦»kole, rekla bi, od ganjenosti!« .»Ne, kaj takega! Od ganjenosti, pravite?« čudi soseda. »Da! Od ganjenosti1! Saj vam je zna-®o» da praznujem danes svoj rojstni dan!« »I, kaj bi ne vedela, saj sem vam dopoldne čestitala!« »No, zadeva je taka, le posluSajte!« *®*daljuje gospa Mara in ves obraz ae pomladi od blaženega bleska, ki se j« bil prikradel v oči. »Danes je ®oj rojstni dan. Pričakovala sem čestitke moža in otrok, kako deklamacijo, lepo voščilo ▼ kuverti ali kaj podobnega ...« »Pa se nihče ni spomnili 2e vem, kako je to, že vem!« jo prekine sosedova. A gospe Mari se obraz Se bolj pogladi, da odkima: »O, ne... ampak vsi trije, on in oba •boka — pomislite: vsi trije vsak s •vojim darilom! In danes smo zadnjega v mesecu. Darila pa taka, da so jnorali zanje vsaj dva meseca štediti. Pomislite; mož mi podari steklenico ■ajfinejše slivovke! Bolj bi mi sicer ■lužil brinjevček — a on je divji na •Hvovko, pa misli, da more tudi druge Razveseliti z njo! No, popil jo bo naj-sam. Bog mir jo blagoslovi. Saj ®1 ni zanjo, a človeka pri srcu po-Rreje taka pozornost!« »Kaj pa otroka?« se zvedavo nagne *086<>a jez mizo. »Da, otroka! Fant mi je kupil sa-lamo. Pomislite — velikansko *Iamo! • škole .— poj metra dolgo Kako je zanjo prihranil toliko denarja, to je *»me uganka.« »Tako zlat fant!« vzdihne 60seda. »Da, presretna sem!« se nasmehne gospa Mara.« Sicer sem prepričana, da jo bo sam pospravil, ker vedno sanja o salami in že od otroških let zavija oči, ko se spomni nanjo, a saj ni *a to! Da so je spomnil svoje mamice! To me navdaja g srečo.« »Dekle pa šopek, kaj?« meni soseda. »O, ne, pač pa Škatlo peciva. Piškotov, bonbonov, kosov tort in kaj vem, **j Se vsega. Kar je pač njej všeč. Si •»tali, zlato dekletce: za mamico bo »ajbolje to, kar meni ugaja!« »Blagor vam, gospa Mara,« vzdihne •oseda in se v spominu zamakne tastno preteklost. B »Da, srečna *em, presrečna!« se na-■niehne gospa Mara. »Pa, oprostite, »'•em prišla k vam, da bi vam opk*o-*Ia svojo srečo, temveč je zadeva ta- • majhno prošnjo imam do vas. Da-»mo zadnjega in pri meni ni ne ^eRa dinarja. Otroka sta čakala, da jima na kak način izkažem liva- vrele mi do *e lei, etno. No, kaj bi se vrtela okoli I j lepo vas prosim, posodite mi uu jutri dva kovača, da pošljem otroka v l°o. Saj sta zaslužila.« »Seveda, gospa Mara, seveda!« se jrj^ehne soseda in že izvleče iz de-^'ce denar. * ^pPoldne drugega dne, prvega v me-rj:'*’ «pet zacinglja zvonec na vratih ede. In »pet se soseda začudi, ko vrata in zagleda na pragu go-10 Maro: S.>J«že5, gospa Mara, kakšni pa ste? ®l»et jokali od ganjenosti?« ne,c zahlipa gospa Mara, »ne od Wen08ti* P*4 pa 0(1 ieze in V8eSa 86 ie P* zgodilo? Aha, si že „e kaj,« se škodoželjno nasmolili; ®°?6da, »dobri možiček se jo napil nnfj. ’ z'a,a otroka sta se pa tako bolni« 8V°iih (*arov> (*a 80 vai trije Mara, najnujsei mino je 10, kar Pfavlt1Utrai u8°t°v>ia. Ko 6e tako pri-Ji0g».^a,n, .'i® poravnam svoje obvezna l’ 0Pazini, da je mož vzel slivovko Pri Jp^rijsko knjižico, lant samalo kl«» ieaari? dekle slaščice pri peku ko f na mesečni obračun! Ka- b0LJ,“u,° tiveli v tem mesecu, vedo dol.?'? *n *u 8ta kovača, ki vam ju UlSv m- Ta dva kovača 6ta nekako ‘‘■a moj rojstni dan!« > . I6 gospa Mara trudna oddrsala *lai« . 8la,lov®nje kuhat kamilice za Koliko misliš?* je potem že bolj živo dejal. »Recimo, da bi zadel glavni dobitek,« je dejal zdravnik. »Glavni dobitek,« je ponovil Freudinger. Za trenutek mu je žarek veselja preletel obraz. Videti je bilo, da nekaj sluti. Potem se mu je zameglilo pred očmi, nepremično ie gledal zdrav nika. Zdravnik in Freudingerjeva žena sta oba hkrati priskočila. Tedaj se Je pa Freudinger zmagoslavno zasmejal: »Potem, potem,« je dejal, »potem se zaklinjam na svojo častno besedo, da bi polovico dobitka podaril tebi, dragi prijatelj.« Trenutek nato Je ležal zdravnik BartholomSe z razprtimi očmi pred Freudingerjevim naslanjačem. Od sreče ga je zadela kap. Za vsak prispevek v tej rubriki plačam* M din Posnemanja vredno! Nedavno sem il<% v precej oddaljV no vasico k tvojim sorodnikom. Na poti me dohiti fant približno detetih let. Vljudno me pozdravi i* te mi ponudi, da bi mi pomagal nesti katerega izmed savojlkov, e katerimi sem bila precej obložena. Spotoma mi je povedal, da «M>« zdravila za bolno mamo, da mu je oče umrl pred tremi leti in da ima še pet bratcev. Ko sva prišla do vati, mu stisnem v roko desetak, čei naj si kupi kaj sladkega. Na to mi j« odgovoril: >Da, kupil lom sladkorja, da bo mama vsaj zdaj, ko bolna, lahko jedla sladko kav o.« Ali niso tako vzgojeni otroci pravi ponos sooji materif R.R. V znamenju blokade Nedavno je bila nekje v Ljubljani dražba. Dražili so več predmetov, med drugim tudi gumijaste plašče za avtomobile. Zbralo se je dosti ljudi, šoferjev in zasebnikov. Vsi bi bili radi kupili plašče po ugodni ceni. Plašče so ocenili po 1200 din, kar je za zdaj prav ugodna cena. Pričeli so dražiti. Cena je čedalje bolj rasla; naposled je neki šofer kupil plašče za — 39.000 (!) din. Res je, da so za poklicnega šoferja plašči življenjske važnosti, ker brez njih ne more voziti in je tako ob svoj zaslužek. Vendar naj bi imelo tudi pretiravanje svoje meje! Vse-kako je bila tudi ta dražba v znamenju današnjega časa. Zd. Bolniški teden Na ilanek, objavljen v »Družin-skem tedniku« dne 6. U m. pod tin-shvom: »Bolniški teden*, nam piše prizadeto podjetje: »Res je, da izplačilo bolniškega tedna po zakonu pripada vsakemu delavcu, ki je 14 dni pri nekem podjetju v službi, ne da bi medtem izstopil iz dela. Toda to ptavico pa večina delavstva .zelo izkorišča, kajti mnogi so res samo izkoriščevalci. Čim poteče 14 dni, zahtevajo bolniški listek, gredo k zdravniku, od katerega dobe potrdilo in na podlagi tega zahtevajo bolniški teden. Če ne bi imelo sleherno podjetje slabih izkušenj s takimi izkoriščevalci, tudi ne bi tako postopalo. Zato pa podjetje vsakemu takemu delavcu 14dnevno odpove, kakor zakon zahteva. Tistim redkim delavcem oziroma zidarjem, ki so res bolni in potrebni pomoči, pa je podjetje radevolje pripravljeno izplačati kar jim pripada, ne da bi potem sledila odpoved. Če pa podjetje ne bi postopalo tako proti takim izkoriščevalcem in bi jih še naprej obdržalo v službi, bi se taki slučaji vedno bolj množili, ter bi na ta način spravili podjetja v konkurz. Toliko v vednost javnosti. Prizadeti.« Lojalno priobčujemo gornji dopis, prepuščajoč seveda prizadetemu podjetju odgovornost za točnost gornjih .navedb. ELITNA KONFEKCIJA ^ MAR/BOP P Q/N ASA VEDNO NAJNOVEJSi Kjer je sonce so tudi sence. Denimo, da si ti, ki zdajle slučajno to bereš — ti, Ančka, Eva ali Marijana — denimo, da si sonce. Kje so sence, ki jih mečeš? Aii naj rečem raii: senčice, da ne bo tvoje razvajeno in nekoliko domišljavo srce preveč užal'eno? Ker si — kukor vsako mlado dekle — zaverovana soma vase, senčic niti ne opaziš. Zdi se ti, da je vse na tebi prav 111 tako, kakor bi moralo bili. In •xe te kdaj kdo opomni, da je drugače, je to gotovo tvoja ,živčna‘ mati ali tvoj ,sitni' prolesor. In mnenje teh dveh ti res ne gre do srca. Ce bi bila ie nekoliko starejša In nekoliko kritična, bi tudi sama opazila kakšne senčico' In jo skušala pregnati. Ker imaš pa komaj šestnajst let. si še tako srečna, da se ne opazuješ in da ti tudi besede, ki jih boš zdajle brala, ne bodo šle preveč do iivega. Vendrr jih preberi — že iz radovednosti, ali so res tebi namenjene ali ne- Smešno, toda resnično je, da so danes ljudje že tako vajeni vljudnostnih laži, da jih odkrita beseda zbode kakor trn. Če boš ostala zmerom takšna, kakršna si zdaj, boš morda izgubila marsikatero prijateljico, zamerila se boš marsikateremu znancu in trenutki bodo, ko ti bo skušnjavec polagal na jezik laž za ceno naklonjenosti tvojih bližnjih. Ce boš tedaj vztrajala, če ne boš same sebe zatajila, se bo sicer krog tistih, ki ti bodo naklonjeni, zožil, toda utrdil, lil kaj je prijetnejšega kakor prijatelji, ki se nanje res lahko zaneseš? Zavedaj se pa: ta senčica se kaj rada razraste v senco, ki vrže grdo luč na človekov značaj. In zato je med najnevarnejšimi izmed vseh, ki bi utegnili zasenčiti tvojo osebnost. Saška KRIŽANKA 123456789 Vodoravno: 1. kratica, zbornica;; 1, papiga, lep ptič-plovec; 8. jed; Izraelcev v puščavi, medmet; 4. obrt-Bik z juga; 8. kazalni zaimek, je (lat.), kratica; 6. zgled; 7. latinski veznik, grški bog vojne; 8. naš skladatelj, pripadnik starega naroda; 9. rimski pesnik, nota. Navpično: 1. osamelost, pom. glagol; 2. neumnež, lepa kura; 3. žensko ime, žtevnik; 4. barometer; 5. pivo, grška črka, zanikan pomožni glagol; 6. ime indijskega voditelja; 7. Avar, fizikalna delovna enota; 8. krdelo, mešanec; 9. latin. kratica pri letnicah; izrastek. Prav za prav sl dobro dekle. Zal ti je, če ujeziš mater, siromaki se ti smilijo In nalašč nikomur ne storiš nič žalega. Denimo, da sem jaz tista .teta' — saj veš, skoraj pri vsaki hiši je kakšna — ki kakor skozi povečevalno steklo vidi vse tvoje napake in nedostatke. Ugani, kaj sem opazila? Senčico v tvojem značaju. Nagibaš se k sebičnosti? Ne verjameš mi, ker se ne spominjaš, kdaj naj bi bila zagrešila kaj takšnega, kar bi upravičevalo mojo trditev. Večkrat. Na primer vselej pri kosilu ali večerji. Ko si oče vzame led na krožnik, pride vrsta nate še nikoli nisi vzela srednjega ali manjše-; ga zrezka, temveč vselej največiega ; in najlepšega. In še pomisliš ne, da ; ima mati slabe zobe in da bi se ji I tako prileglo mehko meso. Ko boš | prišla med svet, bodo ljudje to tvojo ; napako kaj kmalu opazili. In v zlo tl ! jo bodo šteli... Sicer jo pa tvoja mati ; tudi opazi, toda predobra /e in vse ! nreveč te Ima rada, da bi ti jo oči-’ tala. ! Senčica je pa vendarle... KAJ BO TA TEDEN NA MIZIT Jedilnik ra skromnejše razmere Četrtek: Ričet. Zvečer: Koruzni žganci, mleko. Petek: Fižolova juha, zabeljeni široki rezanci. Zvečer: Motovilec s fižolom v solati, kava. Sobota: Goveja juha z rižem, pesa, pražen krompir. Zvečer: Polpeti, krompirjeva solata. Nedelja: Guljaževa juha z vodnimi cmoki, ameleti. Zvečer: Telečji zredči, solata. Ponedeljek: Krompirjeva juha, korenje v omaki, krompirjevi svaljki. Zvečer: Jota. Torek; Goveja Juha z vlivanci, kisla repa, krompirjev pire. Zvečer: Praženec. Sreda: Vampi s krompirjem, zdrobov narastek. Zvečer: Pljučka v omaki. Jedilnik za premožnejše Četrtek: Cvetačna juha, špinača, krompirjev pire, palačinke. Zvečer: Pražena jetra. Petek: Gobova juha, sirovi rezanci, kompot. Zvečer: Ocvrti cmoki,1 kompot. Sobota: Goveja juha z rižem, naravni zrezki, ocvrte krompirjeve rezine, solata. Zvečer: Pečeno jagnječje stegno.1 Nedelja: Ragujeva juha, nadevane telečje prsi, solata, kompot, oblečena jabolka. Zvečer: Huzarska’ pečenka. Ponedeljek: Kostna juha s palačinkami, svinjski zrezki, kisla repa. Zvečer: Pečen nadevan krompir,1 solata. Torek; Španska juha,* telečji zrezki, solata, marmeladni kipnik.8 Zvečer: Kislo zelje s prekajeno svinjino. Sreda: Goveja Juha z vraničnimi cmoki, nadevane kolerabe, radič v solati, figov kompot. Zvečer: Možgani z jajcem. Pojasnila: ‘Ocvrti cmoki: Pol litra vode kuhamo, ji dodamo za oreh presnega masla, soli, pol litra moke in vse skupaj toliko časa mešamo, da se testo ne prijemlje več lonca. Ko to dosežemo, ga odstavimo z ognja in ga še dalje mešamo, da dobi lep lesk. Ohlajenemu počasi dodamo 4 rumenjake in testo lahko že z roko gnetemo. Potem dodamo Se sneg iz 4 beljakov in naredimo cmočke, ki jih ocvremo v vreli masti. Ocvrte potresemo s sladkorjem in jih denemo z marmelado na mizo. “Pečeno jagnječje stegno: Lepo, precej veliko stegno očistimo loja in kosti, ga dobro prevežemo z nitjo, poparimo z vrelo vodo, pustimo, da se odteče, in ga obrišemo s čisto krpo. Nato ga osolimo in pretaknemo s suho slanino. Potem ga zložimo v pekačo, polijemo z vrelo mastjo in ga na obeh ČRKOVNICA K N D A O J R B N O E D Z O N M A A Če v pravem redu čitaš, dobiš pregovor. VOPOLN1LNICA AOROTRPUOOPAIBA AEGAOARATAROOGA Vstavi črke, da dobiš navpično besede ; vodoravno prečitane povedo našo najstarejšo leposlovno revijo. Zadnjič, v nedeljo, si bila dopoldne na promenadi. S prijateljico pod pazduho sta hiteli v sončni dan, tako UMETNO STEKLENK V SVINEC OKVIRJENIE SLIK Ivan Gamberger LJUBI JIM. Kolodvorska II RAČUN S ČRKAMI ABABAXACD mlad In nedotaknjen, kakor sl tl sama. Vrgla si mi kratek, zvedav pogled, kakršnega zna vreči samo ženska ženski, kadar oceniuje njeno obleko In kaj sem opazila? Da imaš ološčene trepalnice? Tega sl se najbrže navadila, gledajoč slike Ulmskih igralk. Kako ljubko zna z umetnimi vejicami pomežikniti lepa Claudette Colbertoval ln kako zasanjano jih lahko pripre Mar-lena Dietrichova! In ti? Ce hočeš, da ti povem odkrito: dovoljevala bi ženskam ološčene trepalnice samo na gledaliških deskah In na platnu. Tudi najlepše oči dobe trd izraz pod ščeli-nastimi, zlepljenimi vejicami. Pri ’ okroglih obrazih dobe oči mačji izraz. Ce že hočeš dolge, svilnate vejl-' ce, namaži sl jih z vazelino, vendar • samo ponoči, podnevi se namreč zde !vz vazelino ološčene oči kakor objo- • kane. Ostani to, kar si — Ančka, Eva ali • Marjana — z očmi, ki se v n/ih Iskri j mladost tvojih šestnajstih let, In pu- > stl kozmetične muhe Ulmskim lepo- • tleam In ženskam, ki so dovolj na-» ivne, da si upajo z njimi podaljšati | mladost. Izbriši to senčico ‘s svoje zuna-; njostil IZLOČ1LNICA Danakil, pesmica, plenica, kajuta, kritje, sebičnost. Iz vsake besede vzemi skupino treh črk in prečital boš znan rek. KRIŽALJKA Kako pečemo dober koruzni kruh Neka naša naročnica nam je poslal* tale preizkušeni recept za peko do* brega koruznega kruha: »Vzamem polovico koruzne, polovic® enotne moke jn 2 do 4 krompirje. Z* 2 kili zadostuje za 1 din kvasa. E®* ruzno moko osolim, poparim, in sitff vzamem le toliko kropa, da se moka zmoči, ln dobro premešam. E'*' hanl krompir pretlačim. Kvas pusti® vzhajati v lončku v 4 do 6 žlic**^ mlačnega mleka ali vode. Ko je ruzna moka še mlačna, dodam enota*' moko, krompir in kvas in testo dob** pregnetem. Vode ni treba nič vati, ker mora biti testo precej 8°®*? Testo denem takoj v namazano p** sodo ln ga postavim na toplo. ■ vzide, ga denem v precej vročo pecv*' ln pečem 1 'It ure. Koruznega kruha ne pustim dV» krat vzhajati in ga tudi ne pečem JjT navadni pekači, ampak v posodi, se dvigne, sicer se preveč razleze.« 1. gora v Julijskih Alpah; 2. smo-: ter; 8. malo nagnjen; 4. naš dramski igralec; 5. kadi tobak; 6. samogovor; 7. ptič-plovec; 8. čajnik; 9. delavec; 10. kamenina. NI dolgo tega, kar sem opazila senčico v tvojem vedenju. Bila si v družbi nekih znancev, ki jih poznaš s plesa. Vzgojena sl moderno, starejše brate Imaš — prav zaradi njih je ie splahnela marsikatera iluzija — In v družbi se vedeš tako, kakor misliš, da se spodobi za sodobno dekle. Ker sl ljubka, sl nekoliko koketna In dobro veš, da se tl dobro podajo dolgi kodri In beli ovratniki. Vendar sl ie premlada, da bi znala ubrati pravi ton, kadar sl v družbi z moškimi. Kako naj sl sicer razlagam okoliščino, da te kar vprek tikajo — lani je, ki jih le bežno poznaš — da ; sl drznejo v tvoji družbi tvegane ; opazke ali spodrske v dovtipih? Vem, ;samo zato ker sl v zadregi, dovolju-; ješ, da se tl preveč približajo. To ni '.dobro. In pomisli, kako žal bi II bilo, če bi se ti zato ne upal približati ! tisti, ki prav man/ tako pogosto ml-Isltšt ČAROBEN KVADRAT. 1*84 S 1 A A A A D 2 D E E H I 8 I I I K K 4 L L L L O 5 O B B V V 1. znaten; 2. znamka mila; 8. ourt-nik; 4. država ▼ USA; 6. moško ima. Kuhinja - kraljestvo gospodinje Kuhinja Je za vsako gospodinjo kraljestva v katerem je ona neomejena vladarica in gospodarica. Včasih Je bila kuhinja vsa bela ali sivo polo-ščena; bila Je lepa, toda tudi mrzla in dolgočasna. Danes je pa to drugače. Kakor ljubimo povsod drugod pestrost barv, tako je za oko tudi prijetno, če je kuhinja lepo pisana. In včasih postanemo prav zaradi lepih barv dobre volje in kosila ki ga pripravljamo veseli ln razpoloženi, bo prav gotovo dobro. Kadar urejamo kuhinjo, moramo misliti samo na dvoje: da v kuhinjo KRKANKA: Vidtrmo: po vrsti: 1. m, (OMra. I. pil, »rbek. k otep, pu t lUlooton, C. I. Ur, Ut, pa. I. m, (obrila, T. Lot, aalo. I. teboj, aov. t. Epikur, ta. Iipolnjsvslks: Jote Šeligo, Oetia. Stopnica] i. Bakunln. 1 abaadou. k Elba rtd. 4. Barbara. I. Ciciban. (. Barnaba. Zlogovnlea: i. »lopar, k violina, k »rtel 4. Bevin. I. nalite. (. dcmica. 7. Arnovi. (. Igo. 8. nosorog. 1«. natrij. — Svaki da la neodvisnost. Enačba: aintcin, galfcca, pokal, ravara — Blngaporo. Maglten lik; 1 kan. k korab. S. Martesg. 4. nabor, t, bor. Moda postaja čedalje bolj praktična, pa kljub temu skrbi, da Je tudi lepa. Takšen primer Je predpasnik, ki ga vidite na naši sliki. Oblečete ga če* »mašno* obleko ali pa če* staro, M M radi akrili njene nedostatke. Narejen Je Ib pralne surove svile korat-nordeče barve b belimi pikami V njem bs boste samo praktično, temveč tudi ljubke oblečeni. Priznati moram pa: všeč ml je, da nisem zasledila senčice v tvoji miselnosti. Odkrila sl In resnicoljubna. Vendar je to dandanašnji redkost, da le moram posebej opozoriti, da pazi, da bs boi družbi na ljubo izpreme-nlla svoje mlselnostL mnn\ ISBQI 1ES3S3I IHHHI IEOB3! DflDI IBOBI OSGI isuni !□□□! Originalen vzorček za lahne bluze Pozor!___ Prihodnjič SLABE NAVADE *m- ŠKODUJEJO LEPOTI Kajpak ne mislim tistih ostankov slabih navad iz otroške dobe, ki se jih me vse ne moremo tako hitro iznebiti. Priznajte, da včasih same nekoliko prestrašene ugotovite, da se nikakor ne morete otresti teh otroških razvad. Ce gre samo za nepomembne napake, kakor na primer, če na obisku do konca pojeste najboljši kes kolača, je v tem prej nekaj otroško ganljivega kakor pa kaj grdega. Ali pa če se zvečer od utrujenosti s komolci naslonite na mizo in pobesite ramena. To kajpak ni bogve kako estetično, zato pa je tembolj naravno. In če pihate prevročo jed in z napihnjenimi lici sedite za mizo, ne, lepo to prav gotovo ni. A te razvadice vam vsaj ne škodujejo. Dosti hujše je pa: OCe pri kakšnem delu čelo gubate! Gube postajajo čedalje globlje. Oče neprestano z jezikom ližete ustnice! Nežna koža na ustnicah se osuši, na zraku pa naguba in začne pokati. • Urejuje A. Preinfalk Problem st. 110 Z Sestavil K. Nlelsen ♦ • (L Problem, tnrnlr Svet šah. sveže v Londona 1927/28 Kaj kje jedo Ljudje različnih narodov različno; Nekateri so glede jedi sitni in natančni, ljubijo mečne začinjene je- 1 drugi narodi pa spet najrajši jedo i Preprosto domačo hrano. Zato lahko j “tilmo: kolikor ljudi, toliko okusov. Francozi so znani sladokusci. Zanj« največja delikatesa polži in še vse •Mogoče dobrote, ki bi jih naš želodec *Pk>h ne prenesel. Nemci težko pre-ne*eJo poper in papriko in jih že Majhna količina teh začimb ščegeta Po grlu. ^Eskimi in vsi severni narodi, ki po-***bujejo veliko toplote, imajo zelo radi ribje olje ln kitovo mast ter iz BJe pripravljajo Juhe. Ce pomislite, : *|* 15 xL »XI* 13 *]XWX® x'l Dnevi so vse toplejši in mi liti bo treba, kako se bomo oblekle ob prav toplih spomladanskih in poletnih dneh. Pri tem vam bomo priskočili na pomoč. Zato vam prinašamo vzorček, originalno delo ene izmed naših naročnic, ki ni bil še nikjer objavljen. Prav primeren je za lahne poletne bluze, pletene iz volne aU pa iz bombažastega kvačkanca. Od vas je odvisno, ali boste pletle z bolj ali manj debelimi pletilkami; tako bo tudi vzorček redkejši ali gostejši, kakršnega pač želite. Ni pa rečeno, da tega vaorčka ne morete tudi kako drugače porabiti. Naše iznajdljive bralke si ga bodo pač znale prikrojiti tudi za različne druge pletenine, kakor na primer za majhne prtiče, ki jih v modernem stanovanju zmerom desti potrebujete, in podobno. Pri tem vam svetujemo, da vzamete čim tanjši, morda barvast kvačkanec, in debelejše pletilke. Ce vzorček nekoliko povečate, gotovega lepo napne te in polikate, boste dobili prav čeden prtič. ©Ce pripirate oči, čeprav niste kratkovidni — 6e pa ste. bodo pravšni naočniki manjše zlo! Gube okrog oči bodo čedalje globlje in čedalje več jih bo! OCe po kakšni majhni ranici neprestano praskate s prsti. Tako bo potrebovala dosti dalj časa. da se bo posušila, in nevarno je, da se okužite! desna. ; ovita. 2 desni hkrati desno podpleteni.; 1 pentljo predenemo, drugo naslednjo pentljo podpletemo in potegnemo predeto pentljo čez pod pleteno. 1 pentljo predenemo. 2 naslednji hkrati desno podpletemo in potegnemo predeto pentljo čez desno. 2., «., 6. itd. vrsto pletemo same leve. OCe imate pri branju in {kisanju glavo sklenjeno! Kmalu boste imeli tako osovraženo dvojno brado ah še gršo gubo na vratu. OCe pri jedi neprestano prežvekujete samo na eni strani, tako da se mišice na enem licu stalno gibljejo, druga stran pa popolnoma miruje! Tako postanejo poteze na obrazu neenakomerne! feattiuM nasveti Švicarski šah Švica je ena izmed redkih in srečnih evropskih držav, kjer poteka šahovsko življenje povsem redno. Poleg številnih medklubskih tekem so nedavno zaključili zimski turnir, kjer Je spet prevladovala mladina. Prva dva zmagovalca sta zelo nadarjena srednješolca P. Leepin (71/. od 8 točk) in M. Christoflel ! (7 točk), ki sta ponovno dokazala, <_a ! .sta že enakovredna starejšim doma-!i n mojstrom kot so n. pr. H. Johner, ! Grob, dr. Woellmy. Švicarji od njiju I upravičeno še mnogo pričakujejo. Tudi ! v pokalnem turnirju, ki bo skoraj končan, sta se krepko uveljavila. Leepin !je zmagal v pal-fmalu, dočim je Chri-jstoffel zapravil dobljeno pozicijo proti j dr. Woellmyju. Zadnjo in odločilno tekmo bosta v kratkem odigrala desetkratni švicarski prvak H. Johner ln ; Leepin. Mladega zmagovalca naj predstav) I naslednja podjetna partija: ©Ce pri slehernem pripovedovanju obraz strahovito kremžite, tako da se zde poteze na obrazu spačene, namesto da bi izražale mir. Potlej v starejših letih gotovo dobite gube tam, kjer si jih najmanj želite! Nega ievljen Največja sovražnika naše obutve sta • voda in prah. Prah usnje razje, da! razpoka, voda ga raztegne ln mu od-! vzame lepe barve. Ker pa so čevlji! pač zato na svetu, da varujejo naše noge pred vodo in prahom, moramo! za te varuhe naših nog tudi primer-! no poskrbeti. S tem sl bomo prihra-; nili mnogo denarja, poleg tega bomo! pa imeli tudi zmerom lepe čevlje. Takoj ko pridete domov, sezujte' čevlje. Vsaka nega se pri hoji nekoliko spoti, notranja obloga čevlja postane' vlažna. Ce torej čevlje sezujemo ln; Jih damo na kopito, bo čevelj imel; zmerom lepo obliko, njegova notranja obloga se bo pa posušila in čevelj ne bo nikdar imel neprijetnega duha po; potu. J Prav tako moramo takoj ko pride-; mo domov, čevlje popolnoma očistiti; blata in prahu. Ce so čevlji vlažni, jih; nikar ne postavite preblizu ognja ali; celo na štedilnik. Vročina namreč; usnje preveč izsuši in v kratkem času; nam čevlji pokajo. Pustimo čevlje, da; se reuše na suhem mestu, kar bo brez; posledic zanje. Ko pridete opoldan domov Je najbolje, da se preobujete v druge čevlje, ker se bodo tako lahko ponošeni čevlji odpočili od truda, ki ste Jim ga prizadejali z svojimi nogami. no mesno hrano. Posledice te izpre-membe niso izostale. Tudi Japonski zdravniki so na tem področju raziskovali vpliv prehrane na zdravja zob. Ugotovili so, da preobilna mesna hrana in preveč soli kvarno vplivata na zdravje zob in dlesni. Nekateri izmed zdravnikov so prišli celo tako daleč, da priporočajo namesto čiščenja zob z zobno ščetko ln kremo, čiščenje zob s kakšnim trdim sadežem. Pravijo, da človek s tem opravi dvojno delo: dodobra sl očisti aobe ln dovaja telesu potreben vitamin D, ki Je v trdih sadežih. Vitamin D lahko dovajamo svojemu telesu tudi z gibanjem na svežem zraku in s sončenjem. Ultravijollčasti žarki namreč v naši koži direktno ustvarjajo vitamin D, ki prehaja potem v ves organizem. Ce torej zberemo vse te ugotovitve adravniKov, dobimo tale zaključek: prehrana našega telesa je trdno povezana z zdravjem naših zob. Najbolje je, da Jemo dosti sadja in zelenjave, varujemo se pa preslanih in mesnih jedi. Ce že jemo veliko soli. potem moramo sorazmerno jesti tudi veliko sadja. V sadju je namreč toliko apnenca. da uniči kvarni vpliv soli. Ce čutite, da vam slabe zobje In krvave dlesni, ne vprašajte za svet samo zobozdravnika, temveč tudi svojega telesnega zdravnika, ki vam bo predpisal drugačno hrano. Ce za vsako malenkost v Jok planete! Potlej ne dobite samo ^ rdečih vek, temveč zaradi slanih solz tudi nelepo polt! Čistost potez na obrazu je lep dar božji, a v naših rokah je, da si ga ohranimo. Nepravilen obraz utegne z discipliniranimi gibi učinkovati harmonično. Harmonija pa zabriše nepravilna sorazmerja in prav zato Ima tudi nepravilen obraz včasih večji čar kakor obraz lepotice! Pazile na zdravje svojih zob! švicarski zdravnik Bircher je prvi začel raziskovati vpliv prehrane človeškega telesa na zdravje zob in dlesni. Kmalu je s poskusi dognal prav presenetljiva dejstva. Cim manj so ljudje Jedil kuhane hrane in uživali namesto nje sadje ln zelenjavo tem bolj zdrave zobe so Imeli. Tudi zdravnik Larsen se je kmalu pridružil mnenju tega švicarskega zdravnika ln delal poskuse s prebivalci Havajskih otokov. Ugotovil je namreč, da so bili Havajci pred priselitvijo belega človeka zdravi in močni ljudje. Posebno so se odlikovali po svojih krasnih belih zobeh. Odkar so se pa na Havaje priselili belci, je zdravstveno stanje domačinov znatno padlo. Kmalu so oboleli za raznimi boleznimi srca in (ključ, prav tako ao jim pa tudi začeli izpadati zobje in krvaveti dlesni. Zdravnik Larsen je tej nenadni lzpremembl kaj kmalu prišel do dna. Ugotovil je. da so Havajci pod vplivom belih ljudi opustili svojo zdravo domačo hrano in začeli jesti kuha. Retijeva otvoritev Basel 1941 P. Leepin — dr. E. Woellmy 1. S(3, d5 2. e4, d4 S. e3, c5 (ni slabo, a zahteva težjo obrambo kot 8c6) *-b4, f6 5. f3 (ni čisto dosledno; močnejše Je 5. ed, cd 6.c5) eS. 6. L*2, L*4? (ta lovec se prerano odloči; kot vedno se mora prej skakač razviti ln utrditi središče: 8c6! in beli bi se moral razjasniti, kaj misli z b-kmetom [7. Da4, Ld7J.) 7,h3, Lh5 (ta loveo pozneje manjka na damskem krilu ln v središču) 8. Lb2, Sc6 (e4 pa bi ne prineslo sadov: 9. g4, ef3. 10. DX13) 9. Da4, Db6 10. a3!. 0—0—0 (črni Je upravičeno odklonil žrtev kmeta cb4 11. 0—0!, velika rohada pa Je prav tako tvegana; seveda se črno središče maje in je poleg rohade kazalo edino še de3) 1L 0—0, Sh6. 12. ed4, cd4 13. Tel, Ld6? (Tudi ta lahka figura ne zavzame srečnega mesta; Te8 bi še razvilo dovolj obrambe) 14. 8Xd4! (silen udarec s tole glavno varijanto: ed4 15. c5, LXc5 16. bc5, DXb2 17. ! LXc6, DXal [ali bc6 18. DXc6+, Kb8 19. Te7!] 18. DXa7, Db2 19. Te7 z matom) SXd4 15. LXd4, Le8 (cd4 bi bilo malo ugodnejše, čeprav bi beli še dalje napadal: 16. c5, LXc6 17. Tel, Lei 18. Ddl, Kb8 19. TXc5) 16.bc5! LXc5 17. LXe5, DXc5 18. Db4, Del (končnica bi bila seveda tudi Izgubljena) 19. Sc3! Lc6 20. Sd5, LXdi 21. LXd5, The8 (Td6 22. Da4, sicer pa Te7 ah ' Le6) 22. TXe8, TXe8 23. Da4, Trt 24. DXa7, TXd2 25. Tel, Tb2 26. Da8+, Kd7 27. De8, Kd6 28. Df8>, Kd7 29. Te7+, Kd6 30. Te8 f, Kd7 31. De7mat. ^ vrelo tekočino naliti v t»-zmerom pomisleke: ali bo *11 bo pa počila? In če imaš količkaj drago termovko, se ** bolj bojiš. Segrej steklenico pa lahko brez skrbi vliješ vanjo tudi krop. Porabni nasveti 1 Tanke zavese so za pranje zelo občutljive. Preprezana in strgnna mesta jo najbolje že pred pranjem zašiti. Ce so zavese zelo občutljive, je dobro, če Jih peremo v mrežasti vrečici iz tila ali podobnega blaga. Iz svoje kuhinje odstranite vse, na čemer se nabira prah! Prešli so časi. ko so po kuhinjah prirejali prave izložbe različnih pekač in skled in so se različne škatlice šopirile po policah. Koliko nepotrebnega ribanja in bri- Monograml — entel — ažur gumbnice — gumbi — plise fino In hitro izvrši sanja prahu! In koliko je kuhinja zdaj lepša In veselejša! Madeže od muh na svilenih senčni- HtaUU&HUUeš ■ 'Hiajena, a Je pametna in • kadar ima opravka W je kajpak dosti L !,. *cor odrasli, si priveže Prtlc ali kaj podobnega če* p tako ne Prenese nalez-na sVO*;ga otroka. Ali ni *• dobra misel? kih lahko očistimo tako, da pri tem LJUBLIANA, Frančiškanska ulica ■asproti Uniona Vezenje perila, predtlsk ženskih ročnih del barva prav nič ne trpi. Krpo ali gobo Trlrogcinik v novi obliki: narejen jc Is črnega žameta, okrašen s papagaj, skozelenimi peresi. Pritrjen je s žametastimi trakovi. namočimo v mlačno vodo. ki smo Ji dodt.' nekoliko kisa. in zdrgnemo MATERINA SLIKA » IZ FRANCOŠČINE PREVEDLA K. N. * 9. nadaljevanje Niti pomislil ni, da je to neizvedljivo: dvojne vloge njegova prostodušna Viviana ne bi mogla igrati. Po eni strani naj bi bila izredna, močna osebnost — bodisi, da se je vtelesila v razvajeni filmski zvezdnici ali odličnjaški lady — po drugi pa nežno, ljubeče bitje, ki naj bi se ponižno uklanjalo strogim zahtevam puritanskih angleških plemenitaških družin. Mlademu lordu pač ni prišlo na misel, da bi rad natvezel svoji ženki vlogo, ki ji ni kos in je ne bi znala prepričljivo igrati. Kakor toliko novopočenih mož je pa tudi sanjal neuresničljive sanje o lepi ženi, ki jo obožujejo vsi moški na svetu ln ki sama obožuje in ljubi samo svojega moža... Da, to so bile Harryjeve sanje!... Sanje mladega, neizkušenega človeka, ki se ne zaveda, da zahteva od usode nemogoče! Ali je premišljeval o teh svojih načrtih, ko se je krvavordeče sonce potapljalo v morje in ko je Viviana naslonila na njegovo ramo svojo plavolaso glavico in nenadno vztrepetala? Naslonil se je z licem na njene svilene kodre ln njegove ustnice so poljubile pramen las, ki mu ga je večerni vetrič nagajivo zaplal v obraz. »Moja mala vila...« »Vrniva se Harry, ali hočeš?« »Zakaj, stvarca mala? Ali ti ni dobro tako?« »Da, čudovito je pri tebi, vendar se ne počutim dobro.« »Kaj pa ti je?« »Ne vem... mogoče me vznemirja ta veličastni pogled na morje, ki je kakor oblito s krvjo...« »Prekrasna slika...« »Res, toda v meni zbuja strah... čutim kako se mi srce stiska r,b pogledu na to lepoto.« In ker je njen mož molčal, se je nagnila k njegovemu ušesu in trepetajoč dihnila: »Bojim se!« »Oh, ljubica, zakaj? V tako lepem okolju...« Mlada žena se je samo čudila živčnemu strahu, ki se je je tako nenadno polotil. Tiho je povzela: »Pomisli, Harry, da že teden dni nimam nobenega sporočila o očetu... V poslednjem pismu mi je pisal, da se čuti zelo utrujenega...« »Morda ima dosti dela.« »Oh, saj se je lov že kdaj končal... Navadno je zdaj zanj najprijetnejši čas. Hudi mraz je popustil, za rejo divjačine pa tudi še ni čas.« »Torej ima dovolj časa da bi tl pisal na dolgo in široko.« »Seveda! Prav zato me tako vznemirja njegov molk!« »Nekoliko si črnogleda, draga moja.« Zdaj sta ostala sama na terasi. Harry je objel svojo mlado ženo okrog drobnih ram in jo prižel k sebi. čutil je, kako vsa drhti. In tedaj je prvič v svojem življenju ta zdravi, živahni mladenič občutil nekakšen nerazumljiv strah ob trepetu ljubljenega bitja na svo jih prsih. Kaj ji je danes, njegovi mali Viviani? Pa ne, da mu bo obolela? Se tesneje jo je objel. V tistem kratkem trenutku je J ar ko občutil grozo, ki bi ga prevzela, če bi mu usoda iztrgala iz naročja to ljubljeno bitje s kakšnim nepričakovanim udarcem, z boleznijo, s smrtjo... Pretresen je spoznal, kakšno mesto v njegovem srcu zavzema to nedolžno bitje, čigar pro-stodušnost ga je kdaj pa kdaj vznemirjala in dražila. »Vrniva se, ljuba,« ji je dejal nežno in ji pomagal oblačiti krzneni plašč. Potem jo je dvignil ln skoraj odnesel v avto. Nekaj minut nato sta že bila v Beaulieuju, pred vrati svojega hotela. Goreče nebo je odsevalo v morju in oblivalo vso okolico s svojo vznemirjajočo, plamenečo svetlobo. V hotelski veži je vratar obzirno izročil lordu Blackenfieldu brzojavko z opombo ,osebno', Viviana je že stala v dvigalu; Harry je pustil, da se je odpeljala sama v stanovanje, sam Je pa hlastno odprl brzojavko. Bral je: »Grammont nenadno hudo obolel. Previdno obvesti Viviano. Pripeljita se oba s prvim vlakom. Pri čakujemo Vaju La Meutte.« Mladi lord je komaj prikril nejevoljo, ki se mu Je ob branju te novice pokazala na obrazu. »Kakšna smola! Kakšno neprijetno naključje!« Ta čednostni Grammont jima bi lahko privoščil miru vsaj v teh blaženih mesecih ljubezni! .Previdno obvesti Viviano!' 2e sl je v mislih predstavljal, kako zabavno in prijetno bo to danes, ko je že tako nemirna in živčna! In kakor stori večina moških v takšnem primeru, je tudi on hotel odložiti trenutek preizkušnje na pozneje tako, da je najprej uredil vse tiste malenkosti ki so neizogibno potrebne za udobno potovanj*: naročil je dva spalna oddelka v brzcu, kupil vozovnico in se prepričal, kdaj odhaja vlak. Tako je pridobil nekaj časa. Naposled se je odločil in poiskal ženo. Sedela je globoko pogreznjena v klubnjak, še zmerom ogrnjena v krzneni plašč. Ko je stopil v sobo, so njene vročične oči takoj poiskale njegove. »Kaj si pa tako dolgo delal, Har-ry? Zakaj se nisi odpeljal z menoj?« In medtem ko Je iskal primeren izgovor, je že vsa nestrpna pristavila: »Kaj se je zgodilo, Harry? Morda kaj neprijetnega? Da, da, nekaj se je zgodilo! Delaš se, kakor da ne bi bilo nič, toda jaz slutim... Ne boš me prevaral! Oh povej... povej hitro!« Trepetala je kakor šiba na vodi; mladi lord ni vedel, kako M začel. Zdelo se mu je, kakor da še nikoli ni imel tako težke dolžnosti pred seboj. »Mala moja Viviana,« J* pričel ljubeče. Tedaj ji je pa že obstal pogled na sinjem papičju. ki ga je bil pozabil vtakniti v žep. »Brzojavka! Moj oče!... Moj oče je bolan!« Potegnila mu je brzojavko iz rok, še preden se je zavedel. Prebrala jo je... »Oh!« Kakor Izgubljena je gledala predse in šepetala: »Slab je... zelo slab! Čutila sem to že poprej... Imela sem takšno hudo slutnjo...« Nič ni jokala. Široko razprtih oči, strmeč topo predse, je vstala: »Odpotovati morava.« »Sem že naročil dva oddelka v brzcu,« je dejal Harry, ki mu je bilo takšno realno govorjenje vse bolj povšeči kakor tarnanje in solze. »Odpotovala bova v eni uri... Pomiri se vendar, darling! LaMuette ima zelo rad tvojega očeta... Razburil je po nepotrebnem sebe in še tebe... če je pa res kakšna nevarnost, bo storil vse, da ga bodo rešili... Pomiri se vendar!« Pomiriti se! Oh, Viviana je bila mirna... čisto mirna. Kakor drevo ki ga podsekaš, se je zgrudila v naslanjač, smrtno bleda in kakor brez življenja... Harry je skočil k njej s kozarcem vode. Ko se je zavedela, je poklical sobarico— XIII Potovala sta vso noč. Viviana kljub udobni vožnji v spalnem oddelku ni zatisnila očesa. Bilo je hladno, megleno jutro, ko se je eleganten avtomobil ustavil pred gradom de la Muetta. Grof ju je že pričakoval. Takoj je skočil k mladi ženi, jo objel in ji zašepetal: »Bodi pogumna, moj ljubi otrok! Bodi pogumna!« »Moj oče je mrtev!« Viviana je z bliskovito hitrostjo uganila, kam meri ljubeznivi grofov sprejem... Res, grof de la Muette je že od nekdaj spoštoval hčer svojega lovskega upravitelja, nekoliko zato, ker je bila dobro vzgojena in hči njegovega prijatelja, še bolj pa s tistim spoštovanjem, ki ga izkazujejo izbirčni, razvajeni moški res lepi ženski. Ko je pa še postala članica njegove družine, je ravnal z njo kakor s sebi enako, kakor z veliko damo in ljubljeno sestrično. Vendar še nikoli ni tako iskreno čutil, da Je njegovemu srcu res blizu, kakor ta trenutek, ko jo je videl tako nesrečno in nemočno. »Moj oče je mrtev!« V 24 URAH barva, pliaiia in kemično čist) obleke, klobuke itd. Škrob! in gvetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puh tovarna JOS. REICH LJUBLJANA Po tem obupnem kriku je mlada žena na koncu svojih moči in svojih razrvanih živcev omedlela svojemu sorodniku v rokah... Tri dni nato je Viviana ležala vsa strta med pisanimi blazinami iz kretona, ki jih je bila sama se-šila, v sobi, ki jo je bila sama pred nekaj meseci tako z veseljem uredila. Mala lady Blackenfieldova je bila vsa drobna in bela, po njenem pepelnato bledem obrazu so pa tiho, toda brez prestanka polzele solze. Morda je trpela tako hudo posebno zato, ker je prišel udarec tako zavratno in nepričakovano. In kakor hitro je zaprla oči, je zagledala pred seboj očetov mirili obraz, kjer je spokojnost smrti zabrisala trpkost črt. Povedali so ji, da njen oče skoraj ni trpel in da je umrl pokojno in mirno. Poslednji trenutki so bili lahki... Grammont je postal kakor toliko Francozov po dvajsetih letih žrtev svetovne vojne, žrtev zastrupljenja s plinom. Imel je poškodovana pljuča, ne da bi se tega sam zavedal, toda prvi hujši prehlad mu je nakopal pljučnico in prezgodnjo smrt. Morda je siromak že slutil, da so mu dnevi šteti, in je prav zato tako brez ugovora privolil v Vivianino poroko s tujcem, upajoč, da bo tako njegova ljubljena edinka pač najbolje preskrbljena za življenje. »če mene ne bo več, bo imela moja mala zaščitnika... srečna bo in bogata!« Bogata? Res! In srečna? Hm, kdo ti more zagotoviti srečo? Zdaj, ko je tako samotna ležala v študijski sobi in si v mislih obnavljala podrobnosti pogreba, Viviana pač ni bila ne mirna ne srečna. Ali je sploh mogoče, da bo še kdaj tako srečna kakor tedaj, ko je še živel oče...? Spet so ji solze zalile oči. Harry je stopil v sobo in sedel k njej. Ogledoval jo je s tistim nerazumljivim in topim pogledom, ki ga ima človek, kadar kakšne stvari ne razume. Mladi lord pač ni mogel razumeti, da se more mlada in lepa žena — povrhu še s tako čednim možem — tako hudo žalostiti, če ji umre oče, ki je vendar že dovršil svojo življenjsko dobo in ki bi — tako je vsaj on mislil — tako moral prej ali slej umreti. Toliko je še imel sočutja in obzirnosti, da ni na glas povedal svojih misli. Vendar je mlada žena slutila, da njen mož ne sočustvuje z njo in da je v teh težkih trenutkih ne razume. In tako ji tudi njegova prisotnost ni mogla vliti tolažbe. »Viviana... draga Viviana, ali ne bi nehala Jokati?« je nekam nerodno dejal Harry in jo prijel za roko. »Tako težko te gledam, kako se mučiš! Poglej me! Prosim te, poglej me in nasmehni se, darling!« Prijel jo je za glavo in jo obrnil z obrazom k sebi, tako da je Viviana naposled morala upreti svoje objokane oči v njegove. Nežnočutnemu človeku bi se v srce zasmilila, tako bleda, vsa žalostna in potrta. Mlademu lordu se je pa zazdela manj lepa, kakor je je bil vajen. In nekakšna nestrpna jeza mu je grabila srce bb misli, da mu ta nerazumljiva bolest jemlje tisto, kar je na svoji ženi najbolj občudoval: lepoto njenega obraza. Dejal je z glasom, ki je hotel biti nežen, ki je pa zazvenel razdraženo: »Poslušaj, mala moja... hude stvari si preživela, toda to ne gre tako dalje! Spomni se, da nisem prijatelj solza!« Zmajala je z glavo, ne da bi odgovorila. Tedaj je sedel bliže k njej in jo jel gladiti po drobnih, premrlih rokah. Dejal ji je s tistim mladeniškim smehljajem, ki jo je bil že prvič vso premamil: »Nikar ne misli več na te žalostne stvari, Viviana! Izgubila si očeta, res... toda dobila si moža... dobrega moža, ki te ljubi. To je nadomestilo za vse, mar ne?« Govoril je nežno in ljubkujoče; zleknil se je tesno k njej in jo objel, želel si je, da bi bila čisto pri njem, da bi jo lahko potolažil s svojimi poljubi in svojim ljubkovanjem. Mlada žena je bila pa še vse preveč zatopljena v svojo žalost, da bi jo moglo moževo ljubkovanje razvedriti. Odkimala je in nežno, toda odločno odrinila Harryja, rekoč: Romanček Moja mala mi poslala prstan je za god. »Tvoja zvesta bcmi nevesta za življenja pot. Polna sreče te goreče prosim za roko, če me nočeš in odrečeš, meni bo hudo.« Nisem ljubil, ko sem snubil, pa se ne kesam: Boljše žene ni nobene, to vam zdaj priznam. Tm» Na starini Neka gospa stopi v trgovino in sl ogleduje knjige, razložene po policah. »Kupila bi tale roman,« pravi prodajalcu, »toda vidim, da imate samo drugi del.« Prodajalec v sveti vnemi: »Kupite ga, gospa, povedal vam bom začetek.« Med prijateljicam* »Moja sobarica se je poročila s **■ bežnikotn.« »Prav gotovo ga je pit tebi spoznala!« HUMOR. Posebno pazite kaj bolifik pije! Pitje ni le za zdravega človeka z'e 1 o važno, temveč fadl za bolnika mnogokrat važnejše od hrane! Zato pijte VI in Vaš bolnik čim češče našo najboljšo mineralno vodo, ki je obenem tudi zdravilna ono z rdečimi srci P oipekta n ns potrebna navodila potile or«lit m z vesellein Uprava zdravilnega kopališla SLATINA RADENCI »Ta dni se ja prišla k nam predstavit nova služkinja.« »N* in?« »Zena jo je vprašala, te se tudi a* otroke kaj rasume.« »Na in-.« »Odgovorila ja, da sa razume,« »Ali je imela dobra spričevala?« »Dejala ja, da je njena najboljte spričevala te, da je bila tudi sam* nekoč otrok!« Slab plesalec »Gospodična, z Vami plesati je zame največji užitek!« »Oh, vi nehvaležuež!« »Zakaj neki. gospodična?« »Jaz vam dajem takšen užitek, vi mi pa kar venomer stopate po nogah!« V gostilni »Natakar, vaša jed mi prav toliko tekne, kakor podplat mojega čevlja!« »Za božjo voljo, kaj tudi to ste že jedU?« Izgovor »Rezka, zakaj pa nikdar ne stepete prahu iz tigrovega pregrinjala?« »Ker sem članica društva za zaščito živali.« Pri primadoni »Milostljiva, zakaj pa jeste danes toliko limon?« »Veste, limona vsebuje polno vitamina C. danes pa pojem partijo s visokim C.< Med žeparji »Kako je bilo snočl v kinu?« »Kaj hočeš, slabo. Sunil sem samo eno listnico, pa še tista je bila prazna...« Zloben jezik »Veš, Milan ml je dejal, da je zame pripravljen storiti tudi največjo neumnost.« »Ah, ali se hoče s teboj poročiti?« še ena o stari tetki Mala Metka: »Povej mi, tetka VU-nr., ali tudi ti spadaš v lepi spol?« »Ne, Harry, nič na svetu ne more nadomestiti očeta, kakršen je bil moj. Najboljšega očeta... nežnega in dobrega, kakor bi bila samo mati. Tako zelo me je ljubil! Osrečil je mojo mladost, zdaj je pa moral umreti sam... daleč od mene... brez poslovilnega poljuba. In njegov poslednji pogled je zaman iskal mojega...« Te misli so jo spet tako prevzele, da se je skoraj s silo iztrgala iz moževega objema, se zakopala v blazine in jela krčevito ihteti. Blackenfield se je razburil; kakor vsi moški njegovega kova ni prenesel ženskih solza, ker so mu vzbujale občutek nemoči. Hkrati se je pa v njegovem srcu porodila senca ljubosumnosti do tistega, ki mu še mrtev jemlje dušo njegove mlade žene... V njem se je dvignila jeza, hladna, surova jeza, kakršna prevzame človeka samo v trenutkih, ko je kdo hote ali nehote ranil njegovo samoljubje. Vstal je, ker se ni mogel veš premagovati. Suho je dejal: »Viviana, prosim te, zavedaj se, da nosiš zdaj moje ime! Za najino bodoče življenje bi bilo dobro, da kar najhitreje pozabiš na svojega očeta in na vse, kar je bilo z njim v zvezi...« Pozneje lord Blackenfield ne bi mogel točno povedati, kaj se jo tedaj zgodilo z njegovo mlado ženo. Za trenutek je prenehala ihteti, potem je pa njeno drobno telo stresel živčen krč, prebledela je ih kakor mrtva omahnila v blazine. »Ninetta!« je prestrašeno zakričal mladi mož, ne vedoč si pomagati. Pustil je svojo ženo v skrbnih rokah stare strežnice, sam pa kakor obseden stekel v gozd. Bil je zelo razburjen. 2e nekaj dni mu je šlo vse po zlu... Se je dovolj ljubil svojo mlado ženo, da ni obžaloval ženitve z njo; vendar je očital Viviani, da ga kar venomer draži in ravna tako, da ga spravlja v slabo voljo. Medtem ko Je lord Blackenfield ozlovoljen in s slabo vestjo begal po gozdovih, se je stara Ninetta trudila z mlado gospo. Umila ji je bledi obrazek s hladno vodo potem jo pa nežno, kakor otroka, položila na divan in j® pokrila z odejo. Počasi se je mladi lady vračala zavest. Jela je dihat* mirno in rdečica se je vrnila na njena bleda lica. Ninetta je obsedela ob svoji varovanki in pazljivo ogledovala njeh obraz. Mir in pokoj sna je omili* trpke poteze, ki so se bile začrtala okrog mladih ust. Ninetta se j® odddahnila. Zdaj je .njena' mala Viviana v njenih rokah ozdravela kakor tolikokrat tedaj, ko še n* bila lady Blackenfieldova, ko je a® v kratkih krilcih tekala okrog hiš® in jo je čebela pičila v prstek... Lord Blackenfield se je vračal proti dvorcu. Njegovi umerjen** dolgi koraki so pričali, da se J® pomiril. Iz resnih črt njegovega deškega obraza si spoznal, da n®' kaj važnega premišljuje. Prižel Je do prepričanja, da J* bolje, če se i ženo ne vrneta na jug. .Poročno potovanje' je že tak® dovolj dolgo trajalo in se z Gram: montovo smrtjo tako neprijetd® končalo. Bolje bo, da pričneta nekaj n<>j vega. Mlademu lordu ni nič k« dišalo, da bi bil kar venomer san* s svojo žalostno, objokano ženero. Zato je razumljivo, da Angleži hite zavarovati Suez in severno Afriko, od koder so po zgodovinskih Ogledih mogoči vpadi v Evropo čez pirenejski, apeninski ali balkanski polotok. Kakor koli pa je strategični pomen angleških uspehov v Afriki velik, v vojaškem oziru ti uspehi ne pomenijo mnogo. Nekaj stotisoč mož, ki jih Italija izgubi, ne oslabi dosti italijanske vojske, katera šteje po du-cfijevih besedah osem milijonov bajonetov. Vojaška sila Nemčije pa z angleškimi zmagami v Afriki sploh ni prizadeta. V vojnotehničnem oziru so boji v Afriki pač zelo zanimivi. Dokazali so, da so moderna vojna sredstva posebno pripravna v malo obljudenih deklah, kjer se je pred nekaj desetletji vojaškim strokovnjakom vojskovanje zdelo skoraj nemogoče. Ti boji s° dokazali, da danes za dobro opremljeno vojsko ni ne terenskih ne klimatičnlh ovir. Če v severni Evropi 40 stopenj pod ničlo ne ustavi vojskovanja, v Afriki tudi 40 stopenj nad ničlo nima odločilnega pome-lla' Kolikor so morda izgube večje 2aradi podnebja in ozemlja, je v moderni vojski zdravniška oskrba to-Jiko boljša in uspešnejša. Isto je pokazal že pred leti italijanska okupacija Abesinije. Slednjič so boji v Alriki znameni-'• ker so dokazali, da se vsaka ofen-*1Va' in naj bo še tako skrbno prijavljena, konec konca sama od se-?e ustavi, ker se izteče. VVavellova ojstrska ofenziva v Cirenajki je bi-jj1 'lolga, a se je kljub podpori bro-t°vja ob obali ustavila pred Tripoli-mjo. Podobno se je lani pri Dun-®rquu ustavila nemška ofenziva in °. Angleži zato lahko prepeljali sko-l'J vse svojo vojake domov, med-m ko Nemci niso več mogli napa-im ^ngli je. Če bi bili tedaj Francozi e4 pripravljene dovolj globoke in ofenzivne postojanke ob Seiui r c®_se jim ne bi toliko smilile sta-"iše v Parizu, bi bili nasprotnika m ?Ho zaustavili - i ž °jne operacije Nemčije so bile j, SnoVane na strategični zamisli, da 1^.nenadnimi in izredno močnimi sun-hit 'l^' ce*° ^rez rabe orožja Nemci žav° zasec*ejo čim več evropskih dr- V ‘er jih odtegnejo angleškemu v *v‘1’ Ko bi bila tako zavarovano šP ^vroPa, naj se eventualno vojna jj ^adaljuje s podmornicami in leta- 2 ’ . okler se Anglija in Amerika že Ne -.. trS°vske škode ne udasta. „ je sicer dosegla vojaške nj Pehe, kakršnih zgodovina doslej še 0([lP?.2nala, ali vsi ti uspehi še niso lit:? ni. Eksistenčna vojna dveh ve->"or im,’er.ialist.ičnih narodov se ne 6 nehati brez vojskovanja, če je Vojne mornarice leta 1914. in leta 1939. BITKA ZA ATLANTIK v statistiki pomorskih sil obeh taborov Prebujajoča sc pomlad nam prinaša najstrahotnejšo borbo, ki jo je kdaj videl svet. Spopad držav osi Berlin-Rim-Tokio z anglosaško skupino, spopad, ki se razvija pred našimi očmi, bo izoblikoval lice zemlje za dolgo dobo. To je borba gigantov liptični jezdeci na debelo smrt, razdejanje in grozo na njihove domove, na njihova imetja. Doslej obvarovani teh grozot in ob bližanju najveličastnejšega praznika krščanstva želimo le to, da bi se ta grozotna nevihta kmalu polegla, da bi je ne bilo nad Netočni so podatki o podmornicah, pomanjkljivi o najnovejših oklepni-cah. Saj ne vemo, kakšno tonažo imajo ladje, ki jih grade, ali so jih gradili ob izbruhu sedanje vojne. Koliko matičnih ladij za letala ima USA, ni mogoče ugotoviti, ker je zanesljiv le podatek zn 1. 1937., ki kaže. da so imeli tedaj v USA 8 dovršenih ladij, eno v detu. Za primerjavo sem dodal točno statistiko 1)rodov ij iz 1. 1914. Zanimiva je ta primerjava. Največji upadek Značilno je, da ni USA gradila do nedavnega skoraj nič majhnih vojnih ladij in da jo omalovaževala torpedno orožje. Njen ideal so bile težke, ogromne oklepnice, ofenzivno brodovje, opirajoče se na oklep in topove. V Družinskem tedniku smo že objavili statistiko vojnih mornaric v letih 1914. in 1939. (Gl. št. 52/532 7. dne 28. decembra t. 1.) Po tej statistiki so pomnožila po tonaži svoja brodovja USA za 41 od- Vojne mornarice obeh vojnih taborov leta 1914. in leta 1939. T rikotnik Berlin — Rim —- T okio Anglo — Amerika Leta Vrsta Nerpčija Italija Japonsk a Vel. Britanija U 5 A ladij dovršenih 1 vseh dovršenih vseh dovršenih !! vseh dovršenih vseh dovršenih vseh ladij ton iMii ton Mil! - ton \\M ton Mii! Ion H) ton m\ ton ileiiil ton ladij j ton Mil ton 1914 Oklepnice 38 634500 39 6(50300 12| 184600 14! 228600 15| 237000 j| 17) 297000 661 1184500 74| 1400000 35 611300 39 728000 1939 2 52000 4 122000 6| 160000 8! 230000 9| 272070 'l.ll! 372000 12! 368550 ! 21f 703550 15 490500 21 700500 1914 Manjše (obrežne) oklepnice 2 8300 2 8300 1 -1 — 2| 8500 i| 2! 8500 — | _ - —j - - 9 33000 9 33600 1939 o •> 30000 3 80000 _l — _ 1 — -1 - !!-! - 3| 20800 3| 20800 — — 1914 Oklepne 15 240000 16 268000 10 76500 Id! 76500 17I 252000 II 17| 252000 44| 651100 44! 651100 15 208300 15 208800 1939 križar. — — — — _ j - — | - i~i- — 3| 106100 3| 106100 — . I • 1914 Težke (vel.) 1 6050 5 28460 _ | _ 2| 13400 |j 2j 13400 45 302050 45| 302050 3 23400 3| 23400 1939 križarke 2 20000 2 20000 8| 80000 8| 80000 I71 150000 [j 17| 150000 15| 143970 15 143970 18 159975 18 159975 1914 Male 42 1417G0 43 146600 12! 30000 15| 35000 18! 70000 | 18| 70000 60| 199120 78) 268120 25 63500 25 ,68500 1939 križarke 6 35400 0 35400 151 (»5000 27i 125000 27; 160000 i| 27' 160000 49i 275000 04) 350000 54 3ii0000 (50 400000 1914 Nosilke — — ■ — 1 — ~l — — 1 — -! - !!-! — - i — -1 - 1939 letal — — 1 19250 ■ 1 - 6 90000!! 7; 100000 7i 135000 13) 270000 8| 152000 12 200000 1914 Skupaj 98 1031220 105 1112320 33 291100 371 340100 54| 580900 'jj 50, 650900 215| 2336770 |j24.1 j 2611270 87 940100 91 1056800 1939 13 137400 10 226650 29 305000 431 435000 59 i 672070. |i 62 782000 'H9i 1049420 jtl 10| 1594420 95 1162475 111 1460475 1914 Rušilci 147 — 165 — 37 — 50j 59, |i 70 — ’ 217 ■— 28li — . 56 68 . —. . 1939 22 — 22 _ til! — 611 — 112 - 1*122 194t - — 220i — 218 :;;ii . 1914 70 — 70 J-i 99 — 991 — 59j il — 1171 m| — 27 27 [ — 1939 Torpedovke 30 — 30 „ 134 — 143! — 1.21 — ir 12! — 36* 02I — 3 - I 9 . ~ f 1914 Podmornice 18 — 18 — 21 — 301 — 13! j) 15| — 76! _ 96 j — 38 — 57 1939 43 43 106 133) — 60! il 7oj — ‘ 621 „• !{ 69) — • 69 — 114 — v zraku in na morju, ki se bije za nadvlado, za »življenjski prostor«, za svobodo - Pri tem tonejo v morske globine bajne vrednote in na nesrečne prebivalce obeh taborov spuščajo apoka- kompromis izključen, fn kompromis-; na rešitev je izključena, odkar se je; Amerika solidarizirala z Anglijo. ; Tako sla oba nasprotnika skoraj! hkrati prišla do tja, kamor nista ho-! tela in za kar oba še nista priprav-! Ijena. Skoraj vse prilike za sorazmer-! no cenene vojaške uspehe in razna! diplomatska presenečenja so porab-! ljene in ostane le še eno: boj mili-! jonskih armad na globoki, sto in sto! kilometrov dolgi fronti, kjer se bo-! sta nasprotnika izčrpavala do konca.! Kljub novim teorijam in novemu! orožju se namreč današnja vojna v< bistvu ne razlikuje od vojne leta' 1914,-1918. &- : ' ;i .V ' ; V bistvu je tudi postranskega po-! mena, ali sc bo to krvavo obračuna-! vanje vršilo v Španiji, v Afriki, Ita-! liji, na Balkanu ali kjer koli. Prišlo! bo gotovo, čeprav so se Angleži spr-! va zanašali na uspeh blokade in na! evropske zaveznike, Nemci pa na le-, tala, podmornice in opešanje na-! sprotnikovih živcev. Iz današnjega vojnega položaja« sledi: > Kljub mnogim bliskovitim uspehom' bo ta vojna dolga in njeni nasledki zadevajo tudi države, ki se ne vojskujejo. Zato se morajo vlado teh dr-; žav pripraviti na razne gospodarske; nevšečnosti. j Za odločilno, krvavo in dolgotraj-; no obračunavanje ni še nobeden iz-; med nasprotnikov dovolj pripravljen.; Ni nujno, da bi se moralo to stra-: hotno obračunavanje začeti in kon-: čati baš na Balkanu, ker čez Balkan: ne drži edina, pa tudi ne najkrajša: ali najbolj lagodna pot iz Afrike v! Evropo oziroma iz. Evrope v Afriko.! Zalo je danes jugoslovanskim dr-; žavljanom in vsemu svetu jasno, da; je Jugoslavija svojo notranjo in zunanjo politiko že v začetku spopada; zasnovala na daljnovidni in pravilni; oceni poteka in razvoj^ vojne. Zato ni vlada Jugoslavije nikoli pokazala ne vznemirjenja ne strahu, in je od izbruha vojne v Evropi brez oklevanja in slabosti izjavljala isto kakor danes: Jugoslavija jo miroljubna in ne bo svoje nevtralnosti nikdar žrtvovala za tuje koristi. Toda Jugoslavija je tudi življenjski in kulturni prostor Srbov, Hrvatov in Slovencev in trije najhrabrejši narodi sveta so vsak hip pripravljeni, z mečem braniti časi, svobodo in meje svoje skupne domovine. Te volje ne morejo zbegati in omajati ne laži, ne prilizovanja, ne zapeljive obljube, pa tudi ne grožnje, ker se Jugoslavija dobro zaveda lastne moči in se nikogar ne boji. J. R. Sumaren primerjalen pregled Let« Vrsta ladij Trikotnik Anglo-Amerika dovršenih vseh dovršenih vseh 1914 1939 Oklep- nice 65 1056100 70 1085700 101 1795800 113 2128(XX) 17 484070 23 724000 27 859050 42 1404050 1914 Manjšo obrežne oklepnice 4 16800 4 16800 9 33600 9 3.HOOO 1939 3 30000 3 30000 3 20800 3 20800 1914 Oklepno križarke 42 568500 43 596500 59 1 859400 59 859400 1939 — — 31 106100 3 106100 1914 Težke tvelike) križarko 3 19450 7 41860 48 325450 48 325450 1939 27 250000 27 250000 33 303945 33 303945 1914 Male križarke 7.3 241760 76 251660 85 262600 103 331620 1939 48 260400 60 320400 103 535000 124 750000 1914 Nosilke — — — — — — — _ . 1939 lotal 6 90000 8 119250 15 287000 25 470000 1914 Skupaj 187 101 1902610 200 1992520 302 3276850 332 3678070 1939 1114470 121 1443650 184 2111895 230 3054895 1914 243 — 285 273 — 349 — . 1939 I Iv 1 195 — 205 — 412 - 471 1914 Torpe- dovke 228 — 228 — 144 - 144 1939 176 — 185 . — 39 71 — 1914 Pod- mornice 52 — 63 ■ — 114 153 — 1939 209 — 246 — 158 11 11 1 ■ 183 — naše domove, nad naša polja, da bi z Gregorčičem končno vzdihnili: in šiba, ki /e prej grozila, bo blagoslov na nas rosila. Pustimo to sanjarjenje in poglejmo nekoliko zgornjo statistiko. Podajam jo po priročniku vojnih mornaric za 1. 1937. in 1940., ki izhaja v Nemčiji z naslovom Taschenbuch der Kriegsflotten—B. Weyer«. Knjiga sicer ni več tako zanesljiva, odkar se je vojna začela, .a je vendar kazalo, ki nam razkriva silo obeh vojnih taborov, da se lahko zamislimo v to borbo na življenje in smrt z vso resnostjo nepristranskih opazovalcev. kaže število in tonaža oklepnic. Pa tudi oklepnih križark ni več. Ostale so od 24 bojnih križark (Schlacht-kreuzer) po 20.000 in več ton le še 3 angleške ladje, v vojnih operacijah tolikokrat imenovane Hood, Re-novn in Repulse, orjaki po 32.000, Hood celo več ko 42.000 ton. Vse manjše oklepne križarke so povsem izginile z morja. Pa tudi gradnjo oklepnic pod 10 ii-soč ton so velesilo opustile. Med manjšimi bojnimi enotami se najbolj uveljavljajo rušilci Torpe-dovk-ladij do 200 ton je čedalje manj. Na njihovo mesto stopajo torpedni čolni, motorne torpedovke in druge take ladje. slotkov, Italija za 43 odstotkov in Japonska za 76 odstotkov v primeri z letom 1914. Anglija je imela 1. 1939. za 38 odstotkov, Nemčija za 75 odstotkov, Francija pa za 29 odstotkov manj ladij kakor v svetovni vojni. Številčno se obe slatistiki nekoliko razlikujeta. Če bi upoštevali še tonažo rušilcev in ostalih majhnih enot, bi bila razlika večja. Vendar niso diference tako velike, da bi bistveno izpremenile to razmerje. Zanimiva je tudi ugotovitev, da so bile vse vojne mornarice v letu 1914. moderne in da ni bito v njih skoraj nič starih ladij. Danes križarijo po morjih veterani iz svetovne vojne in se bijejo ponovno za zmago in nadvlado. Saj je med sedanjimi oklepnicami 10 angleških. 7 japonskih,’ 4 italijanske in 13 ameriških iz dobe 1914—1917. Nadalje so vse tri bojne križarke angleške mornarice iz leta 1916. do 1918. Iz prvih povojnih let je 9 oklepnic, 2 angleški, 2 japonski in 5 USA ladij. Tako tvori mornarica sedanjih nasprotnikov 40 zastarelih, pozneje moderniziranih oklepnic in 3 bojne križarke — to je 60 odstotkov. Modernih orjakov je le 40 odstotkov. Ostalo brodovje je moderno. Na oba tabora se to razdeli takole: Modernih oklepnic ima os 52?«, angleška skupina pa . . ' . 32%, V rusko-japonski vojni 1. 1904. do 1905. je zmagalo težko topništvo v bilki pri Čušimi, v skageraški bitki je tudi obvladal položaj top kalibra 30'5 cm in več. Katero orožje bo zmagalo zdaj. top ali torpedo, podmornice ali ogromne oklepnice, nam bo. pokazala bodočnost in morda že prav kmalu. Pripombe Pred svetovno vojno so imeli za zastarele vse oklepnice in oklepne križarke, ki so bile več ko 20 let v rabi. Nemčija je po 25 letih nadomestila vsako oklepnico z novo ladjo., Podmornice in druge manjše ladje zastarijo že prej (navadno po 10 do 15 letih). ******************** Vrste vojnih letal* Veliko in najvažnejšo vlogo pri lovskem letalu pa ima oborožitev, ki naj omogoči čim naglejšo sestrelitev sovražnega letala ali pa vsaj njegovo onesposobljen j e za nadaljnjo borbo. Oborožitev sestoji iz več strojnic in aeroplanskih topov. Za uspešen napad mora pilot-lovec stremiti za tem, da izkoristi tako imenovani moment presenečenja, to se pravi, da mora nasprotnika napasti tako, da ga ne opazi prej kakor šele ob napadu ali pa celo po njem. Ako tega trenutka presenečenja ni * Gl. prva dva članka v štev. 7. in 12. D. t. ***************************************************************************** **************** o pravem času izkoristil, mu ostane samo še možnost, da uporabi orožje za uspešno obrambo . . Pri uporabi lovskega letala poznamo dve metodi: alarmno meto- d o, če se dvignejo lovci, ko pride alarm, da se bližajo sovražne iorma-cije. in preprečevalno me t o d o. Nadaljevanje sledi (Po Petzoldu priredil Tugomir Tory) Angleški lovski dvosedežn ik Boulton & Paul »Oeiiant« Winston Churchill Izvleček iz knjige Reneja Krausa »Winston Churchill« (Filadelfija 1940) (Gl. št. 7—12. D. t.) Divjala je vojna — vojna v najstrahotnejši obliki, in z njo se je moral Churchill pomeriti. Vse njegove črne napovedi so se bile uresničile. Anglija ni bila več otok. Letalo je postalo hujše orožje kakor vojna ladja. Nemško podmorništvo je bilo močnejše kakor kdaj koli. Pomorska premoč imperija je prišla v nevarnost in z njo golo življenje 45 milijonov otočanov. Nemčija je imela 10, 12, 15 letal na vsak britanski aparat. Zavezniški generalni štab, needin kakor zmerom, je vojskoval vojno 1940. z idejami in metodami iz leta 1914. Drug za drugim so zavezniki popadali. Z zavzetjem Norveške je bil Hitler pripravljen za veliki napad. V tej črni uri je Churchill posegel vmes. Vzel je v svoje roke vsa tri vojna ministrstva in postal vrhovni poveljnik na kopnem, na morju in v zraku. Ostalo mu je le še nekaj tednov časa, preden je Hitler zamahnil za svoj drugi udarec. 10. maja so Nemci vdrli na Nizozemsko. Zemlja se je stresla in tla so se zamajala Chamberlainu pod nogami. Pod silnim pritiskom je moral odstopiti. Z eno samo besedo bi se bil Churchill lahko maščeval nad njim. Anglija, zdramljena iz 201etnega morečega sna, je čakala na to besedo. Churchill je ni izgovoril. »Če se bomo danes prepirati zaradi včerajšnjega dne, bomo jutrišnjega izgubili, je bilo vse, kar je imel povedati. j Winston Churchill je bil zdaj pred- ! sednik vlade — cilj, ki se je zanj j boril vse življenje. Dolga je bila pot.1 In na koncu te poti ni bila zapisana beseda mir. Na koncu te poti se je borba šele začela. »Ničesar vam nimam dati kakor samo stisko in kri in solze!« je rekel. Vriskajoč pozdrav mu je bil odgovor. Kaj se je bilo zgodilo iz lahkomiselnega, zaspanega, s slepoto udarjenega angleškega človeka? Celd to vojno so Angleži prvih šest mesecev preživljali na pol bede. Zdaj so se zdramili. Boreč se s hrbtom ob zidu, so zdajci uzrli svojo usodo. Mož te usode je stal pred njimi. Herkulsko breme je nosil na svojih sključenih ramah. Toda omahoval ni pod njim. Na koncu svoje dolge romarske poti je VVinston Churchill postal simbol svojega naroda: Dvajset let so se angleški narod in njegovi voditelji trudili, da drug drugega prehite po poti nizdol. Tako so padali čedalje globlje. Zdaj so krenili na pot, ki drži kvišku Zdaj je čokati, staromodni in popularni možak, genij svojega naroda, lahko sšdel za krmilo Zdaj so tovarne vendar že delale 24 ur na dati; zdaj so vendar že milijoni dobili poziv pod zastavo. Zdaj, ko so valovi zapij uskali na njihov otok, zdaj šele so se jim odprle oči, da ta vojna ne bo odločala o mejah, ampak o usodi našega rodili zdaj so izprevideli, da so oni edini borci - — Na koncu vsega tega stoji velik vprašaj. Še zmerom ima nasprotnik Mr. Churchilla v marsičem premoč. Zato Angleži prosijo Boga, naj bi v tem boju stal na njegovi strani — na strani svojega nnizvestejšega in naj-ponižnejšega vojščaka. Konec. Iz dveh Churchillovih govorov Anglija Škoti imajo v meni velikega občudovalca. Z Waležani sem takisto prijatelj. Priznati moram, da gojim nekaj čustva tudi do stare Irske, čeprav skuša ta dežela nositi grdo krinko. Toda ta dan, edini dan v letu, nam je dovoljeno rabiti pozabljeno, malone prepovedano besedo. Rabiti smemo ime naše ožje domovine, govoriti smemo o nas vseh kot o Angležih, varovancih sv. Jurija. Na današnji dan vam imam govoriti o sv. Juriju in zmaju. Na misel mi je namreč prišlo, kaj neki bi se zgodilo, če bi se ta legenda ponovila v sodobnih okoliščinah. Sv. Jurij bi urišel v Kapadocijo, a ne s konjem, temveč s tajništvom. Oborožen bi bil ne s sulico, ampak z več prožnimi formulami. Sprejel bi ga kajpak krajevni odbor Društva za zvezo narodov. Ta bi predlagal konferenco z zmajem — konferenco za okroglo mizo, kajpak, ker bi bila primernejša za zmajev rep. Odbor bi se z zmajem dogovoril o trgovinski pogodbi. Posodil bi zmaju denar ka-padocijskih davkoplačevalcev. Deklica bi bila rešena in poročilo o tem bi odšlo v Ženevo, vendar bi si zmaj pridržal vse pravice. Na koncu bi sv. Jurija fotografirali v družbi z zmajem (in z deklico v njem). Drznil bi si omeniti nekaj stvari o Angliji, nikakor ne sovražno proti nikomur.’ 'h . 1. I ‘ H':" -! ' r> p • i Pri nas vidi vsakdo razen zločincev v policistu prijatelja in služabnika javnosti. Pri nas skrbimo za siromake in nesrečneže kljub vsem bremenom z več sočutja kakor kjer koli drugod. Pri nas moremo uveljaviti svoje državljanske pravice nasproti državi » " ne da bi kršili svoje dolžnosti do krone in svoje zvestobe do kralja. Zgodovinarji so v teku stoletij ugotovili neko posebnost angleškega naroda, posebnost, ki ga je drago stala. Po vsaki zmagi smo zavrgli večino koristi, ki uam jih je prinesla dobljena vojna. Najhujše zadrege, ki jih moramo prenašati, ne prihajajo od zunaj, ampak od nas samih. Naše zadrege izvirajo iz neodgovornega samoponiževanja, ki nas je vanj vrgla vplivna plast našega razumništva; izvirajo iz defetističnih doktrin, ki jih pridiga velik del naših politikov. Nič na svetu ne more rešiti Anglije, če se sama noče rešiti. Če izgubimo vero v samega sebe, v našo zmožnost vodstva in vladanja, če izgubimo voljo do življenja, potem je naše zgodovine zares konec. Potem bo Anglija padla na stopnjo države petega reda In od vse njene slave ne bo ostalo drugo kakor ljudstvo, večje, kakor ga more naš otok preživljati. Zakaj naj zdrobimo čvrsto struk- Pravljica o razorožitvi Nekoč so vse živali v živalskem vrtu sklenile, da se bodo razorožile. Da stvar urede, so se sešle na konferenco. Konferenco je otvoril Nosorog. V svojem nagovoru je izjavil, da je raba zob barbarska in nezaslišana in da bi jo morali zborovalci soglasno in odločno prepovedati. Rogovi bi pa seveda ostali dovoljeni, češ da so v glavnem obrambno orožje. Bivol, Jelen, Ježevec in celo mali Jež so v en glas pritrdili Nosorogu in izjavili, da bodo glasovali za njegov predlog. Lev in Tiger sta bila pa drugačnih misli. Zavzemala sta se za zobe in celo za kremplje, češ da so že od pamtiveka častivredno orožje. Panter, Leopard, Puma in vsa srenja malih mačk so se pridružili Levu in Tigru. Potlej se je medved oglasil k besedi. Predlagal je, da se oboje prepove, zobovi in rogovi, in da jih nobena žival nikdar več ne bi smela rabiti v boju. Zadosti bi bilo. če bi živali druga drugo krepko objele, kadar' bi se sporekle. Nihče ni mogel temu oporekati. Saj pa je bilo tudi tako bratovsko, da bi nedvoumno pomenilo velik korak na poti do miru. Kjub temu so se vse druge živali silno ogorčile proti Medvedu; Purana je pa obšla celo pravcata panika. Debata je postala tako vroča in srdita in vse živali so začele toliko razmišljati o rogovih in zobeh in objemih, ki naj bi zagotovili mir med njimi, da so začele druga drugo meriti s čedalje sovražnejšimi pogledi. Na vso srečo so prišli pazniki, da so jih pomirili in spravili nazaj v kletke. In tedaj so bile spet mirne in prijazne druga z drugo. f/z govora v Alciersbrook - Roadu 25. oktobra 1928.) turo britanske moči, sloneče na toliko zdravja, srečnih okoliščin in svobode, na ljubo sanjam (o razorožitvi), ki sc sicer utegnejo nekega dne uresničiti, a so danes samo sanje, nekatere med njimi pa celo mora? Kot narod in kot imperij bi morali biti zmožni kljubovati slehernemu viharju vsaj toliko kakor kateri koli drug sistem človeške vladavine. Saj smo bili izkušeni in hkrati enotnejši kakor kateri koli drug narod na svetu. Prav mogoče je, da se bodo najslavnejša poglavja naše zgodovine šele pisala. Težki problemi in nevarnosti, ki prihajajo na nas in na našo deželo, bi morale Augleže in Angležinje sedanjega rodu navdati z veseljem, da žive v takšnem času. Veseliti bi se morali vseh odgovornosti, s katerimi nas je usoda počastila, in biti ponosni, da smo čuvarji svoje domovine v dobi, ko gre za njeno življenje. f/z govora v društvu sv. Jurija 24. aprila 1933.) H. C. ANDERSEN SVINJSKI PASTIRČEK Nekoč je živel siromašen princ; imel je kraljestvo, ki je bilo zelo majhno, vendar veliko dovolj, da bi se oženil nanj, in oženiti se je hotel po vsaki ceni. Kajpak je bil nekoliko preveč predrzen, da s» je upal vprašati cesarjevo hčerko: »Ali me hočeš?« Vendar sl je drznil, kajti njegovo ime je slovelo daleč na okrog in sto princesk bi bilo srečnih, če bi lahko odgovorile: »Da.« No, pa poslušajmo. Na grobu prinčevega očeta je rastel čudovit rožni grm, ki je vzcvetel samo vsako peto leto in še tedaj je pognal eno samo vrtnico, Ta vrtnica je pa dehtela tako sladko, da sl pozabil vse svoje križe in težave, samo če si jo poduhal. In princ je to pogosto storil. Princ je imel tudi slavčka, ki je znal peti, kakor da bi mu tičali v grlu vsi najlepši napevi. Ljudje so ga radi hodili poslušat. To vrtnico in tega slavčka naj bi dobila princeska. Zato je oba shranil v veliki srebrni posodi in jih poslal princeski. i Cesar je velel posodi prinesti v veliko dvorano, I zagledala veliki srebrni posodi, je od veselja kjer je bila princeska, ki se je s svojimi dvornimi | plosknila z rokami, damami igrala igro: »Zdaj pride gost«. Ko je J In skočila je bliže pogledat. u »Ko bi bila v njej vsaj mala mucka,« je vzkliknila, tedaj je pa že zagledala grmič s čudovito vrtnico. »Kako ljubko je narejena,« so dejale dvorne dame. »Še več kakor ljubka je,« je tedaj popravil cesar, »lepa je!« Tedaj jo je pa princeska potipala in toliko, da se ni razjokala. S studom se je obrnila stran: »Fej, očka,« je dejala, »saj ni umetna, saj j« naravna!« »Pej!« so dejale vse dvorne dame, »naravna je!« DALJ K PRIHODNJIČ i. nadaljevanje Reynoldsu stvar ni šla in ni šla do živega, upirati se pa vendar ni hotel, da bi ne obvestili Brenta. Ni mu šlo v glavo, da bi utegnila imeti policija kakršno koli korist, če bo dobila ta listek v roke. Roza je brž telefonirala na vse strani, dokler ni dobila zveze z Brentovim stanovanjem. Na kratko mu je nekaj namignila — in četrt ure pozneje je stopil Brent ves vnet v Harmerjev salon. »Dober večer, Harry,« je vzkliknil. »No, kako je kaj, gospod Swin-ton? Roza je tako skrivnostno šepetala v telefon, da sem moral pohiteti. Ali se je mar kaj resnega primerilo?« »Da, da!« je odgovoril Harmer. »Vas bo gotovo zelo zanimalo, da je Harry pred pol ure dobil v mojo hišo tale listek. Poglejte!« Pomolil je Brentu zmečkani papir, ki ga je bil pobral izpred kamina. Ko je Brent opazil znano mu tehtnico, je pomembno zažvižgal skozi zobe. »Kje je ovitek?« SvVinton mu ga je dal s klavirja. Brent se je zatopil v preteh to vanje. »Samo naslov? Torej je prinesel pismo sel? Ali ga je sprejel sluga?« Reynolds je prikimal. »Čudno, prečudno! Kdo neki je le vedel, da boste nocoj tukajle v gosteh? Kdo, Harry?« »Samo mi štirje in moj Tony.« »Ali ste mar opazili, da vas je kdo zasledoval, ko ste šli semkaj?« Reynolds je zanikal. »Rad bi govoril z vratarjem,« je prosil Brent hišnega gospodar j a. Harmer je pozvonil — in kaj kmalu je Brent izvedel, da je našel vratar pismo na tleh. Torej ga je moral nekdo poriniti spodaj skozi špranjo, ne da bi bil pozvonil ali potrkal. »Ali nimate pisemskega nabiralnika na vratih?« »Kajpak. Imamo ga, imamo! Čudil sem se, da je pismo gledalo izpod vrat, zato sem ga pa tudi brž odnesel gospodu Reynoldsu,« je zatrjeval služabnik. Brent je listek in ovitek skrbno spravil v žep in odšel pred hišo, da pogleda za sledovi. Ko se je vrnil, je dejal: »Zunaj ni videti nič sumljivega. Ne gre nii v glavo, kako je mogel Maščevalec prinesti pismo za Harryja Prav sem, kjer je naš dični slikar tako redek gost.« »Ce me je kdo zasledoval, kakor ste prej omenili, ni to nič čudnega. Možak je imel mrda rdeče Pisalo s seboj, morda tudi pisemski papir — in mi je hotel nemara samo dokazati, kako bedi nad menoj. Naj gre vse k vragu! Kdo se bo trapil s takšnimi neumnostmi !« »Da bi ne mislili več na to?« se je začudila Roza. »Zadeva je za vas vendar na moč nevarna. Kar bojim se za vas, ko boste nocoj odšli od nas. Ne bom imela mirne minute, dokler ne bom izvedela, da ste srečno doma. Ne bodite tahkomiselni, Harry, ko vendar dobro veste, kaj se je že vse zgodilo.« »Menda nočete nazadnje reči, da se mi utegne zgoditi kaj podobnega kakor siru Henryju?« je zategnjeno vprašal Reynolds. »Vse je mogoče. Ce se ta brezvestni morilec tako daleč izpozabi, da iz zasede v hrbet ustreli starega gospoda, si vendar tudi ne bo kdo ve kako gnal k srcu, če...« Reynolds je stresel z glavo. »Moja teorija je drugačna. Po •Pojem mnenju pozna Maščevalec svoje žrtve prav dobro — zato Vem, da se meni ne bo nič hudega zgodilo.« »In zakaj prav vam ne?« je pod-smehijivo vprašal Brent. w, r nisem imel niti penija do- 10ka od Ljudske banke.« v. »Ali mar mislite, da Lush ni imel jnste vesti?« je robato vprašal Har-^er, ker se je sam čutil prizade- 7 Heynolds je skomignil z rameni, faradi Roze ni hotel pogrevati ^arih grehov. w.° se ie ozri. ie opazil, da ga “dl Swinton meri s prav čudnim, ' °£aj sovražnim pogledom. »Kaj pa vi, Malcolm, prav za rav mislite o tej stvari?« je zdajci ANGLEŠKI NAPISAL GEORGE GOODCHILD. PREVEDEL Z. P. KRIMINALNI ROMAN vprašala Roza, ker je opazila, da je postalo ozračje nekam napeto. »Grožnje so bile doslej vse resne — in ne vem, kaj bi me moglo odvrniti, da bi te poslednje resno ne pretehtal. Hudo malo še vemo doslej o Maščevalcu; to priznam. Drži pa vendarle, da svoje grožnje vselej kaj hitro uresniči. Vedite, da je moja uradna dolžnost, še bolj pa prijateljska, da vas resno posvarim, Harry.« »Hvala vam za vašo skrb. Priznam, da utegnem biti v nevarnosti. Kljub temu si pa stvar popolnoma drugače razlagam kakor vi, Brent. Ce je možak res blazen, zasleduje gotovo svoj cilj po prav določeni poti. Mislim, da mu je zdaj že odleglo, ko ve, da me je pošteno prestrašil. Z glavo skozi zid ne moremo zdaj. Treba bo počakati.« Brent je še ostal na obisku. Roza je igrala — a dobre volje le ni bilo, zakaj nehote je vsem neprestano sililo pred oči skrivnostno Mašče-valčevo pismo. »Spremil vas bom domov, Har-ry,« je ob slovesu menil Brent. »Kaj še, saj znam sam hoditi po varnih poteh.« »Ne bodite vendar trmasti!« »Dragi nadzornik, dovolj sem že star, da bom sam nase pazil, čeprav bi bilo moje življenje stokrat v nevarnosti.« »Ali ni to nespametno, Harry?« ga je začela še Roza rotiti. Za nič se ni dal pregovoriti in je odšel kar sam domov. Brent se je po njegovem odhodu še nekaj časa smukal okoli Roze, da bi se mu morda posrečilo ujeti kakšno nežno besedo od dekleta, toda Roza je bila preveč vznemirjena, da bi ji bilo do intimnosti. Preveč se je bala tega skrivnostnega Maščevalca — in misel, da utegne nesreča zadeti še njenega očeta, ji ni dala miru. Trepetala Je tudi za Reynoldsa in neprestano ji je plaval pred očmi prizor, ki mu je bila nedavno sama priča... »Ne bi mu bili smeli dovoliti, Malcolm. da gre sam domov,« se je hudovala. »Več nisem mogel storiti. Saj ste videli, kako samozavesten in trmast je. Le predobro vem. da ne zaupa v policijo niti toliko, kolikor je črnega za nohtom. Kaj hočete, umetnik je — in niti morilec bi ga menda ne mogel zbuditi iz njegovih visokih sanj. Neodpustljiva je tolikšna lahkomiselnost!« •i* Anni je storila po Maščevalče-vem nasvetu. Oblekla si je črno obleko, ki si jo je bila sama skrojila in sešila, in pogumno odšla zdoma. Lokal, ki ga je opazila na priporočenem ji naslovu, ni bil kdo ve kako velik. Hiša je stala na sredini med Oxfordsko cesto in trgom Picadilly. Na velikih oknih se je svetil v zlatih črkah napis »Kette-ring«. Ko je vstopila, ji je bilo koj všeč gosposko, vendar ne vsiljivo pohištvo, red in snaga povsod naokoli, najbolj pa umetniško opete zavese na oknih in ob ložah. Prosili je prijazno uslužbenko, naj jo odpelje k poslovodju. Spremila jo je v majhno, pol stopnišča više ležečo pisarno, kjer je Anni zagledala starejšega gospoda. Zdelo se je, da je bil šele prišel, zakaj pravkar je odklepal železno 'blagajno. Stari gospod je ošinil Anni s kratkim pogledom strokovnjaka in se nasmehnil. »Ali ste vi gospodična Anni?« »Da. Rekli so mi...« »že prav, že prav. Hoteli bi torej dobiti službo natakarice?« »Da,« je pogumno odgovorila Anni. »Zdi se, da nimate skušenj v tej stroki...« »Prav zares jih nimam,« je odkritosrčno priznala. »Nič ne de. Kaj kmalu se boste znašli. Jaz sem Kettering in se sam i prav močno zanimam za svoje pod- jetje. Zato je tudi vse v redu in ljudje so zadovoljni. Moja poslo-vodka bo prišla čez kakšnih pet minut in vam bo vse pokazala, kar je potrebno. Ostale dame ne pridejo pred enajsto. Med tem časom lahko stopite v oblačilnico. Pol stopnišča niže. Sicer se vam pa tale obleka kar imenitno poda. Samo še čipkasto ruto na glavo in predpasnik okoli bokov! Nabavite si nekaj trpežnega!« Poslovodka, malce zapeta, vendar prijazna gospa, je seznanila Anni s poslovnimi navadami in običaji. Počasi so začele že prihajati druge tovarišice; z blagajničarko vred jih je bilo šest, in prav kmalu je Anni pokazala, da je koristen člen v gostinskem obratu. Ostalo ji je še skoraj dobro uro časa, da je v miru preštudirala jedilnik in se pozanimala za siceršnje posebnosti pri postrežbi gostov. Komaj je vse to opravila, so že začeli prihajati prvi gostje. Prvi dan za Anni malce nenavadnega opravila je bil kmalu pri kraju — in Kettering jo je pohvalil, ko je odhajala. Kakor je Maščevalec že prej omenil, so bili vsi gostje zvečine gosposki, nekoč po sreči obogateli ljudje, ki jim pa nisi več poznal meščanskega poko-lenja. Anni je žela s svojo vitko postavo, s toplimi, rjavimi očmi in skodranimi lasmi splošno priznanje — in nekajkrat je pošteno zardela spričo občudovanja, ki ga ni bila vajena. Nedolžna rdečica na njenih licih je njeno ljubkost samo še povečala. Marsikateri mlad mož. Fotografirajte ZJL .DRUŽINSKI TEDNIK' V. ki ji je pozorno sledil z očmi, se ! je odločil, da si bo v bodoče izbral' prostorček v njenem revirju. Blackham je bil zatopljen v branje, ko se je Anni vrnila. Soba je bila v neredu; povsod so stale kozice, lonci in krožniki. Videti je bilo, da si je moral sam skuhati obed. Zaskrbljeno je pogledal Anni in jo poljubil na čelo. »Ali si dobila službo?« »Kajpak — in delo sem že takoj ; pričela. Dva funta na teden bom zaslužila in še napitnino povrhu.« j Blackham je zavzdihnil. Misel, i da mora Anni delati in streči tu- , jim ljudem, mu je bila neznosna. ! V srcu je preklinjal Maščevalca, ki j mu jo je odtujil — hkratu je bil i pa vendarle srečen, da je ni izgubil i do kraja. j »Kako je pa kaj bilo?« je ljubeznivo vprašal. »Prav lepo. Vedeti moraš, da to ni navadna gostilna. Vse osebje je docela pošteno — in Kettering sam je prej oče ko šef. Občutek imam, da mi ta zelo všeč v tej službi. Hvaležna sem Maščevalcu, da mi je priskrbel dostojen zaslužek.«. | »Zdi se, da ima velik vpliv na Ketteringa, zakaj deklet, ki nima- i jo strokovnih spričeval, navadno ne vzamejo v službo Ali te je kdo kaj vprašal, kdo so ti starši?« »Nihče. Kettering je že vedel, da pridem.« »Da veš, rad ne vidim, da moraš v javnem lokalu gostom streči.« »Prava reč. Saj pošteno delam. Zakaj ti potlej ni všeč?« »Marsikakšno predrznost si bo kdo privoščil Boš videla!« »Ne, ne, oče taka pa stvar spet ni. Predrznost lahko doživiš prej na ulici kakor pa v tem dostojnem restavrantu. Ce dekle predrzneža pošteno in primerno zavrne, se ji ne upa več blizu. Pri Ketteringu je samo eno dekle, Molly, ki je malce predomača in prevsiljiva na- sproti gostom, menda pač zato, ker je na moč čedna in se vsakdo ob-njo obregne. Moški tako ali tako hitro spoznajo, katero dekle je dovzetno za zaupljivost. Pozneje se bova še kaj pomenila; zdaj ti bom najprej večerjo pripravila.« Anni si je privezala predpasnik in spretno pospravila sobo. Dan, poln poštenega in koristnega dela, je bil za njo in na tihem se je zahvaljevala Maščevalcu, da ji je pomagal. Kmalu se je pa občutku hvaležnosti pridružil spet stari dvom. Kakšen le je prav za prav ta čudni človek, ki ne pozna ne njegovega vnanjega ne notranjega življenja? Kakšnega značaja je v resnici? Sprejela je bila njegovo pomoč, ker se je prepričala o poštenosti njegovega namena. Na tihem si je mislila, da se bo slej ko prej vendar otresla vezi, ki jo zdaj še priklepajo nanj, zlasti zaradi očeta, toda s časom se ji bo že posrečilo, da bo tudi očeta z ljubeznijo in dopovedljivostjo pripravila do te0a, da bo svoje sposobnosti posvečal v bodoče poštenemu in koristnemu delu. Uspeh je odvisen samo od nje. Morala bo junaško po začrtani poti naprej! Osamosvojiti mora sebe in očeta! Koj si je sicer začela očitati, da so takšne misli sad črne nehvaležnosti, vendar si je jela spet dopovedovati, da menda tudi Maščevalec ni drugačnih misli. Za očetovo skrivnostno in bržčas nepošteno početje ni smela njemu naprtiti odgovornosti zakaj že prej se je oče pajdašil z Leeksom in Roger-som in zdelo se je. da so marsika-1 tero nepošteno zagodli. Dnevi so minevali in Anni je bilo čedalje prijetnejše v novi službi. Zanjo ki je bila dotlej vajena za- j tohlega, neprijaznega doma, je bilo | to novo torišče dela nov, pri jaz- j nejši, svetlejši svet.« Kettering je bil najel godalni trio — in včasih | je bilo v majhni restavraciji prav veselo in razgibano. Anni je bila skorajda zapeta, vendar se ni mogla zmerom ogniti zaupnejših pogovorov s svojimi tovarišicami. In ker o zasebnih stvareh nikoli go-! vorila ni, so si začela dekleta mar- j sikaj šušljati. »Zmerom je tako skrivnostno zapeta.« je menila klepetava Molly. »Dekle pa je, da čednelše pač ni kmalu,« je pritegnila Laura. »Na svoji koži to občutim. Najboljše goste mi je ugrabila,« je jadikovala Theresa. »Njena poslednja žrtev je gospod Reynolds.« »Kdo pa je ta tvoj Revnolds?« »Tisti čedni gospod, ki zmerom tako sanjavo gleda. Po navadi sedi za mizo številka devet pri godbi. Zadniič ga je nekdo klical k telefonu in tako sem si zapomnila njegovo ime. Ce prav vem, je slikar.« »Anni pač r.e moreš kriviti; nisem še opazila, da bi bila s komer koli domača, če si pa tvoj prijateljček Reynolds kaj o“beta pri dekletu, si bo pošteno prste opekel. Boš videla!« se je norčevala Laura. »O, potlej ga še ne poznate!« je vzkliknila dekle. »Rada bi videla, da bi bilo tako!« Vse so prasnile v smeh — Anni se pa o vsem tem še sanjalo ni. Prav tisti čas je vljudno poslušala naročilo gospoda Harryja Reynold-sa, ki je bil ta večer nenavadno zgoden. 8. poglavje »Strašansko vreme nocoj,« je menil Reynolds, ko je Anni položila preden pladenj z morskim jezikom. »Kdaj se koncert prične?« »Ob sedmih, gospod!« »Uf, kako kratki ste!« »Takšna je naša služba, gospod,« je vljudno, a še bolj zapeto odgovorila Anni. »Prav prav! Zdi se ml, da še niste dolgo tu?« »Ne; šele nekaj dni.« Vsi njeni odgovori so bili zapeti — toda če bi kdo hotel trditi, da je neprijazna bi bil opravljivec. Reynolds se je lahko edinole o tem prepričal, da vidi dekle v svoji službi na moč važno opravilo. Ni dvoma, je modroval sam s seboj, dekle je prava pridobitev za podjetje. Nobena izmed ostalih stre-žajk ni tako dostojnega vedenja, a tudi nobena ni tako prikupne zunanjosti! Da, da, prav čedno je to dekle... »Ah vam lahko še kaj prinesem, gospod?« »Ne, hvala, prav lepa hvala!« je odgovoril Reynolds in z zadovoljstvom pasel oči na dekletu. Anni je občevala z Reynoldsom in mu postregla prav tako, kakor vsem ostalim gostom. Resnici na ljubo pa bodi povedano, da se je na tihem zanj skorajda ogrela. Prihajal je precej redno in zdelo se je, da z užitkom posluša lepo godbo. Kadar koli je godba igrala kaj prav lepega, je sedel zamaknjen ko v sanjah in še z očesom ni trenil, dokler ni utihnil poslednji zvok. Včasih se je zdelo, da je slikar nekaj višjega kakor vsi ostali gostje, kakor da bi bil gospodar nad njimi vsemi — in vendar je bila njegova vnanjost skorajda malce zanikrna. »Billy pravi, da je slikar,« je dejala Molly. »Pa ne sobni slikar, temveč pravi slikar, no — umetnik pač...« »Res?« je planil začuden vzklik iz ust vseh zbranih strežajk. »Nate mu uhaja oko, Anni!« jo je podražila tovarišica, ko je prišla s pladnjem mimo. Anni so se zablisnile oči. »Kakšne neumnosti pa kvasite?« »Res je pa vendarle. Prej je sedel v Billynem rajonu, odkar si pa ti prišla, tiči venomer v tvojem kotu.« »Zato ker rad godbo posluša!« ga je v lahni zadregi opravičila Anni. »Plavolaske so mu najbolj všeč!« se je obregnila Billy. »In vendar je to zgolj laž. Bolj plava, kakor sem jaz, ni izlepa katera. Saj sem takšna kakor vanilija. Moda se pač spreminja.« Anni je prasnila v smeh. Billy je zmerom vse tako šegavo povedala, da so se ji vsi smejali. Ko se je Anni pozno vrnila vsa utrujena domov, je našla sobo prav tako v neredu kakor sleherni večer. »Kolikšen nered, oče!« je vzkliknila. »Moral si boš najeti kakšno postrežnico ah pa moraš kako drugače poskrbeti...« »Najel sem si že nekoga.« »Za kdaj?« je začudeno vprašala Anni. »Od jutri dalje. A11 si pretrudna, da bi mi nocoj še nekaj pripravila, Anni?« »Ne, ne! Toda zadnje dni je toliko dela — in kar nejevoljna sem, ko pridem domov, pa najdem takšno razstavo, če boš pa zdaj imel dekle...« »Nič dekleta ne bo,« ji je skočil oče v besedo. »Moškega sem si najel.« »Moškega? Z moškim si pač ne boš nič pomagal.« »Ah tako podcenjuješ moški spol, Anni?« »Saj veš, kako mislim. Moški ti vendar ne bo opravil tistih važnih malenkosti... Pomivanje, pometanje in brisanje prahu — mislim.« Blackham je stresel z glavo. Dovolj tehtni so bili njegovi vzroki, zakaj ni maral v to hišo tuje ženske. »Kar zanesi se name, Anni. Rajši mi brž večerjo pripravi; že od popoldneva nisem zaužil drobtinice.« Anni je odšla v kuhinjo — In zdajci je zapel zvonec. Enkrat — dvakrat — ... Zaman je čakala na tretje znamenje. Naposled je vendarle odšla odpirat. Zunaj je stal neki visok mož, tesno ogrnjen v plašč in zavit v volneno ruto. Iz globokih žarečih oči je vrtal vprašujoč pogled vanjo. »Ah ste vi, Anni?« »S kom bi radi govorih?« »Z vašim očetom. Nikar me ne najavljajte; videh boste, kako vesel bo, ko me bo uzrl.« »Toda...« Odrinil jo je hi zavil naravnost k vratom velike sobe. »A11 je tukaj notri?« je osorno vprašal tujec. Dalje prihodnjič s kolesi Tine Pif ... ...si »izposodi« kolo r ŠPORTNI TEDNIK = i Tri nogometne bitke z Madžari. Državno prvenstvo prične 6. aprila 1941. Minula nedelja je bila vsa posvečena našemu najpopularnejšemu športu — ncgometu. To -se pravi, spored ni bil razvlečen na široko, temveč zgoščen v tri tekme, ki so zajele, kar imamo v vrhu našega nogometa, najboljše, reprezentativno. V drugih časih so ustanovili dunav-ski cup, toda bil je že p;sledica kriz, i ki so nastajale in se petem razvile v današnjo strahotnost. Da so se tudi ob ustanavljanju podonavskega cupa nekoliko ušteli, vidimo iz ckolnosti, da so zaenkrat ostale neodigrane tli tekme med Romuni in Madžari, ki jim je termin dospel že pred nekaj meseci, V normalnem razvoju bi bile tri nedeljske tekme med ' nami in Madžari sklepne borbe, ki bi bile po tavile jasno sliko v razmerju nogometnih moči treh narodov. Zanimanje športne javnosti je bilo tedaj v nedeljo osredotočeno na dve borbi v Beogradu in na eno v Budimpešti. Opozorili smo že na težavnost sestavljanja naših reprezentativnih moštev. Tudi ni bilo nobenih posebnih priprav. In vendar je v danili okol-nostih uspeh zadcvcljiv. V Budimpešti smo sicer izgubili 0:2, glavna bitka je ostala z 1:1 remis, ugodno so Pa iz-nenadlli nažl mali, ki so madžarski naraščaj porazili s 3:1. Saldo: glavna tekma needlečena. prva stranska bitka izgubljena, dinga d.bljena; v povprečju torej splošen remis, kar pove tudi celotni količnik 4:4. Predstavnike v moštvo A in B so dali klubi iz vrha srbske in hrvatske tablice. S sestavo nl:o bili vsi zadovoljni. Seveda bi se bilo dalo to ali ono mesto tudi drugače zasesti. V podrobnosti se ne moremo spuščati, ker . so nam dogodki cd rok in o njih iz- j je ze stala vemo šele iz časopisnih poročil. Na ta j vir je bil vsaj delno navezan tudi sam j vrhovni kapetan in je v. a ta muka v tesni zvezi z-razcepljenostjo v sistemu I prvenstvenega tekmovanja. Odslej bo' stvar lažja za odločujočo kakor tudi za javnost, ki izvaja kontrolo, ker bodo najmočnejši klubi tekmovali v ožjem državnem prvenstvu. Za srečanje z Nemčijo bo tedaj mnogo laže sestaviti pravo moštvo, ne 0:1 o do na | okclnost, da bodo tn^^t i^valei že v polni formi O našem naiaacaju o ^oi^orusKe« j uganile, da je bil sestavljen deloma po starem izkustvu, deloma po modrih barvah, a v enem samem delu ix> nekem aktu čiste vljudnosti do severozahodne »zveze«, češ, Slovenec Smole je iztisnil na desnem krilu Rosandiča ^Gradjanski) in Bedoki menda za ju-niorje ni več dober. »Sportske«- so nemara kratke pameti in šibkega spomina. Pozabile so da so v svoji številki z dne 5. novembra lanskega leta — seveda samo mimogrede In nekam sramežljivo — zapisale, da so slovenski juniorji sredi Zagreba porazili hrvatske s 3:2. In Isti hrvatski juniorji so malo prej premagali srbske. Torej? Ali je bil res samo akt čiste vljudnosti do slovenske zveze, če so Smoleta postavili v juniorsko moštvo? Smole je od treh golov zabil dva — in marsikomu zavezal jezik. In naposled se je našel nekdo na predtekmi, ki je z vso resnostjo izjavil, da slovenski naraščaj tisto državne garnituro vsak -- čas gladko »nese«! Beograd, špertni tevedi', je imel svoj praznik. Tekmi je prisostvovalo 23.000 gledalcev in uradnih oči. Vstopnino je plačalo 16.000 obiskovalcev, ostanek do 23.000 gre na vse uradne in neuradne reditelje, pomožne moči. funkcionarje, vabljence in celo nogometaše; zakaj nihče ni smel na igrišče brez vstopnice. Prireditev je vrgla 463 000 din. SMOLA GOSPODA ROLLINA NAPISAL FR E D ER I C BOUTET V klasifikaciji moštev v podonavskem cupu je ta trenutek položaj tak: v moštvih A smo skupaj z Romuni na drugem in tretjem mestu; berba med Romuni in Madžari bo odločila, ali nam bo pripadlo drugo ali tretje mesto; moštvo B je na drugem mestu za Romuni in pred Madžari, pa tudi še ne dokončno in bo spet srečanje med Romuni in Madžari odločevalo o našem položaju; naraščaj pa drži precej zanesljivo prvo mesto, ki bi mu ga mogli Madžari vzeti le tedaj, če bi se jim posrečilo romunski naraščaj katastrofalno poraziti.* Xeke«a vefera, ko je }>(*.poil poln peg, oči je imela vodene barve, nos je bil prav tako ponesrečen. Moža kakršen je bil gospod Uollin, je nebule prvi trenutek zbodla v oči. Njena umazana, raztrgana obleka, bose noge in nepoeesani lasje so izdajali veliko siromaštvo in še večjo nesnago, Na vso nesrečo j? pa tisti trenutek umazano dekle, stopilo pred gospoda Kotlina in mu pomolilo šopek rož, rekoč: (iospod, kupite vsaj eno kitico, prosim, kupite jo!... Gospod Uollin je hotel oditi mimo nje, pa se mu njegova namera ni posrečila. Mala zamazanka ga ni več izpustila iz rok. Neprestano mu je ponujala cvetlice in vpila čedalje glasneje. Gospodu Kollinu je postalo zelo nerodno. Videl je, kako ga njegovi tovariši že postrani gledajo in se poredno smehljajo. Vsi so ga namreč poznali, da ni prav nič radodaren, poleg tega pa še zelo boječ. Gospod Rollin je v zadregi stikal i po svojih žepili In iskal drobiža. Ka-j kor ukleto, ni in ni ga mtigel najti. 1 Ker ga je mala gledala z zmerom večjo nestrpnostjo, je jezno segel v ! denarnico in ji dal 50 centimov. Vzel je kitico in olajšan odšel. Naslednji večer jo dekle s cvetlicami spet stalo na istem me ,iu. Komaj se je gospod Kolibi dobro zavedel, pred njim in mu ponujala šopek cvetlic. Gospod Uollin je bil silno nejevoljen; dal ji je nekaj drobiža in hotel iti. Toda mala ni od-nehala kar tako. šla je za njim in t tako milo prosila, da so se vsi ljudje j nu(j^j na cesti ozirali. Neka dama se je še prav posebno pozanimala za njeno tarnanje in delala: Vakšen star sko- puh ! Gospodu Kollinu je postalo sumljivo toplo. Segel je v žep in mali v.’i-Ijivkj podaril olj centimov. Od tistega dne dalie ga cvetličariea ni pustila |iri injrii. Naj se je še tako zvito izmuznil, zmerom ga je opazila in ga ni pustila dalje, dokler ji ni podaril 30 centimov. Najbolj ga je jezilo. da se mu vsi njegovi prijatelji porogljivo smehljajo in zbijajo na njegov račun dovtipe. Ker teh izdatkov ni bilo konca, ga jo začela tudi denarna stran skrbeti. l)oma je imel namreč zelo pridno in varčno ženico, ki mu je za njegove osebne izdatke pustila vsak mesec kaj malo denarja. Če je torej iz tega denarja vsak večer kupoval nepotrebne cvetlice, se je moral odreči cigaretam in to ni bilo tako lahko. Poleg tega se je stalno bal. da bo lepega dne prišla zgodba /. umazan« prodajalko cvetlic na uho tudi njegovi ženi Tedaj mu ji' prišlo na misel, da bi sc* jJvoje nesreče v osebi male vsi-ljivke iznebil Noč in dan mu je rojilo po glavi samo to vprašanje. Ali naj gre na policijo in zahteva, da dekle odstranijo, ali naj hodi po drugi poti iz pisarne? 1’rvega koraka ni hotel napraviti, ker se je predobro 'zavedal, da ima policija mnogo važnejših poslov, drugega pa zato ne. ker bi se mu potem njegovi prijatelji še bolj smejali. Minevali so tedni in dekleta s cvetlicami ni manjkalo niti en večer. Naposled so je gospod Kollin’ odločil, da bo povprašal za svet enega izmed svojih najboljših prijateljev. Takoj naslednji dan je res obiskal svojega prijatelja in mu razložil svoje Mkrbi: liad tii se je iznebil,- je končal ubogi go,spoti Kollin svoje pripovedovanje, vendar ne bi hotel, da se ji zgodi kaj neprijetnega; prav tako ne bi hotel, da to moji tovariši opazijo.«: Prijatelj ga je kmalu potolažil in mu obljubil, da bo obiskal dekletove starše in potem dekle spravil v kakšen zavod, kjer bi so učila kakšnega koristnega dela. Uollin j-i j • kar oddahnil. ko je zapustil svojega prijatelja.' 2t> misel lia to. da bo v kratkem rešen male vsiljivke. se mu je zdela neskončno lepa. Ko je potem isti dan zvečer spet stala mala pred njim, ji je nekako ve.-vlo dal 50 centimov; sam sobi je pa zagotavljal, da je to zadnjič. Naslednji večer male vsiljivke ni bilo pred vežnimi vrati. Gospod . Rollin' si je od srca oddahnil. Imel je občutek, ko da je težko breme padlo z njegovih ramen. Topot si je prvič po treh tednih prižgal cigareto in ugotovil, da mu še nikdar ni tako teknila. Od tega so minili trije dnevi. Gospod Uollin pa tudi njegovi prijatelji so kaj hitro pozabili na majhno prigod bo in življenje je teklo spet dalje. Toda ne dolgo. Ko je namreč četrti dan gospod Rollin stopil iz pisarne in hotel zaviti za vogal, je olistal ko ukovan. V trenutku so mu odpovedala kolena, da se jo moral naslonili na zi(J. Pomel si je oči, toda nič ni pomagalo, — pred njim jo »tala mata zamazana prodajalka cvetlic. Imela je prav takšen pegav obraz, prav takšen potlačen nos in nepoče-sane lase, vendar se je gospodu Rol-linti zdelo, da je telo male prodajalke še bolj shujšano kakor pred štirimi dnevi. Trenutek nato je pa dekletce že •-■tonilo pred prestrašenega gospoda Ifollina in dejala: Gospod, gospod, vaš šopek .. Gospod Uollin je bil še zmerom ko okamenel. Ja. toda. Naposled je izjavil: Kdo pa ste vi? Jaz sem njena seslra. je pojasnilo dekle. Ona ima srečo. Odšla je v neko zavetišče, kjer se uči šivanja in bo-že v nekaj mesecih lahko zaslužila. Odkar je pa v zavetišču, jo neprestano skrbi, kje boste zdaj vi kupovali cvetlice. Celina, mi je dejala nekega dne. »pojdi zvečer pred tista, vrala, kjer sem jaz doslej stala, in mo zamenjaj. Nikar ne pozabi po-šopka tistemu gospodu, ki mi je vsak večer dajal 50 centimov. Prepričana som, da jih že pogreša, ko so ie tako navadil nanje.« Zdaj sem jo res zamenjala... bo- dite prepričani, da boste odslej spet vsak večer dobili svoj šopek cvetlic... Prvi pisalni stroj za tibetansko pisavo Lhassa, marca. Menihi nekoga samo.tana v tibe- ! Alojzij K tlim r) ponili 122.15: |*l 20.30: Sumu v ti! 22.00: Napo Konec ob 23.00 «lovo — in NEDELJA. i pl t, 8.00: 9.C0: N tanskem mestu Lhassi, sedežu velikega | salonski lame, f-o pred nedavnim naročili pisalni stroj, ki bo imel vse črke tibe- J tanske pisave. To težko nalogo so menihi poverili nekemu angleškemu inženirju, ki bi moral glede obširnosti tibetanske pisave zgraditi pisalni stroj z nič manj ko 300 tipkami. Po dolgem trudu se je naposled inženirju le posrečilo izdelati takšen stroj. Pred nedavnim so prvi pisalni stroj za tibetansko pisavo prepeljali v vznožje Himalaje, odtod ga bodo pa domačini prenesli po s kor o neprehodnih poteh do Lhasse. Meiiihi se bedo na tem stroju sicer zelo težko naučili pisati, ker ima toliko črk, z dobro voljo bedo pa tudi to težavo premagali in dosegli, da bodo Tibetanci laže prejemali cerkvene zapovedi svojih predstojnikov. .lutrnji pozdrav upovedi. poročil kvartet 10.30: cerkvene "last«** in Metoda 11.15: IMoš«« skegu oi ust \ a »Slave* « ja ve 13.00: Napovedi i. APRILA 8.15: Kvartet i 9.15: Plošee Versk* govor i/. eerkve sv. 11.45: K on 12.30: P 13.02; I/, pihni 9.45: 10.45: Cirila pev-roeila. oh* slovenskih »♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦• Da bo vsa družina vesela, je treba samo kupiti »Družinski tednik«! spevoiger« Sodeluje Hadijski komorni zbor, njegovi solisti in Kadijski orkester. Dirigent: D M. Sijanee 17.00: Kmet. ura 17.30: Ve- selo popoldne 19.00: Napovedi, poročila, oh-ja\e 19.30: t ra slovensk** glasbe in besede 20.30: ltatlij-ki orkester 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Plošee Konec ob 23.00 uri. PONEDELJEK, 31. MARCA 7.00: .lutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, obja\e 13.00: Napovedi 13.02: ltadijskl orkester 14.00: Poročila 17.30: Godalni kvartet (gg. Mariu Sl., K. Burger. Avg. Ivančič, (J. Miiller) 18.10: Duševne zdravstvo 18.30: Plošče 18.40: Slovenci \ tujini (gdč prof. Slava I.ipoghtv&ek). 19.00: Napovedi, porodila, objave 19.25: Nacionalna ura 19.40: Plošče 19.50: Hudomušnosti (g. Fr. Lipah) 20.00: Koncert. Sodeluje operna pe\ka pdč. Klza in Radijski or.ke.ster. Dirig D. M. 21.30: Plošči* 22.00: Napovedi, porot' lice ob 22.20. uri. Karlov ne šijii n ec ila. Ko- ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦« RADIO LJUBLJANA 00 27. III. DO 2. IV. 1941. ČETRTEK, 27. MARCA 7.00: .lutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Pisan venček veselih zvokov 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Salopki orkester (g. Petrič) 14.00: Poročila 17.30: 1’adijski orkester 18.40: Slovenščina za Slovence (g dr. I*. Kolarič) 19.00: Napovedi, poročila 19.25: Nacionalna ura 19.40: Plošče 19.50: Deset minut zabave 20.00: I{«dijski orkester 21.00: Ostercev a skladateljska ura 22.00: Napovedi, poročila. Ko uec ob 22.00. PETEK, 28. MARCA 7.00: lutrnji pozdrav 7.05: Kapovedi, poro- čila 7.15: Pisan venček veselih zvokov '11.00: Šolska ura 12.00: Ploščo 12.30: Poročila, objave 13.02: Radijski orkester 14.00: Poročila 17.30: Pevski koncert narodnih in umetnih pesmi. Poje gdč. Štefka Korenčanova, pri citrah g. Vilko Skok 18.10: Ženska ura: Bolniško in starostno zavarovanje uslužbencev (gdč. V. Penoa) 18.30: Plošče 18.40: Francoščina (g dr. Stanko Leben) 19.00: Napovedi, poročila 19.25: Nilska delta — vrata Egipta (g dr. Valter Bohinjec) 19.40: Plošče 19.50: Obisk obmejnih gora (g. Ljubo Tiplič) 20.00: Plošče 20.30: Večerni koncert. SodMujejo gdč. Ksenija Rušej ih Radijski orkester 22.00: Napovedi, poročila. Konec oi» 22.20. SOBOTA, 29. MARCA 7.00: .lutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Pisan venček veselili zvokov 12.00: Kar brez napovedi plošči; hite, z njih pa veseli napevi done 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Radijski orkester 14.00: Poročila 17.00: Otroška ura 17.30: Plošče 17.50: Pregled sporeda 18.00: Orgelski koncert (g. prof. Pavel Rančigaj) 18.40: Kdo je obveznik pasivne zaščite ter kake pravice in dolžnosti iina (g. Grasselli Andrej, viš komisar) 19.00: Napovedi, poročila 19.25: Ploščo 20.00: O zunanji politiki (g. dr. t- HARMONIKO -i vseh vrst, violino In druga glasbila se naučite hitro in ceneno le pri strokovnjaku 1 Pouk na VaSem domu ali v tečalih, naslov »GLASBA* LlllBLJANA, Predjamska 37 (Rožna dolina) V nedeljo je bila ob priliki tekme z Madžarsko v Beogradu tudi seja VNS, Določili so na 6. april začetek državnega prvenstva in izzrebali pare in termine. ReSevali so mimo drugega tudi Haškovo prošnjo za sodelovanje v ožjem tekmovanju za državno prvenstvo. O seji Je bilo za javnost prirejeno posebno obvestilo; iz njega fce vidi. da je Srpski loptačkl savez načelno odklonil Haškovo prošnjo in da se zato o sami prošnji sploh ni moglo razpravljati, »Jutarnji list« obvestila ni prinesel, pač pa neko potvorbo pod debelim naslovom »Slovenci onemogočili Hašku vstop v državno ligo*. Položaj v Zagrebu je tak, da bi s Ha-škovim sodelovanjem imeli vsako drugo nedeljo dvojen spored — z delitvijo utržkev. če sodelujeta samo dva klu-1». Gradjanski in Concordia, igra eden doma, drugi zunaj, in narobe Pa razpolaga vedno sam z utržkom, ki ga doma deseže. Na tej zelo stvarni osnovi sc je razbila solzava sentimentalnost, ki so Jo javno in uradno (v Hrvatskem nogometnem savezu, na seji Grad Janškega) pretakali za Ha-Ska, medtem ko so za njegovim hrbtom stvar tako uredili, da so mu prošnjo odbili. Zakaj naj bi zdaj bili vsemu temu krivi Slovenci, nam ni znano. Morda bi nam to skrivnost odkril ».Jutarnji list«? Med tednom, na Jožefovo, so v hrvatski ligi postavili še piko.na poslednji i. Rezultati so bili: Concordia-Ze-ljezničar 2:1, Gradjanski - Sašk 6:1, Slavija V-Hašk 4:2. Bačka-Slavija O 3:2, Hajduk-Split 9:0. Hajduk je s tem dokončno sedel na hrvatski nogometni prestol. V srbski ligi bedo pa prihodnjo nedeljo razčistili položaj. Slovenska zimskošportna zveza je s tekmovanjem za damsko prvenstvo v alpski kombinaciji za letos končala svoj spored tekmovanj. Na črnem vrhu nad Jesenicami se je devet tekmovalk potegovalo za naslov prvakinje. Priborila si. ga je Pavlina štolcar-jeva, članica Skale. Ilirija je otvorila letošnjo sezono teka čez drn in strn v Ljubljani. Komaj 20 atletov se le pojavilo na startu. Zmagala sta med juniorji Peter Bodra jc, med seniorji Janko Jan, oba prirediteljeva člana. O. C. IB ► b a i M l O) o E 4) RESMAN LOJZE-Ljubljana Cesta 29. oktobra (Rimska) it. 21 ■etelaii 44-91 Po truclapoinem delu — zabava in razvedrilo v » Družinskem tedniku « ! Edina dobra godba za vsakega je na ploščah #4 Wm LJUBLJANA ^ PASATA *rOOT»ČfclK* on Glavno zastopstvo MEINEI, & HEROLD, MARIBOR Zahtevajte b r c 7, p 1 a č 11 e sezname! P. ZAJEC IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, sedaj Stritarjeve ul. O pri traniiškanskeni mostu vsakovrstna otaia, cinnogitdi, toplomeri, oaromitn, nigromitn, iti Vmka ubira ur. ilalnii.t in ireDrnine. Samo Kvalitetna optika Ceniki breidaina CtlJlNA GOSPODIMIA tudi VI se morate seznaniti in obiskati novo otvorjeno trgovino z železnino, kjer bodete z uspehom ugotovili, da karkoli potrebujete v Vašem gospodinjstvu, Vas postreže najceneje ŽELEZNINA -----► Sekavčnik Filip LJUBLJANA, Rimska cesta K. 19 Telefon Slov. SMS ..DRAVA" ie prava zavarovalnica malega človeka MARIBOR m Sodna ulica št. 1 v lastni palači Glavno zastopstvo LJUBLJANA, Pražakova 8/1 in v SUBOTICI, Manojlovičeva 5 Domači zavarovalni zavod — zavaruje za smrt in doživetje — za doto In gospodarsko osamosvojitev — za rento, starostno preskrbo, preuzitek, pokojnino — denar zavarovancev (njihova premijska rezerva) je varno naložen. — KDOR ŽELI SEBI IN SVOJCEM DOBKO, SE ZAVAHUJK P1U „DRAV1“! Zahtevajte prospekte in obisk zastopnikov! Iščemo zastopnike In potnike za vse kraje. TOREK, 1. pozdrav APRILA 7.00: .lutrnji pozdrav 7.05: Napo\«di. poro. 7.15: IMosee 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objav«- 13.00: Nnpoudi 13 02: liadij-ki orkester 14.00: Poročila 14.15: • Sulska'* uta 17.30: Plošče 18.00: Itadijski orkester 18.40: Začetek Petrovo Rubije (g. Fr Terseglav) 19.00: Napovedi, poročila obja\e 19.25: Nacionalna ura 19.40: l»loščr 19.50: šolska posvetovalnica (p. prof Kdbin llojr) 20.00: čudoviti! iznajdbe profesorja ('iprijana 22.00: Napovedi, poročila. Konec ob 22.20 uri. SREDA, 2. APRILA 7.00: .Tut ni ji pozdnn 7.05: Napovedi, poročilu 7.15: Plošči- 12.00: Plošč«* 12.30: Poročila. objavi* 13.00: Napovedi 13.02: Padijskl orkester 14.00: Poročila 17.30: Plošče 18.00: O treznosti in dostojnosti (ji. prelat Janc/* Kalan) 18.20: Plošče 18.30: Mladinska ura 19.00: Napovedi, poročila, objave 19.25: Nacionalna ura: Vojaška oddaja 19.55: Plošče 20.00: Samospevi udč. Vande ZUtl«*r, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek 20.45: Kone«*rt Radijskega orkestra 22.00: Napovedi, poro-, čila do 22.20 ure. »♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦t Vam je težko pri srcu in si želite malo razvedrila, potem sezite po »Družinskem tedniku«! MULI OGLASI če NEKADILEC POSTANETE v treh Um h t na- Sim zanesljivim tn popolnoma neškodljivim sredstvom tNikctinol« — Velika »teklenK* Uin 70’—. mala din 60*—. Pošilja po povzetju »Jugopatent« Ljubljana. Pvorfcakova 8. Iščemo zastopnike ULTRAVIOLETNI ŽARKI go Mr zdravja la lepote. Sončite se doma t, nnšo patentirano ultravloletno pbsevalko »ORIGINAL UPR«* ki Vam nudi zdravje In lepo rjavo polt. Zahtevajte brezplačno prospekte, »Jugo* patente, Ljubljana. Dvoržakovo ft — Iščemo preprodajale*- CVETLICNI MED ceneje v Metlami, In la medico dobite naj-^Ljubljana. Zidovska ul. 0. FILATELISTI POZOR! Kupujem vsakovrstne posamezne znamke kot tudi celotne zbirko po najvišjih dnevnih cenah Istočasno nudim filatelistom znamke v serijah ali posamezno po najbolj ugodnih cenah. Poizkusite in prepričali se boste Knjigarna Jantz Dolžan — Ljubljana. Stritarjeva 4 KUPUJEM krojaške in volnene odpadke po najvišjih cenah. R. Višnjevec, Masarykova 4S ^ nasproti skladišč glavnega kolodvora. „REALITETA“ zavod za kupoprodajo nepremičnin je samo v Ljubljani Prešernova ul. 54/1. Tel. 44-20 nalivna PERESA ra vae fctvljenje. Prozorno držalo. izredno velik rezervoar črnila. 14 karatno tlalo ~perfe Najlcpfp darilo za v*e prilike. »Jugopatent«. Ljubljana, Dvor-ftakova 8 — Zahtevajte cinik* Sprejmemo zastopnike. OKAMA MAZILO It zdravilnih teMČ Čudovit utpep orl roi.ah opeklinah ožuljei.jih tolkli, turlb In vnetjih ttd za ne-do doJenCUot pri kožnem vnetju. tzpuSčajib In lira-•lob na temenu, zn rn»* nokane orsue bradavice. Dobi »e ▼ lekarnah In dro(r'**n)nh Nujna dolgoročna POSOJILA državnim, banovinskim, mestnim uradnikom in zvaničnlkom, železničarjem, orožnikom, ti-nancurjem, upokojencem itd, daje stari renomlranl denarni zavod. Pojasnila daje zastopnik MIHAEL KREČ, LJUBLJANA Tyrševa 33 Izdaja K. Bratuša, novinar; odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tisKarno odgovarja O. Mihalek — vsi v Ljubljani.