GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VRHNIKA LETO XII ŠTEVILKA 117 DECEMBER 1984 MHHN Krajevnim skupnostim materialno osnovo za delo »Težaven gospodarski položaj zaostruje tudi družbenopolitične odnose in delovanje socialistične zveze je v takih razmerah težavnejše kot sicer. Izhod iz težav je v uspešnem delovanju samoupravnega sistema v celoti. SZDL mora organizirati delovne ljudi in utrjevati njihovo zavest, da je njihova pravica in dolžnost reševati svoje lastne probleme v krajevni skupnosti in v občini. Mesto delovanja, organiziranja in dogovarjanja pa je v socialistični zvezi oziroma v njenih frontnih delih,« je v uvodni razpravi na programski seji občinske konference SZDL, ki je bila 19. decembra poudaril dosedanji predsednik Tomaž Grom. Na seji so delegati za novega velike, da ogrožajo nadaljno prirejo Herman Bole Združeni za srečno Ko stopamo iz starega v novo leto nam ta prehod vedno predstavlja enega od mejnikov, da ocenjujemo opravljeno delo in se polni optimizma z najboljšimi željami ozremo v prihodnost. Ni nam treba pisati o tem, kaj vse smo dosegli v občini v iztekajočem se letu, o čem vse je bilo govora na različnih sestankih v krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah, v občinskih družbenopolitičnih in samoupravnih organih. Kar počez je težko reči, da je bilo vse dobro kot tudi, da je bilo vse slabo! In česa bi si zaželeli za prihodnje leto? To vprašanje smo zastavili tudi predsedniku Občinske skupščine Andreju Vidoviču in predsedniku izvršnega sveta Herman' - Boletu. Andrej Vidovič: Uresničiti moramo že dogovorjene stvari. V delo skupščine moramo vključiti še širši krog ljudi in tako uresničiti dogovor, da bomo vsa ključna vprašanja obravnavali skupaj z vodstvi organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti. Očitki, da je marsikaj že v naprej odločeno so občutni in često kar upravičeni. Izhod iz tega vidim v tem, da vsi odgovorni dejavniki, tako v KS kot v delovnih kolektivih začno pogljobljeno razpravljati o vseh vprašanjih o katerih potem odloča skupščina. Res pa je, da bomo morali občanom še več povedati do kakšnih odločitev prihaja v skupščinskih klopeh in to je pomembna naloga tudi občinskega časopisa. Doseči moramo, da bo tudi vse tisto, za kar se občani odločijo tudi uresničeno, Nenazadnje pa doseči in razviti občutek soodgovornosti vseh v združenem delu in v krajevnih skupnostih za urejanje naših skupnih zadev, saj je še prevečkrat občutno, daje »občina« tista institucija,.ki mora vse urediti. Želimo, da bi naše gospodarstvo še bolj soodgovorno sodelovalo pri reševanju »naših skupnih« razvojnih programov. Le tako bomo združeno še uspešnejši in zadovoljnejši. Uspešni bomo, če bomo v občini dobro delali vsi njeni »sestavni deli«. Herman Bole: Pred pomembnimi odločitvami smo. V novem letu se moramo odločiti za razvoj občine do konca tega stoletja. To ni lahka odločitev, zato se bomo morali vsi občani resno lotiti naših razvojnih programov. Mislim, da si moramo jasno »naslikati« našo prihodnost, saj je od tega odvisno kaj in kako bomo v občini delali v prihodnjih petih letih, in tudi v letu 1985. Nedvomno lahko z dokajšnjo mero zavzetosti vseh odgovornih dosežemo, da gospodarsko še okrepimo našo občino, da izboljšamo kvalifikacijsko strukturo zaposlenih, da zagotovimo vsem občanom pitno in tehnološko vodo, da se pobrigamo za ureje-nejše okolje in nenazadnje, da se temeljito pogovorimo z Ljubljano, K,er )e zaposlenih precej naših občanov, da kakšen dinar »priteče« tudi 1 >azaj v naše krajevne skupnosti, saj je ustvarjeni dohodek delavca tudi w za pokrivanje potreb v kraju bivanja in ne samo na delovnem mestu. Se bi lahko naštevali ampak, če to rešimo bomo že veliko napravili. Vsem občanom pa želita, da se jim intimne želje združijo v en sam ^RECNO, ki naj pripelje tako do sreče vsakemu posamezniku kot ce-otni družbi. In ne pozabimo, vse kar nas druži (in tudi razdvaja) je delo 'Judi, krajanov in občanov! predsednika Občinske konference SZDL izvolili Jožeta Perparja. Novi člani predsedstva pa so odslej tudi Ciril Podbregar, Rado Ogrin in Janez Čerin. V razpravi, ko so govorili o nadaljnjem razvoju je bilo poudarjeno, da pogrešamo konkretne razvojne programe, tako v mnogih delovnih organizacijah kot tudi v občini, ker nimamo za to primerne organiziranosti. Pritegniti bo treba strokovne živine. Stanovanjska problematika je vedno težja, je poudaril delegat stanovanjske skupnosti. Zmanjšana gradnja stanovanj in skok cen sta zaostrila to vprašanje. Mladi imajo slabe možnosti, da rešijo stanovanjsko vprašanje. Dosedanje zaostajanje se bo kot problem vsakoletno po-večačo, če ne bomo pospešili gradnje, rešili kreditiranja in. namensko varčevanje. Ekonomskim najemninam Na letni programski seji OK SZDL so delegati za novega predsednika izvolili Jožeta Perparja. Rojen je 1933. leta, po poklicu je diplomirani pravnik in opravlja naloge indicidualnega poslovodnega organa v Notranjskem zdravstvenem domu. Od 1983. leta je član predsedstva OK SZDL, v obdobju od 1979 do 1983. leta je bil sekretar OK ZKS Vrhnika. Funkcijo bo opravljal neprofesionalno. kadre, ki jih sicer v občini tudi ne manjka, vendar delajo izven nje. Dosedanji razvoj nam namreč ne zagotavlja perspektivne zaposlitve mladih delavcev znotraj občine. Trend je še vedno v povečanem odlivu delavcev, s tem pa seveda ne jačamo ekonomskega potenciala občine in ostajamo v dobršnem delu spalno naselje. Baza za razvoj so obstoječe gospodarske dejavnosti in potenciali pri katerih pa moramo v nadaljnjem razvoju slediti cilje: zmanjševati porabo surovin in energije, povečati pa uporabo lastnega znanja in višjo stopnjo obdelave. V kmetijstvu je brez dvoma napravljen določen napredek, posebno pri pridelavi hrane. Živinoreja, ki ima na Vrhniki tradicijo, ima posebno lepe rezultate. Načrti za ravninske dele zemljišča so obetajoči. Problem pa je v neskladju cen, ki so že tako Krvodajalcev iz leta v leto več raniu i, 0sodanie izkušnje in doseženi rezultati pri organizirano« VOda'als,va na Vrnniki kažejo vedno večjo zainteresira i! lzkazovania solidarnosti na tem področju. zvau Krv°dajalsko akcijo, ki je bila 14. decembra 1984 se je od-Od Oh- Pr°stovoljnih krvodajalcev. Trud vseh organizatorjev ni2a(?c'nske9a odbora Rdečega križa, aktivistov, krajevnih organi bj| 1 RK; °°S Vrhnika, do organizatorjev v združenem delu res Ć69a k™an Posebno se moramo zahvaliti mladim članom Rde-i60d t a vseh osr,ovnin So1.za sodelovanje pa tudi ZKO, ki nam topi, QhP'/a dvorano ter osebju Mlečne restavracije za pripravljen potr- .r°k, kavo in čaj. Največja zahvala za vso požrtvovalnost, ^žljivost ter izkazano dobro voljo pa gre vsekakor krvodajal- cem, katerih število je iz leta v leto večje: v preteklih letih je bilo okrog 150 odvzemov letno, v letu 1983 že 584, letos pa kar 988. Žal pa se tudi tokrat nismo mogli izogniti neprijetnemu čakanju pred samim odvzemom, vendar pa so nam na Transfuzijski postaji v Ljubljani za v bodoče zagotovili ojačano ekipo. Vemo, da so še stvari, na katere bomo morali biti v prihodnje bolj pozorni, saj se na napakah učimo tudi mi. 2 izmenjavanjem izkušenj, prizadevnim delom, predvsem pa z dobro voljo vseh, pa bomo kos tudi tem težavam. OBČINSKA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA VRHNIKA ŽELI SREČNO 1985 V ŽELJI, DA BI SE ŠE NAPREJ SREČEVALI NA KRVODAJALSKIH AKCIJAH. pa bi se morali kljub težavam vse bolj približevati, sicer nam bo propadel že obstoječi stanovanjski fond. Na področju samouprave pa je še vedno čutiti nezainteresiranost stanoval-. ( cev, za samoupravno organiziranje. Zaradi zaščite zemlje in ob ekonomični gradnji stanovanj pa bi morali bolj izkoriščati prazne prostore znotraj naselij, predvsem na Vrhniki in nekatere rezervate, ki trajajo že nad 30 let opustiti. Še posebej so delegati izpostavili, da smo problemu mladih v SZDL namenili premalo pozornosti, pa ne v smislu nadzora nad njihovim delovanjem, kpt delom fronte, temveč v iskanju možnosti vključevanja mladih v družbene tokove in razreševanju problemov. Izobraževanje, štipendiranje, zaposlovanje, družbena in društvena dejavnost so osnovni problemi, za razreševanje teh pa je odgovornost vseh organiziranih družbenih sil. Še posebej pa so se zavzeli, da delo krajevnih konferenc in delo samouprave v krajevnih skupnostih še okrepijo. Ob tern pa se zavedajo, da bo za delo krajevnih skupnosti zagotoviti tudi materialno osnovo, zato so si za prednostno nalogo zadali, da okrepijo sodelovanje z Ljubljano, kjer je zaposlenih največ naših delavcev in skupaj s sosednjimi občinami sistemsko rešijo financiranje krajevnih skupnosti. J J Svečanosti ob dnevu naše armije Ob dnevu JLA sta bili v naših vojašnicah svečanosti, ki so se je poleg pripadnikov oboroženih sil udeležili tudi predstavniki občin Vrhnika, Sežana in KS Dekani ter mladinci in pionirji. Ob tel priliki so najboljši posamezniki in enote prejeli nagrade in priznanja. tam Srečno in uspešno novo leto vam želijo Družbenopolitične organizacije Skupščina občine Izvršni svet Zveza rezervnih vojaških starešin Samoupravne interesne skupnosti Naš časopis Namesto novoletne voščilnice Ob koncu leta običajno delamo vseh vrst obračune, bilance in se zaklinjamo, da bo sprvim januarjem dosti bolje in vse drugače. Vse preradi pozabljamo, da bo dosti bolje in drugače le, če se bomo v prvi vrsti spremenili mi, če bomo spremenili odnos do dela, odnos do predmetov in nenazadnje do soljudi. Kolikokrat v letu —po vseh zvenečih obljubah —pozabite, kaj ste komu obljubili? Se zavedate, da ste vi prvi, ki lahko svoje delo opravi bolje? Da bodo številke v vseh kvartalih leta na družbenem in gospodarskem področju tudi odraz vaše prizadevnosti? Da na videz nepomembni svinčniki, listi papirja in selotejpi, kijih resda že precej manj, pa vendar še, nosite domov svojim malčkom, pripomorejo k rdečim številkam vaše delovne organizacije in da vaša vsaka odvečna kava med delovnim časom ni korak k boljši produktivnosti?! Vsak zase mi bo ob prebiranju tega paberkovanja pritrdil, toda naglas in v življenju bo le malokdo kaj spremenil. Hej! Premislite! Saj je skoraj že novo leto, za katerega imate že toliko reči na spisku, dodajte vendar še kakšno iz tehle vrstic! Ste tudi vi med občani Vrhnike, ki kar naprej negodujejo, da preskrba z vodo ni urejena, ki opominjajo in napadajo vse forume in družbeno politične organizacije kličejo na odgovornost? Pa ste zlezli najprej vase? Mar ste res čisto in brezmadežno bitje, kot je lahko le lesketajoči se pomladanski sončni žarek? Laž ima kratke noge in... odidite brez nje v 1985! Poprimite za de'o, prisluhnite apelom in prijaznim vabilom za delovne akcije, ki jih bo v prihodnje še več, če nočemo v svoji družbi še več težav, ki rojevajo kronične nergače. Krajani Bevk, nikar ne obupujte zaradi enega samega športnega igrišča. Zares je zastavljen v vaših planih, toda položite si ga še v vaša srca. Prestavili so ga z neprimernega zemljišča v neprimerno okolje in tako je do danes to le vaša imaginarna predstava. Pogajajte se naprej, zgledujte se po sosedn/ih krajevnih skupnostih in v novem letu boste zagotovo uspeli! Uspeli vsaj tako, kot so krajani Dragomerja, ki so iz svojega spalnega naselja naredili pravo malo brigado pridnih, udarniških rok, ki so s pomočjo samoprispevka asfaltirale ceste, javno razsvetljavo, športno igrišče za odraščajočo mularijo in še kaj. Zares je bilo njihovo lansko leto uspešno in upamo, da bo takšno tudi 1985. leto! Se boste nasmehnili, če omenim še krajevno skupnost Vrhnika, kije po dolgih letih negodovanja in le po nekaj letih trdega dela dobila novo pokopališče? Žal, tudi tega ne smemo pozabiti in zamolčati, pa naj bo tole še tako »posebna« novoletna voščilnica. Člani gasilskega društva iz Borovnice se bodo v novem domu, kije že pred streho, lahko pripravljali, da bo rdeči petelin čimmanjkrat povzročal težave. Želim jim, da bi se dobro izurili in čimmanjkrat intervenirali. "Kultura je kot kruh naroda,« je trdil že Ivan Cahkar. Dosežki na tem področju so spodbudni, vendar ne smejo zamreti. Pevski zbori, folklorne skupine, razni umetniki iz vseh krajevnih skupnosti naše občine so v zadnjem času precej truda vlagali v delo in se zato uspešno predstavljajo javnosti. Žal mije za vsakogar, ki sem ga izpustila. Toda namen tele pisarije je bil drugačen. Takšen, da bi vas vzpodbudila k izpolnjevanju vaših obljub v novem letu, h koristni in zabavni izrabi prostega časa, k majčkeni kolektivni pomoči in posluhu do naših najbližjih. In nenazadnje, ne zahtevajte vendar od vaših otrok, da prehitro odrastejo, zgledujte se kdaj po njih in obdržite mladost, bodite kdaj otročji ali pa vsaj sproščeni in prisrčni, tako, kot to znajo le naši najmlajši! Pa srečno! M. H. Obrtniki iz naše občine so si na Stari cesti zgradili lep dom in s i z nj im zagotovil i še boljše možnosti za delovanje svojega združenja. NAŠ ČASOPIS DECEMBER 190 V SZDL prisluhniti vsaki misli Vsakoletna ocena dela Občinske konference SZDL je postala že praksa. Čas to zahteva in mogoče je enkrat letno še premalo, če želimo, da se socialistična zveza in vsi njeni frontni deli hitro prilagajajo razmeram političnega življenja in razvoja občine. Vsebino dela črpa iz resničnega življenja, iz vsakdanjega življenja delavca — občana in njegove dejavnosti. Interes posameznikov in družbenih skupin mora skozi razpravo in usklajevanje v SZDL postati družbeni interes. O delu socialistične zveze smo ob letni programsko volilni seji govorili s sekretarjem Občinske konference Marjanom Siguli-nom. — Kako lahko na kratko ocenite delo socialistične zveze v tem letu? Občinska konferenca SZDL in njeni organi so v tem letu delovali na podlagi programskih usmeritev za delo OK SZDL in njenih organov, sprejetih na programsko volilni seji decembra 1983. Svoje naloge smo načrtovali v povezavi s sprejetimi cilji in nalogami vseh frontnih delov in dogovorov v okviru delegatske skupščine. Zato so se tudi izvajale samostojno, ali usklajeno, z vsemi v posameznih frontnih delih. Za letošnje obdobje je značilna predvsem široka akcija vseh frontnih delov za uresničevanja dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije, konkretnih ukrepov ekonomske politike m nalog pri načrtovanju našega srednjeročnega in dolgo-rocnega razvoja. Ni bilo enostavno v tako zapletenih razmerah opredeliti tiste prednostne naloge, ki bodo zagotavljale uresničitev strateških ciljev naše stabilizcije. Socialistična zveza pa mora s svojim delovanjem ustvarjati pogoje za mobilizacijo čim večjega števila ljudi. Znotraj organov in oblik delovanja mora tekoče spremljati uresničevanje nalog in ciljev in družbenih planov v posameznem obdobju. Vzporedno s temi nalogami pa ustvarjati pogoje za pripravo planov za novo srednjeročno in dolgoročno obdobje 1986—90. Še posebej pa opozarjati, da se ugotovljene slabosti pri uveljavljanji! I. faze ekonomske stabilizacije in tekočih gospodarskih razmer ne prenašajo v novo obdobje. V razpravah smo opozarjali na resnično zaostrene razmere na področju zaposlovanja, cen, investicijske politike, skupne in splošne porabe in še na neka- tera druga vprašanja, kj v veliki meri vplivajo na slehernega občana. Posebna pozornost je bila namenjena obravnavi področja razvoja kmetijstva, pridelovanju hrane, prevsem pa razvoja kmetijstva na podlagi bolj načrtnega in ekonomičnega izkoriščanja zemlje. — O teh in še mnogih drugih pomembnih vprašanjih so tekle razprave le v predsedstvu? O vseh teh vprašanjih je bilo mnogo razprav v organih OK SZDL, predsedstvu, ostalih frontnih delov in delegatski skupščini. Nismo pa vseh uspeli ustrezno razrešiti. Delovanje OK SZDL, predsedstva OK SZDL, svetov in koordinacijskih odborov se je preko celega leta neprestano prepletalo. OK SZDL se je sestala trikrat, predsedstvo kot politično izvršilni organ petnajstkrat. Obravnavana je bila vsa najpomembnejša problematika, ki je bila aktualna v občini. Najbrže vsa ta aktivnost pomeni kvaliteten premik in, da ne moremo govoriti o forumskem zapiranju ali odločanju. To konec koncev potrjuje tudi dejstvo, da so se enkrat ali večkrat, največ štirinajstkrat sestali vsi koordinacijski odbori in sveti, ki so formirani pri predsedstvu OK SZDL. Sestal pa se ni svet za DE in politični položaj žensk, svet za kulturo in svet za znanost. Ker v omenjenih svetih tudi nismo našli ustreznih kadrovskih rešitev bomo morali te organe v prihodnjem obdobju temeljito kadrovsko pretrestj. Sklicali smo tudi tri sekcijske razprave, dvakrat posebno specializirano razpravo in sklicali smo tudi stalno sekcijo za pokopališča. Ponovno smo ugotovili, da je treba pri razvijanju sekcij-skega dela težiti predvsem k sprotnemu spremljanju doga- V letošnjem letu je bila prva faza gradnje vodovoda zaključena in tako smo oporečne vodne vire zamenjali z zdravo pitno vodo. Ko so zaključevali dela na novem vodovodu pa se je pokazala potreba po gradnji novega oziroma pravega eksplotacijskega vodnjaka na vršaju, saj smo v fazi poskusnega obratovanja črpali vod iz raziskovalnih vrtin. Zdaj delavci Geološkega zavoda iz Ljubljane zaključujejo dela na novem vodnjaku, ki bo za nekaj metrov globje od dosedanjih in v spodnjem delu zgrajen iz nerjaveče pločevine. Ocenjujejo, da bo moč iz tega vodnjaka črpati okoli 50 litrov vode v sekundi. Do konca januarja bodo zaključili poskusno črpanje, ki ga bodo spremljale potrebne analize o kvaliteti in količini vode in računajo, da ga bodo ob ugodnih vremenskih razmerah čim preje priključili na obstoječi vodovodni sistem. Vzporedno s temi deli pa se na SKOCES-u pripravlja potrebna investicijsko tehnična dokumentacija za rekonstrukcijo dela primarnega cevovoda na Robovi na Vrhniki, ki bo omogočalo Stari Vrhniki boljšo preskrbo z vodo. janj; s tem lahko učinkovito posegamo v reševanju problematike na posameznih področjih družbenega življenja in dela. — Ali društva in družbene organizacije ter njihove zveze delajo dobro? Čemu ste prav letos namenili največ pozornosti? Lahko rečem, da smo z njihovim delom lahko kar zadovoljni. V letošnjem letu je bilo veliko po- Marjan Sigulin: Frontnost bomo še bolj okrepili zornosti namenjene tudi delovanju gasilskih društev in po njihovem vključevanju v fronto v posameznih okoljih lahko ocenimo, da so se v posameznih sredinah že vključili. Z delovanjem družbenih organizacij in društev po- sebnega družbenega pomena (humanitarnega značaja: RK, DPM, Dl) smo lahko zadovoljni, saj so med najaktivnejšimi, predvsem velja to za RK, saj je v letošnjem letu bilo ustanovljenih nekaj novih krajevnih organizacij in jih ima sedaj že 12. Tudi njegova vsebina dela in aktivnost se Je okrepila. Dokončno smo ustanovili DPM Vrhnika, sicer ne tako kot smo se dogovorili, vendar je tudi taka oblika določen napredek. — Verjetno pa bo v socialistični zvezi potrebno še veliko dela, da bo postala tudi v praksi takšna kot si jo želimo? V delovanju socialistične zveze so v praksi še vedno pomanjkljivosti, ki ne prispevajo k temu, da bi bila dovolj odprta in ljudska. Vemo kakšna bi morala biti SZDL, toda v praksi tega marsikdaj in marsikje še ne znamo uveljaviti. Odpravljanje napak in pomanjkljivosti je dolgotrajen proces v katerem imajo veliko odgovornost vse družbenopolitične organizacije. Le-te morajo poznati družbeno vlogo SZDL in soustvarjati pogoje za razvoj takih oblik in metod dela, v katerih bo ob demokratičnem usklajevanju interesov možno graditi skupno družbeno akcijo delovnih ljudi in občanov ter s tem učinkovitejšo socialistično zvezo. Letne seje v socialistični zvezi V vseh krajevnih organizacijah SZDL so novembra imeli letne programske seje. Povsod so na dnevne rede uvrstili najbolj aktualna vprašanja iz svojih središč. Če povzamemo iz njihovih poročil, so se najpogosteje vprašanja sukala okoli komunalne infrastrukture, cestne problematike, financiranja krajevnih skupnosti, problematike, vodooskrbe, prostorskih planov in še o nekaterih podobnih vprašanjih. V dveh krajevnih konferencah so izvolili tudi nova predsednika. V Verdu je nov predsednik krajevne konference SZDL Bojan Ščukovt, na Drenovem griču pa Angel Baje. Angel Baje Bojan Ščukovt Tokrat objavljamo zapis le z letne seje KK SZDL Borovnica, za prihodnjo številko pa bomo pripravili tudi druga krajša poročila. KRAJEVNA KONFERENCA SZDL BOROVNICA Iz poročila predsednika krajevne konference in poročil predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in društev je bilo razvidno dokaj dobro delovanje znotraj posameznih subjektov. Potrebno pa bo med njimi vzpodbuditi medsebojno povezovanje in koordiniranje posameznih aktivnosti. Pri analiziranju delovanja delegacij je obveljala ugotovitev, da pri oblikovanju delegacij niso imeli najbolj srečne roke, saj se v nekaterih delegacijah močno čuti osip posameznikov. Čeprav vodstvo krajevne skupnosti sodeluje z delegacijami (posebno še v zadnjem času), delegati ugotavljajo, da so često pri pomembnih odločitvah dokaj nemočni. Zato bo v krajevni skupnosti potrebno še okrepiti delo z delegacijami. Borovnica je razdrobljena krajevna skupnost s petimi vaškimi skupnostmi, vse pa imajo še vrsto odprtih ih nerešenih problemov predvsem na komunalnem področju in na področju telefonije. Ugotovitev, da bo imela krajevna skupnost vsako leto manj sredstev, denarja za investicije praktično ne bo, saj bo potrebno še bolj potruditi se pri realnem planiranju za prihodnje srednjeročno obdobje in potem naloge realizirati po sprejetih dokumentih. Je pa še vrsta »dolgov« s tega srednjeročnega obdobja, ki jih bo potrebno čimpreje realizirati. Med najbistvenejše naloge gotovo sodi ureditev kanalizacije v Borovnici, ureditev pokopališča ih mrliške vežice, napeljava telefonskih priključkov v nekatere vaške skupnosti (Dol — Oddelek z;i notranje zadeve poziva vse občane, ki še niso dsmniii novih osebnih izkaznic, da to store čim prej. Laze, Brezovica), še vedno ostaja obveza, da se tudi vsem tistim, ki s I. fazo sanacije vodovoda še niso dobili vode, priskrbi vodo z novega vodovoda, zato obveza za drugi samoprispevek velja. Pereč problem je tudi vrtec v Borovnici, ki ima dokaj slabe pogoje za delovanje. Ena najpomembnejših nalog borovniške krajevne skupnosti in njenega gospodarstva pa je ureditev »ozkega cestnega grla« pri gradu v Bistri. Ama Gačeša, predsednica občinske skupnosti socialnega skrbstva: »Novi del doma bo nudil topel dom stotim novim oskrbovancem. Tako bo pod streho tega doma v prihodnje deležno vsestranske skrbi in nege 210 oskrbovancev in to 39 v enoposteljnih, 156 v dvoposteljnih in 15 v triposteijnih sobah.« V letu 1975 je bil dogovor realiziran in odprt Dom upokojencev na Idrijski c. 72 z 120 mesti. Te kapacitete so bile načrtovane za potrebe vseh treh občin do leta 1985. Kmalu po letu 1980 pa so kapacitete sedanjega doma postale premajhne, kar je narekovalo potrebo po ponovnem dogovarjanju o rešitvi problema. Občine Cerknica, Logatec in Vrhnika so se ponovno odločile združiti sredstva za izgradnjo prizidka k Domu upokojencev Vrhnika. Prizidek je zgrajen iz sredstev Sklada za gradnjo stanovanj in domov za upokojence pri SPIZ, ki so jih združile občinske enote Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Cerknice, Logatca in Vrhnike. Vrednost prizidka je okrog 110.000,000din, kar so občine Cerknica, Logatec in Vrhnika združile v razmerju 20:20:60. Lastna sredstva amortizacije je prispeval še Dom, za opremo ambulante pa sta prispevali Občinski zdravstveni skupnosti Logatec in Vrhnika. »nju Sto novih mest v v Domu upokojencev 6P0 Varstvo starejših ljudi je na Vrhniki doživelo v svojem ml, razvoju mnogo sprememb, ki so bile izraz vsakokratne ; pa družbene situacije. Organizirano socialno zavodsko var- j ml; stvo na Vrhniki sega že v leto 1920, ko je v prostorih bivše t pri občine dobilo svoj dom 10 občanov. Potrebe po taki obliki I Vrl varstva so zelo hitro naraščale in je zaradi pomanjkanja I prostorov prihajalo do večkratnih selitev. Leta 1968 so re\ namenu domskega varstva služili objekti na Tržaški 33 in Hribu št. 1, ki so nudili oskrbo 80 oskrbovancem. V teh ob- ! Vrl jektih jim ni bilo mogoče nuditi ustrezne oskrbe in varstva. j Dr Prav tako pa Dom ni mogel sprejeti več občanov, ki so bili potrebni te oblike pomoči. V široko akcijo za zagotovitev 16 ustreznega domskega varstva za starejše občane, ki se je v tem letu začela v SR Sloveniji se je vključila tudi občina : gr; Vrhnika. Začela se je dogovarjati s sosednjima občipama [ Po Cerknico in Logatcem. Rezultat medsebojnega dogovar- j— janja in sodelovanja pa je bila odločitev za sofinanciranje izgradnje novega Doma upokojencev na Vrhniki za potrebe vseh treh občin. »Sodobno urejeni bivalni prostori v novo zgrajenem delu nudijo vsem stanovalcem velike možnosti tudi za zadovoljevanje njihovih osebnih in družabnih potreb, kar jim v dosedanjem delu doma ni bilo zagotovljeno in bo njihovo življenje sedaj postalo bolj aktivno, udobneje in jim bo dajalo občutek večje domačnosti. V novi del doma se bo v ustreznejše prostore preselila tudi ambulanta in uprava doma. Njihovi dose danji prostori pa bodo adapti rani za potrebe servisne dejavnosti,« je ob otvoritvi prizidka 21. decembra poudarila Ama Gačeša, predsednica Skupnosti socialnega skrbstva. »V skladu z možnimi cilji razvoja socialnega skrbstva v obdobju 1986—1990 in do leta 2000 bomo morali v socialnih zavodih čim smotrneje izrabiti obstoječe zmogljivo-sti. Tako bomo pri zadovolje- ankć vanju potreb starostnikov še :aba razvijali oz. razširjali storitve adnii za zunanje uporabnike kot na ftniz primer dnevno varstvo, pre- ^9at hrana in podobno. Zmogljivo- Drskl sti bomo tudi prilagajali vse ty k. večjim potrebam bolnih oskr- adni5 bovancev. Menimo, da lizne imamo z izgradnjo tega pri- rhnii zidka in po adaptacijah, ki so asan potrebne v starem objektu, ^stit dobre možnosti, da te naloge '^Tc izpolnimo/ seveda v tesnem fpd medsebojnem sodelovanju v LA°nc okviru naše občine in tudi aie izven nje,« je ob otvoritvi Re; poudarila direktorica Doma Stre Nada Žnidaršič. |V< Prizidek ima 3000kv.m tt)nil neto površine, ki obsega prit- - Tc ličje in tri etaže. V njem je 61 sob za oskrbovance z ustreznimi komunikacijami, dnevnimi prostori, sanitarnimi in shrambnimi prostori. Poleg tega je dom dobil v prizidku nov glavni vhod, ter nove prostore za fizioterapijo, ambulanto in upravo. Z adaptacijo v starem delu pa nameravajo prilagoditi servisne službe to je kuhinjo in pralnico novi kapaciteti ter potrebam starostnikov iz okolice doma. 1 Obč (to je pgat Tek ripac ?ozn Jšnje 89. Po; Volj Cilj je še boljše gospodarjenje »Samo gospodarjenje v OZD v letošnjem letu lahko ocenimo ugodno. Industrijska proizvodnja raste, prisotna je tudi precejšnja rast celotnega prihodka in dohodka, ob tem pa seveda ne smemo pozabiti na višjo rast materialnih stroškov, ki v globalu presegajo rast dohodka. Res je, da je temu glavni razlog povečanje cen materialom in surovinam, vendarle bi tu morali Zadnje dni starega leta so se še enkrat sešli predsedniki osnovnih organizacij sindikata in pregledali svoje letošnje delo. Poleg tega pa so osrednjo pozornost namenili varovanju družbene lastnine in požarni varnosti in se še posebej zavzeli, da moramo biti ravno ob novoletnih praznikih še posebej pozorni pri varovanju družbenega premoženja, predvsem moramo okrepiti varstvo pred požari. doseči večji učinek naših varčevalnih prizadevanj,« je v uvodni razpravi na letni seji občinskega sindikalnega sveta poudaril predsednik Marjan Kopina in v nadaljevanju opozoril, da v vseh sredinah niso z vso resnostjo pristopili k realizaciji varčevalnih ukrepov, kajti še so prisotna mnenja, da nam bodo pomagali oziroma reševali situacijo »z vrha«. Najprej bi morali varčevanje doseči v lastnih sredinah, na vseh delovnih mestih in v vseh okoljih. Zavedati se moramo, da imamo še veliko notranjih rezerv v produktivnosti, delovni disciplini, tehnološki izboljšavah in v boljši organizaciji proizvodni' Na osnovi ocene dosedanje aktivnosti sindikat o mobilizaciji članstva pri uresničevanju družb* noekonomskih ciljev in nalog dolgoročnega pf V grama gospodarske stabilizacije so menili, da s"je b večini osnovnih organizacij sindikata vzpodbudili org. mobilizaciji delavce za doseganje boljših rezulM-jui tov gospodarjenja. Delavci se zavedajo težke^lgo; položaja ter tudi dejstva, da je le dohodek bis^ekr vsega delovanja, tako za njihov socialno-varstve'dinj položaj, kot za dobro delovanje samih OZD. . Tako že v poročilu kot nato v razpravi so ugotal Ijali, daje bila po volilno programski seji osnoVj opredelitev kolektivno delo, ki so ga razširili svetu, komisije in odbore. Zato so prešli na takoj-*] nje konstituiranje teh organov, ki so v veliki meri rfl zbremenili predsedstvo in dali OS ZS neko oc^ podobo in miselnost, da kot sindikat nastopal enakopravno v široki frontni dejavnosti. To pa 5 odraža tudi v delu samih osnovnih organizacij, si\ so njim posvetili največ dela in aktivnosti, da i"? I tudi sindikat v OZD glavno in vidno vlogo pri raz^ j sevanju vseh aktualnih problemov in nalog. J Spregovorili so tudi o inventivni dejavnosti' sprejeli usmeritve za povečanje inovacij, saj l ravno poživitev množične inventivne dejavnOg j lahko tudi bistvenega pomena za izboljšanje l$ noloških postopkov z raznimi racionalizacija'111 izboljšavami in pri prhranku materialov. NAŠ ČASOPIS 3 Svoboda je bela ptica V prepolni dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki je bila 6-12. 1984 finalna prireditev Mladosti v pesmi in besedi Pod naslovom Svoboda je bela ptica. Tradicionalna tekmovalna srečanja so utrdila privrženost Mladih k negovanju tradicij NOB in socialistične revolucije, pripadniki JLA tudi vedno bolj sodelujejo z mladino, kar bogati mlade in vojake. To je dokazalo tudi 120 tekmovalcev na tej Prireditvi, ki so prišli iz Idrije, Postojne, Ljubljane, Mengša, z Vrhnike. Nastopali so gotovo več kot eno uro: vojaki, mladina, zbori,. revolucionarne pesmi pa narodna in zabavna glasba. Letošnja prireditev je bila ob obletnici bivanja tovariša Tita, Vrhovnega štaba, NKOJ na Visu, ob obletnici napada na Drvar. Najuspešnejši tekmovalci bodo nastopili na finalni prireditvi 16. 12. v Zagrebu. S takimi prireditvami dokazujemo, da nadaljujemo in do-9rajujemo ter bogatimo delo naših tovarišev in sledimo Titovi Poti. B. BANDA LITERARNI NATEČAJ ZA UČENCE OB 22. DECEMBRU, DNEVU JLA omandant OŠTO je prejel pokal za najboljše moštvo v tekmo-9nju oboroženih sil ob dnevu JLA Vrhničani prvi Občinski komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaš-Dgat pokrovitel' tekmovanja, organizirala pa sta ga ZTKO Vrhnike in Tekmovanje ima namen, da se . "padniki oboroženih sil čim bolj 3 ??2najo med seboj, si izmenjajo iz-_ usnje in praznujejo 22. december. Ddelovali so vojaki iz kasarne Ivan " Bnkar, Voljč Ignac-Fric, Občinska - *aba To Vrhnike in Logatca ter pri-3 pdniki obeh milic. Tekmovanje v i jjmiznem tenisu in šahu je bilo v . taatcu, streljanje in balinanje v Ra-. brski dolini oziroma v Hotelu Man- fva. V šahu so se najbolje odrezali pri-adniki kasarne Ivan Cankar, v na-J liznem tenisu in balinanju OŠTO - rhnika, najboljši strelci pa so bili iz D asarne Ignac-Fric Voljč. V skupni , |£it!!vi ie torei zmagalo moštvo 3 1° Vrhn'ka s točko prednosti i K° dojgouvrščenimi Cankarjevci. i podelitev nagrad je bila v Domu U na Vrhniki, najboljši so dobili po-. a^ diplome in priznanja. 1 Rezultati: J Streljanje: 1. „Voljč Ignac-Fric« [i. 2. »Ivan Cankar« 788, 3. OŠTO 1 »5to3, 702' 4- PM Logatec 594, 5. - Bg u Logatec 562, 6. PM Vrhnika - y°,s.amezn° — pištola: 1. Novak _ v°ljc Ignac-Fric«) 162. 2. Vovk (»Ivan Cankar«) 155, 3. Rakuša (»Ivan Cankar«) 146, itd. PAP: 1. Živanovič (»Ivan Cankar«) 161, 2. Srom (OŠTO Vrhnika) 161, 3. Feldi (»Voljč Ignac-Fric«) 160, itd. AP: 1. Terzič (»Voljč Ignac-Fric«) 105, 2. Ignjatovič (»Ivan Cankar«) 103, 3. Tripkovič (»Voljč Ignac-Fric«)' 90, itd. Šah: 1. »Ivan Cankar« 16, 2. OŠTO Vrhnika 12,5, 3. »Voljč Ignac-Fric«, 4. PM Logatec 8,5, 5. OŠTO Logatec 8,5, 6. PM Vrhnika 2. Namizni tenis: 1. OŠTO Vrhnika 10 (15:3), 2. »Ivan Cankar« 8 (13:5), 3. OŠTO Logatec 6 (12:8), 4. PM Vrhnika 4 (9:11), 5. »Voljč Ignac-Fric« 2 (5:13). 6. PM Logatec 0 (1:5). Kegljanje: 1. OŠTO Vrhnika 1556, 2. »Ivan Cankar« 1483, 3. OŠTO Logatec 1472, 4. PM Logatec 1426. 5. PM Vrhnika 1237, 6. »Voljč Ignac-Fric« 1222. Kegljanje posamezno: 1. Rodobu-Ijac (»Ivan Cankar«) 406, 2. Gerdina (OŠTO Vrhnika) 401, 3. Šulek (OŠTO Vrhnika) 399, itd. Skupni vrstni red: 1. OŠTO Vrhnika 53, 2. »Ivan Cankar« 52, 3. »Voljč Ignac-Fric« 36, 4. OŠTO Logatec 30, 5. PM Logatec 26, 6. PM Vrhnika 23. MOMIR.ARSIC Pregled letošnjega ustvarjanja S finalno prireditvijo v vojaškem klubu v vojašnici Ivana Cankarja se je zaključil 12. pregled kulturnega ustvarjanja vojakov in starešin iz te kasarne. Hkrati pa je bilo tudi finalno tekmovanje'v kvizu: »Tito, partija, revolucija.« Prireditev je prikazala širok spekter ustvarjalnosti in delovanja tako v°jakov kot starešin. Na tej prireditvi so sodelovali tudi mladi iz naše občine in tako še enkrat potrdili željo po sodelovanju mladih vojakov z Gladino Vrhniške občine. V kvizu na temo »Tito, partija, revolucija« je bila najboljša ekipa iz ^note tov. Spasojeviča, ki je osvojila 15 točk. Zmagovalci so poleg *njig. ki so jih dobili vsi. ki so sodelovali v kvizu dobili tudi po sedem dni "agradnega dopusta, • M. ARSIC o! Turnir v judu p'1 v* soje ^Portni dvorani na Vrhniki J|taLiUhP'2irala k,ub Golovec iz e^gna e in kasarna Volič sMekJL°"Fric- Nastopilo je 97 /efdjr,j|?valcev v pionirski, mlaki in seniorski konkuren- ci. Nastopili so tekmovalci iz Ljubljane, iz Šiške dve ekipi, ekipa Golovca, Bežigrada, Olimpije, 25. maja in Triglav iz Kranja. Organizatorja pravita, da bo turnir tradicionalen in je posvečen jubileju RV in PVO. Njegov namen je pri mladih vzbuditi zanimanje za judo in opozoriti na njegov pomen v družbeni samozaščiti in splošni ljudski obrambi. V pionirski konkurenci so imeli največ uspeha najmlajši tekmovalci Golovca, v članski pa so bili daleč najboljši tekmovalci Olimpije. Rezultati — pionirji: 1. Golovec 5. 2. Ljubljana-Šiška 3. 3.-4. Olimpija in Bežigrad pol točke. Člani: 1. Olimpija 5. 2. Ljubljana-Šiška 3.3. -4-.>Golovecin25. maji. M. ARSIC Življenje vojakov naj bo mladim bliže Srečni in ponosni gradimo svojo armado, saj ona je del nas in mi vsi smo armada, ker je to svoboda, sreča, ponos, buden čuvaj vsega dobrega za razvoj človeštva. Armada, srečen roistni dan! KLAVDIJA VUČKOVIĆ 8a. OŠ I. C. Vrhnika Letos poteka natečaj prvič, vendar naj bi postal tradicionalen. Na sestanku koordinacijskega odbora za usmerjanje mladih v vojaške in obrambne poklice pri predsedstvu OK SZDL, ki je bil 20. 9. 1984, so enoglasno sprejeli predlog, da OŠ Ivan Cankar, Log-Dragomer, Borovnica organizirajo tekmovanje z zgornjim naslovom. Sodelovali so učenci od petega do osmega razreda. Razen predlaganih naslovov Armada svobode — armada miru, Močna v viharju, ponosna v miru in Armada, vso srečo za rojstni dan so člani KO menili, naj učitelji sami izberejo teme za svoje učence glede na njihovo starost in interese. Šole so predloge sprejele in lepo izpeljale tekmovanje. Do 11. 12. se je zbralo 160 del, koordinacijski odbor je imel na sestanku 19. 12. težko delo, saj je moral, s pomočjo pedagogov izbrati po eno delo iz vsake šole za objavo v Našem časopisu. Odločili pa so se, da to leto ne bodo podelili posameznih nagrad, ampak so nagradili vse tri šole s po tremi kompleti za osebno zaščito, ki so jih predstavnikom pionirskih odredov izročili na svečanosti ob Dnevu JLA. Spomladi pa bodo vse pionirje, ki so pisali spise peljali na enodnevni brezplačni izlet, ki ga bo pripravil oddelek za ljudsko obrambo, ki je bil tudi pokrovitelj tega literarnega tekmovanja. BOŽO BANDA Močna v viharju, ponosna v miru Armija — srečen rojstni dan To zimsko popoldne sonce prodira na mojo, s fotografijami prekrito mizo. Del slik sem že pregledala. Pritegnile so me v čase, ko se je ded kot fant odzval klicu pravice in odšel v borbo proti okupatorju. Pomudila sem se pri slikah, ki ga skupaj s tovariši, soborci prikazuje na pohodu, ko se premraženi in mokri prebijajo skozi sneg. Da, tudi premražene in mokre je ujel fotografski aparat. Posebno pozornost sem posvetila prizoru, ko se v neki hercegovski vasi, z obrazi tovarišev, ki izžarevajo moč, klenost in radost, vrtijo z domačimi v kolu. Res, teh slik je bolj malo. Neprestana borba ni dopuščala postopanja pred kamero, toda spominov je mnogo. Več pa imam novejših fotografij. Na njih opazim obraze, ki so mladi, srečni in za- dovoljni. To so obrazi fantov, ki so služili vojaški rok. Tudi moj oče je med njimi. Lepi so ti prizori, ki jih prikazujejo, kako se skupaj z ljudmi iz hribovske vasice veselijo, ker so jim izkopali nov vodovod in obnovili cesto. Da, so tudi posnetki iz potresnega območja, kjer so reševali preživele, ranjene in preplašene otroke in matere. Različna sta, na enih slikah oče, na drugih pa ded. Pa le imata veliko skupnega. Oba izražata tisto moč in voljo, ki daje upanje. Tudi tovariši oba obkrožajo. Takšna sta moj ded, borec, ki je preživel viharje narodnoosvobodilne borbe in oče, ki je služil vojaški rok v naši, s tradicijo obogateli in sedaj ponosni JLA. PETRA VIDEMŠEK, 7.b OŠ Borovnica »Ena, dva, ena, dva, naprej vojska Titova ...« To so verzi, ki se jih spominjam še iz zgodnjega otroštva in so globoko vtisnjeni v moje korenine in govore o naši hrabri veličanstveni armadi. Poglejte prijatelji, tukaj na Balkanu že desetletja živijo svobodni Jugoslovani in Jugoslovanke, srečni v miru, ponosno in močno, združeni Slovenci, Hrvati, Srbi, Makedonci, Črnogorci in še mnoge narodnosti, pridno gradeči našo prelepo domovino. Naših šest republik, kot šest prižganih bakelj, sveti v enem plamenu, v bratstvu, pokazivši pot vsakomur, ki živi v naši Jugoslaviji. In sedaj, v teh decembrskih dneh, se vsi spominjamo bujne zgodovine Jugoslavije, viharja druge svetovne vojne, ki je pustošil, požigal, besnel in izginil zadušen s krvjo in življenji tisočih hrabrih, katerih so ponosno umrli za naš danes. Oni so tisti, ki so ustvarili našo hrabro armado v Rudu 22. decembra. Za njo so ostale Neretva, Sutjeska, Kozara in vse druge borbe in ofenzive, ko je iz viharja izstopila še močnejša, jeklenejša in enotnejša. Na ostalih pogoriščih in nepreglednih horizontih je bilo vsako življenje zvezda, a vse zvezde skupaj je bila galaksija — . naša jugoslovanska armada. S pesmijo na ustnicah, žerjavico v srcu, nastajali so novi domovi, proge, ceste, mostovi, tovarne, gradila se je Jugoslavija. Gradil se je nov človek, srečen in svoboden, ker sedaj v miru dela, ustvarja neuvrščeno, samoupravno, socialistično Jugoslavijo. Armada miru, armada svobode Bilo je 22. decembra 1941/Ulice malega mesta Rudo v Bosni so bile pokrite s snegom. Tega dne so se na teh ulicah zbrali nekateri najboljši srbski in črnogorski partizanski bataljoni. Iz njih je partizanski komandant TITO ustanovil Prvo proletarsko brigado. Polni ponosa in poguma so šli borci z ulic naravnost v boj proti okupatorju. Do konca vojne se je brigada junaško bila in prizadejala sovražniku hude izgube. Kamor je prišla, je dvignila ljudstvo v boj in ustanavljala nove partizanske oddelke. Po osvoboditvi Beograda je šla brigada dalje proti Hrvaški, Ljubljani in Trstu. Nič več je ni moglo ustaviti na njenem pohodu. Dan ustanovitve Prve proletarske brigade praznujemo kot dan Jugoslovanske ljudske armade. JLA je nastala med narodnoosvobodilno borbo V štiriletni borbi se je junaško borila proti sovražniku in ga premagala. Po osvoboditvi domovine je pomagala pri obnovi dežele. Danes JLA čuva mejo svoje domovine in je v pripravljenosti, dajo brani. Pomaga tudi pri elementarnih nesrečah. Oborožena je z najmodernejšim orožjem. Služiti v enotah JLA je častno. BARBARA FIŠTER 8.b. OS Log Šola bratstva in enotnosti Tačas je na prepihu odprte komunikacije zaposlovanja oz. nezaposlenost mlade generacije. Ko govorimo o nezaposlenosti, ki je še kako kompleksno vprašanje, se bržčas misli tudi o prestrukturiranju. Usmerjeno izobraževanje je eden od mehanizmov prestrukturiranja družbe, ki pa je v svojem dosedanjem delovanju dobil nemalo kritik, tako s strani samih udeležencev, kot tudi tistih, ki jih le-to ne zadeva neposredno. Potrebno je opozoriti, da se za nezaposlenostjo skriva cel spekter poklicev, za katere je izredno malo zanimanja in o katerih ne moremo reči, da so delovna mesta poklicev popolnjena. Menda je treba vzroke za to iskati v premajhnem ali — bolje rečeno — nikakršnem informiranju mladih šolarjev s strani institucij in konkretnih delovnih organizacij. Verjetno slednje ne bi držalo za vojaški poklic oz. za delo na področju vseljudske obrambe. Da pa vseeno ni nevemkakšnega zanimanja, pa so morda krivi tudi t.i. predsodki. Šolanje na vojaških šolah, je sestavni del sistema vzgoje in izobraževanja v naši družbi, kar lahko istovetimo z našo armado, ki je sestavni on nedeljivi del naše samoupravne socialistične skupnosti. Zategadelj zahteva popolno osebnost, misleči subjekt z visoko razvitimi psiho-fizičnimi sposobnostmi. Na tem mestu bi tudi omenil, daje sredi preteklega meseca (točneje 21. novembra) praznovala svoj 40. rojstni dan znanstveno tehnična institucija — vojaška akademija v Beogradu. Ne gre dvomiti o pomembnosti SLO in DS v spcialnopolitičnem, moralnem, ustvarjalnem razvoju naše sam. soc. osveščene družbe. Socializem je vsekakor sinonom za mir. Marsikateri miru željan človek nenehno sprašuje, zakaj sploh vojska? Postavlja pa se še vprašanje, ali je moč socializma dovolj velika za ohranitev miru oz. za odstranitev vseh virov vojne? Pritrdilni odgovor na to vprašanje pa je hkrati tudi odgovor na prejšnje, kajti kolikor močnejši bo, toliko sposobnejši bo socializem, da se sam odpove nasilju, vojni in da bo silam kapitalizma onemogočil nasilje. Vsemogoče krize, to je naš sedanji čas. Ideološki aparat države je v reformi. Imamo malo morje teoretičnih napotkov, še vedno pa precej teh sklepov ni realiziranih, akcija tone vedno globlje. Cas bi že bil, da postavimo tudi v dejanskem življenju znak enakosti med teorijo in prakso, zabrišemo mejo med besedo in konkretno akcijo. Vsekakor področje SLO in DS mora pritegniti k sodelovanju tudi dekleta, žene, matere, kar bi pomenilo pomemben nov skok, kot se tačas pravi, k procesu emancipacije žensk, kot neločljivi sestavini globalnih družbenih procesov, seveda ne v nekem smislu brisanja naravnih razlik. Kot sem že omenil, so vojaški poklici dobro programirani (knjižice, bilj-teni, pa tudi revije — pri tem naj omenim novembrsko številko Naše Obrambe, za tiste, ki bi jih morda karkoli o vojaških poklicih zanimalo.) Pričujoče pisanje ni in niče biti kakršnakoli propaganda, pač pa le poskuša osvetliti eno izmed alternativ mladega šolarja, ki je postavljen pred odločitev, katera naj bi bila akord ožjega (staršev) kot tudi širšega (drugi dom — šola, družba) vpliva okolja, predvsem pa lastne refleksije, kaj in kako v življenju. Vse se začne in konča z delom. Pa še kratek ekskurz. Seveda je potrebno zapisati, da v teh že tolikokrat, čeprav izgleda še vedno premalo omenjenih stabilizacijskih časih, po besedah zveznega sekretarja za ljudsko obrambo admirala flote Branka Mamule, »za proračun JLA ne morejo veljati enaka merila, kot za druga odvajanja iz zveznega proračuna, saj bi to pomenilo reducirati problem obrambe na status državne administracije.« Jasno je, da tudi naša armada ni imuna pred novo tehnologijo. Menda mladim ni treba iskati lastne identitete in ideologije, dasiravno je v njej neka specifičnost, pač pa semora poistovetiti, torej napraviti enačaj z delavskim razredom, ta pa tak, kot pravi Edvard Kardelj, »ki ima za seboj zgodovino delavskega boja, nikomur ne verjame na prazne besede. To je njegova velika prvina. Njegovo zanimanje si pridobi samo tisto gibanje, ki je sposobno pokđzati dejavnike uspeha v vsakdanji praksi.2« Zgrešena je misel, da je mlada generacija izgubljena, dokler se ne integrira v svet starejših. 1- Delo; 22. novembra, str.1 KARLI ROUS 2- E. Kardelj; Socializem in vojna, str. 142 ZVEZNI SEKRETARIAT ZA LJUDSKO OBRAMBO PERSONALNA UPRAVA razpisuje v NATEČAJ za sprejem kandidatov za učence splošnih srednjih vojaških šol, gojence srednjih vojaških šol rodov in služb in učence šol za strokovne delavce v vojaških poklicih v letu 1985 KA 11 lil SO SREDNJE VOJAŠKE ŠOLE? — Letalska splošna srednja vojaška šola »Maršal Tito« v Mostarju; — Splošna srednja vojaška šola »Bratstvo-enotnost« v Beogradu: Splošna srednja vojaška šola »Ivo Loja Ribar« \ Zagrebu: — Splošna srednja vojaška šola »Franc Rozman-Stane«; v Ljubljani (samo za kandidate. / območja Slovenije). V naštete šole je možen vpis v l., 2. in 3. razred. Srednja vojaška šola kopenske vojske v Sarajevu, smeri: pehota, artile-rija. artilerijsko-raketne enote protizračne obrambe, oklepno-niehanizi-rane enote, inženirstvo, zveze, atomsko-biološko-kemična obramba. Tehniška srednja vojaška šola kopenske \ojske \ Zagrebu, smeri: siioj-niška, elektrotehniška, raketna, kemijsko-teznološka, prometna Letalska tehniška srednja vojaška šola v Rajlovcu. smeri: slrojnotehni-ška. elektrotehniška, elektronskotehniška. telekomunikacijska. Mornariška tehniška srednja vojaška šola v Splitu: Intendantska srednja vojaška šola v Sarajevu: Na te šole vpisujejo v I. in IH. razred, Šola za strokovne delavce v vojaškotehniških poklicih v Zagrebu, mehaniki za: pehotno oborožitev, artilerijsko oborožitev, bojna vozila — go-seničarje. Šola /a strokovne delavce v letalskotehniških poklicih v Rajlovcu, poklic: aviomehanik, avioorožar, avioklepar, avioelektromehanik, aviome-hanik za instrumente, avipradiorfiehanik, mehanik za radarsko-računalni-ško opremo, mehanik za radarsko-raketne sisteme, orodjar in gumar-pla-stičar. Na ti dve šoli vpisujejo .samo v 3. razred. Razpisni pogoji: Konkurirajo lahko kandidati moškega spola, za poklice: avioelektromehanik. aviomehanik za instrumente, avioradiomehanik, mehanik za ra-darsko-računalniško opremo in gumar-plastičar pa tudi ženskega spola, državljani SFRJ, ki izpolnjujejo naslednje zahteve a) SPLOŠNI POGOJI: — da so zdravi in sposobni, kar bo ugotovila pristojna vojaška zdravniška komisija: — da niso bili sodno kaznovani in da proti njim ne teče kazenski postopek : — da imajo priporočilo o moralnopolitičnih lastnostih za šolanje in službovali je-v oboroženih silah: — da imajo soglasje staršev — skrbnikov. b) POSEBNI POGOJI; 1. kandidati za 1. razred: ■ — da so rojeni leta 1960 ali kasneje; — učenci, ki obiskujejo S. razred osemletke, so morali 7. razred končati z najmanj dobrim uspehom, tisti pa. ki so osemletko že končali, so morali v S razredu doseči najmanj dober uspeh: 2. kandidati za 2. razred: — da so rojeni leta 1968 ali kasneje; — učenci, ki obiskujejo 1. razred šole srednjega usmerjenega izobraževanja, so morali 8. razred osemletke končati z najmanj dobrim uspehom; 3. kandidati za 3. razred: — da so rojeni leta 1967 ali kasneje; — učenci, ki obiskujejo 2. razred šole srednjega usmerjenega izobraževanja, so morali 1. razred končati z. najmanj dobrim uspehom, tisti pa, ki so 2. razred končali, morajo v tem razredu imeti najmanj dober uspeh; KAKO SE PRIJAVITE: Kandidati, ki se žele javiti na razpis, naj se zglasijo pri občinskem upravnem organu za ljudsko obrambo v občini, kjer imajo stalno bivališče. Tam bodo dobili vsa pojasnila. ŠOLANJE, PRAVICE IN OBVEZNOSTI UČENCEV IN GOJENCEV Šolanje se začne 1. septembra 19X5 in traja štiri, tri ali dve leti. Učenci in gojenci stanujejo meri šolanjem v internatu in imajo na stroške Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo pravico do: stanovanja, hrane, oblačil in obutve, šolskega pribora, učbenikov, zdravstvenega varstva, denarnega nadomestila za prevoz do doma in nazaj ob polletnih in letnih šolskih počitnicah ter do mesečnih denarnih prejemkov. Učenci Letalske splošne srednje vojaške šole »Maršal Tito« so med šolanjem poleg obvladovanja rednega programa dolžni, po predhodnem padalskem treningu s skoki, leteti z jadralnimi in motornimi letali z dvojnimi komandami po programu jadranja-leten ja, po končani šoli pa nadaljujejo šolanje na Letalski vojaški akademiji. Učenci Splošnih srednjih vojaških šol nadaljujejo po končani šoli šolanje na Vojaški akademiji kopenske vojske. Gojenci srednjih vojaških šol rodov in služb so po končanem šolanju sprejeti v aktivno vojaško službo s činom vodnika ustreznega rodu ali službe. * Učenci Šole za strokovne delavce v vojaške poklice .odidejo po končanem šolanju na služenje vojaškega roka, za tem pa so sprejeti v službo v enote — uranove, za katere so se šolali; pri tem dobe: — naziv strokovnega delavca IV. stopnje za določeno specialnost; — status civilne osebe v službi v JLA ter vse pravice in obveznosti, ki iz tega izhajajo. Učenci oziroma gojenci so dolžni po končanem šolanju ostati v službi v Jugoslovanski ljudski armadi toliko časa, kolikor določa'Zakon o službovanju v oboroženih silah. Medsebojne obveznosti kandidatov, sprejetih na šolanje, in Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo bodo urejene s pogodbo. Š to bodo, poleg drugega določeni'stroški šolanja (stroški za hrano, stanovanje v internatu in mesečni denarni prejemki) za primer, če učenec oziroma gojenec po svoji krivdi ne bi izpolnil obveznosti. 0 rešitvi prošenj bodo komisije za izbiro učencev in gojencev obvestile kandidate v prvi polovici junija 1985. Razpis je odprt do konca februarja 1985. Razpis za Šolo za strokovne delavce v vojaško-tehniških poklicih v Zagrebu je odprt do 16. junija 1985. ■ KJE D19B1TI INFORMACIJE? Vsa obvestila v zvezi z natečajem lahko kandidati dobijo pri: — Splošni srednji vojaški šoli »Franc Rozman-Stane« v Ljubljani, tel. (061) 345-686, — Upravi vojaškega okrožja Ljubljana, — Upravnem organu za ljudsko obrambo v domači občini, — Skupnosti za zaposlovanje. NAŠ ČASOPIS DECEMBER 1! Program dela Turističnega društva Vrhnika za leto 1985 Program dela TD za leto 1985 je končan s tem, da ni v celoti real iziran v l elu, ki predvideva ureditev lastništva zemljišč. Vse ostalo smo realizirali, zahvaljujoč skupini članov, ki so pod vodstvom Staneta Knapiča zgradili streho v zavetišču Stari maln. Posebno so se izkazali Jože Otrin, Andrej Grampovčan, Peter Černec, Ivan Petrovčič, Srečko Kajtna, Tine Suhadolnik. Pri obdelavi lesa za turistične objekte pa že dalj časa nesebično pomaga mizar Janez Nagode. Zidarji Toneta Jereba so pozidali sanitari- je, ognjišče in zavetišče tako, da bo koča z okolico v Starem malnu za letno sezono 85. leta pripravljena za sprejem gostov. Posebno zahvalo smo dolžni GG tozdu Vrhnika za pomoč pri vzdrževanju ceste in TTKS ter Liku za finančno in materialno pomoč. Predlog programa dela za leto 1985 predvideva naslednja dela in aktivnosti: ODHODKI: Koča Stari maln, žlebovi, stopnice . 200.000 Čiščenje bazena in okolice 30.000 Obnova opornega zidu v bazenu 100.000 Obnova tem eljev Starega ma Ina 100.000 Obnova Antona v Močilniku 5.000 Urejanje parka na Trojici 3.000 Urejanje parka v Močilniku 2.000 Markacijske table 5.000 Odkup zemljišča Stari maln 60.000 Najemnina poslovnega prostora, kurjava itd. 150.000 655.000 PRIHODKI: Ostanek iz I. 1984 Turistična taksa Najemnine Zveza kulturnih organizacij TTKS Vrhnika Člani in občani z delom Prizadevanja vrhniškega Turističnega društva, da uredijo prijetno izletniško točko le nekaj kilometrov iz Vrhnike že dobivajo pravo podobo. V Starem malnu so prizadevni aktivisti tega društva še v poznih jesenskih dneh hiteli urejati kočo in bivak ob bazenu. Našli smo jih sredi dela in Andrej Grampovčan, tajnik društva je dejal, da želijo v Turističnem društvu kar čimpreje urediti ta prijeten prostor, kamor bodo Vrhničani lahko hodili na piknike in na rekreacijo v naravo. 100.000 200.000 160.000 15.000 30.000 150.000 655.000 Poleg omenjenega bomo posebno pozornost posvetili: — Čistoči kraja, okolice hiš, javnih stavb, parkirišč in postajališč avtobusnega prometa; — obnovitvi članskih knjižic, zbiranju članarine in povečanju števila članstva; — sodelovanju z Tehničnim muzejem SRS — Bistra zaradi programa ureditve Bistre z okolico; — sodelovanju pri pripravi dokumentov za ureditev plovbe po Ljubljanici; — pripravi dokumentacije za obnovitev Starega malna po fotografijah. Vsem našim članom in občanom Vrhnike želimo zdravo in uspešno leto 1985! UO Turističnega društva Vrhnika med mladimi od dvajsetega do dvajsetega — med mladimi od dvajsetega Računalništvo v osnovni šoli Kakšen obseg, koliko znanj glede na to, da je osnovna šola elementarna stopnja šolanja! Nekdo je dejal, da je razumeti poznavanje računalništva najširše med delovnimi ljudmi, nekako tako, kot je z znanjem vožnje avtomobila. Torej važno je, da znamo vozilo dobro upravljati, uporabljati, skrivnosti delovanja motorja in ostalih sklopov vozila je dovolj, če poznamo informativno. Isto velja tudi v računalništvu — velika večina nas bo uporabljala računalnik kot sredstvo z ustreznimi programi. Manjši del pa nas bo se-stavljavcev programov, torej programerjev! Učenci v osovni šoli bi tako spoznali torej uporabo računalnika, osnovna znanja rokovanja z njim in sposobnosti, da uporabijo programe. Tako na šoli preizkušamo oblike tečaja, kjer se učenci interesno seznanjajo z uporabo in tudi z elementi programiranja. Seveda je prvo srečanje z mikroračunalnikom kot novo tehnično igračo. Računalniške igrice so motivacija! Igrice na to izbiramo vedno bolj v smeri takih, ki učencem omogočajo logično mišljenje, koncentracijo, zahtevajo vaje pomnenja, sklepanja itd. Ob dve-urni tedenski dejavnosti je ob uri takih igric nato se ura spoznavnega dela — prvih korakov programiranja, oboje pa poteka tako, da se učenci naučijo tudi operiranja z računalnikom in dodatno opremo. V najbližji prihodnosti (še letos) bomo računalništvo vključevali tudi v druge dejavnosti učencev. Za vodenje športnih tekmovanj — spremljanje rezultatov, rangiranje itd., imamo že prpravljen ustrezen program. Kmalu bomo . dobili tudi program za vodenje šolske pionirske hranilnice. Tako bodo učenci, vključeni v te dejavnosti, dejansko uporabljali računalnik v tistem smislu, kot ga bodo kasneje na delovnih mestih. Nekoliko daljša bo pot uvajanja računalnika kot učnega sredstva v procesu izobraževanja. Tu potrebujemo verificirane programe. |_. |uj. Sprejem cicibanov v pionirje »Včeraj cicibani, jutri (danes) pionirji,« tako se je glasila proslava, ki je bila v torek, 27. novembra v OŠ Ivana Cankarja v večnamenskem prostoru. Za začetek so cicibani zapeli pesmico, nato pa je predsednik PO Janez Mlinar iz 7. razreda prebral pionirsko zaobljubo in cicibani so ponavljali za njim. Učenke 7. razreda so vsakemu zavezale rdečo rutko in mu na glavo posadile modro kapico z rdečo zvezdo. Še enkrat je prišel Janez Mlinar na oder in jim čestital. Nastopili so dečki in deklice iz 1. razreda. Navdušili so starše in ostale z recitacijami, pesmimi in s ple- Za prvošolčke je devetindvajseti november vedno poseben dogodek. Dobijo radeče rutice, modre titovke, prave pionirske izkaznice. Svečano zaobljubijo. Slika je iz večnamenskega prostora OS Ivan Cankar — starejše pionirke mlajšim privezujejo rutice- M. A. som. Gledalci so jih nagradili z močnim aplavzom. Ko pa so končali, so odhiteli z odra in se pridružili ostalim pionirjem. Na vrsti je bila pogostitev. Zopet so se izkazale učenke višjih razredov, ki so tekale sem in tja, nosile krožnike, pomagale tovarišici. Kuharičevi in kuharicam v kuhinji. Vsak pionirček je dobil košček tortice, sok in mandarino. Vsem so se zasvetile oči, ko so zagledali tortico, verjetno pa so bili le preveč razburjeni zaradi pomembnega dogodka, saj vsega niso mogli pojesti. Pionirčki so bili ta dan zelo srečni. Dobili so tudi izkaznico, s katero se lahko ponosno pohvalijo in s katero prevzemajo prve pomembne dolžnosti. Mateja Lampe, 8. r Dopis, krožek OŠ IC Vrhnika Republika je praznovala V vsakoletno enoličnost borovniških prireditev je zapiha! svež veter. Temu je bil priča, kdor si je imel priložnost ogledati »RECITAL POEZIJE V IGRI OB 29. NOVEMBRU - DNEVU REPUBLIKE IN SPREJEMU PRVOŠOLCEV V PIONIRJE«. Organizator Alojz Svete, ki si je prireditev zamislil in jo v imenu KK SZDL Borovnica postavil na oder, je, ob pomoči sedemnajstih mladincev, gledalce popeljal skozi »nenasitna usta ofenziv v tlakovana in s plastičnimi odpadki posejana mesta«. Nastopajoči so tekste interpretirali na domiselno postavljeni sceni. Temno ozdje, katerega parajo ozki snopi rdeče svetlobe, pričara na začetku predstave, ob stopnjujočih zvokih klasične glasbe, tesnobno ozračje vojnega obdobja: streljanje, žrtve, groza, iz katere se končno rodi SVOBODA. Dekleta.v belih oblačilih z izurjenimhplesnimi gibi simbolizirajo njen prihod. Scena se v drugem delu spremeni. Temo zamenja svetloba, bojno polje pa igrišče. Mladi se igrajo in razmišljajo: svoboda ima svoje meje, vse ima svoje meje! Boji so se končali in vendar ostajajo! So del nas, zato so z nami do zadnjega diha. V tem je sporočilo recitala tistim, ki so ga pripravljeni sprejeti. SLAVI PETKOVŠEK Borovniški pionirji planinci »Tako iščemo lepoto, zdaj v slušnem, zdaj v vidnem svetu in dva glavna čuta nam sporočata, kaj se krog nas dogaja, kar že naslednji hip tudi doživljamo. Tudi hrepenenje po takih doživetjih je vzrok za hojo v gore. Hkrati z dejavnostjo, ki sega v razponu od preprostega do skrajnih težavnosti v težkih stenah je to najmočnejši mik, katerega moč ne bo nikoli usahnila« PZS seje že pred leti odločila za organizirano vzgajanje mladih planincev. Akciji CICIBAN in PIONIR-PLANINEC naj bi v otrocih oblikovali zdrav odnos do narave in njenih dobrin ter jim pomagali pri oblikovanju lastnih osebnosti. Leta 1980 se je za delo s pionirji odločilo tudi PD Borovnica. Začela so se srečanja, na katerih so poslušali predavanja o osnovnih temah planinstva, si ogledali diapozitive s planinsko tematiko, se zabavali ob družabnih igrah, ipd. Po prvem zanosu je sledil krajši premor, ki se je končal v šolskem letu 1982—83. Tedaj se je prijavilo preko sedemdeset učencev, od katerih je večina vztrajala le malo časa, obdržali pa so se najbolj vneti, ki že začenjajo čutiti po planinsko. Ponovno se sestajajo ob petkih, program so popestrili s praktičnimi vajami uporabe planinske opreme, za svoje dosedanje delo pa so ob dnevu republike prejeli bronaste znake in priznanja pionirja — planinca. Pomenila naj bi jim nagrado za dosedanje delo m vzpodbudo, da bodo imeli skupne petke še rajši. SLAVI PETKOVŠEK Tako pa še ne Mladinska" organizacija je hotela pripraviti »samoupravni dan« — to pomeni, da bi učenci za en dan zamenjali vse delavce na šoli. Med pripravami za ta dan se je izkazalo, da bi bilo to za prvič prenaporno, zato so osmošolci upoštevali nasvet delavcev šole in se odločili, da bodo za poskus »nadomeščali« vsakega učitelja sarno po eno uro. To zamisel so izpeljali v petek, 7. decembra. POTEK DELA V 5.a razredu smo imeli dve zamenjavi, za angleščino in likovni pouk. Uri sta bili zelo različni, kot sta bila različna »učitelja«; eden sproščen in prepričan vase, drugi z veliko tremo, ki se je je otresel šele pri praktičnem delu z nami. Tudi v 6. a razredu smo imeli dva »nova učitelja«, za matematiko in slovenščino. Zlasti z ma-tematikarico so bili zelo zadovoljni. Uro je tako spretno vodila, da je kar prehitro minilo. V 6. B razredu so osmošolci tudi učili dve uri, biologijo in angleščino. Ura angleščine je potekala zelo v redu, učenka se je obnašala kot prava učiteljica. Spraševala nas je ob slikah, kar narf, je bilo še posebno všeč. Pri biologiji pa je nastopilo nekaj težav s časom. »Novi učitelj« nam je prehitro vse povedal in potem ni vedel, kako naprej. No, vmes je posegel pravi učitelj in ura se je srečno končala. OCENA DELA Po pouku so imeli vsi osmošolci in predstavniki oddelčnih skupnosti z višje stopnje pogovor z učitelji in tov. ravnateljem. »Novi učitelji« so povedali svoja občutja, učitelji svoja opažanja in mnenja, tov. ravnatelj pa je sestanek sklenil z ugotovitvijo, daje »prvi samoupravni dan« uspel in da se bomo drugič lotili dela v večjem obsegu. MNENJA V ponedeljek in torek smo krožkarji nekaj učencev in učiteljev povprašali, kaj mislijo o tej novosti. Učenka 3. razreda: Ko nas je »nova tovariši-ca« spraševala, je bila prijazna, lepo je pisala na tablo. Bilo je lepo. Učenec 5. razreda: Vse drugo mi je bilo všeč, le to ne, da so »pravi tovariši in tovarišice« sedeli v učilnici in poslušali. ■ Učenka 6. razreda: V našem razredu je imela »nova tovarišica« preveč trerne, ura je bila kar malo dolgočasna. Učenka 8. razreda, kije učila matematiko v 6. razredu: Učenci so bili pridni, moj nastop so vzeli zelo resno. Obdelala sem vse, kar sem nameravala. Presenečena pa sem bila, ker seje snov zdela učencem zelo lahka, čeprav iz lastnih izkušenj vem, da delajo ulomki kar precej težav. Spoznala sem delo učitelja matematike. Malo tudi sama razmišljam, da bi se odločila za ta poklic. Tovarišica 3. razreda: Moja namestnica je poučevala matematiko. Bila je stroga in natančna. Ni se zadovoljila z vsakim odgovorom. Če kdo česa ni razumel, mu je potrpežljivo razložila. Na koncu smo bili vsi zadovoljni. Tovariš za telesno vzgojo: Z učencem, ki me je nadomeščal, nisem bil zadovoljen. Pred nastopom se z menoj ni posvetoval o poteku dela, zato ura ni bila taka. kot bi morala biti. Odpadle so ogrevalne in razgibalne vaje, česar učenci sicer nimajo radi, a je še kako potrebno. Tovarišica za slovenščino: Zdi se mi, da kar razumem, zakaj so vam bili »novi učitelji« bolj všeč kot pravi. Niso vas spraševali za ocene, niso vas kregali, niso vam nalagali še drugih del, kar vse je nujno zlo. ki prihaja od pravih učiteljev. VESEL ZAKLJUČEK »Samoupravni dan« so osmošolci zaključili zelo domiselno — s plesom. Poleg dobre glasbe so pripravili še družabne igre in tombolo, za oboje so bile nagrade zelo vabljive. Tisti, ki so se pri plesu preveč ogreli, so se lahko osvežili z malinovcem. drugi, ki radi grizljajo, so si kupili kokice. Šola je bila ta dan res v rokah nas. mladih. Zadnji učenci so jo zapustili nekaj po 20. uri. Ob dnevu JLA, 22. decembru, je bila v tehničnem bloku Jjskli kasarne Ivan Cankar na skromni svečanosti odkrita spo- Bruz minska plošča, ki tehnični delavnici daje ime Mehanična akcij delavnica 1. tankovske brigade, ki nadaljuje svetle tradicijejiah, vojne mehanične delavnice 1. tankovske brigade NOVJ. V wt( prisotnosti predstavnikov družbenopolitičnih organizacij bef>e občine Vrhnika, gostov iz Sežane in Dekanov, borcev me hanične vojne delavnice, upokojenih starešin in ostalih Izv ljudi, ki so delali v tej delavnici ter pripadnikov kolektiva ^em današnje delavnice, je spominsko ploščo odkril dr. Franc ^9' Hočevar, vojni komisar 1. tankovske brigade NOVJ. ,7llc M. ARSIĆ F"1« tbor -;--ud||i Na svečani proslavi ob dnevu JLA so predstavniki Teritorialne obrambe, oddelka za ljudsko obrambo in občinske konference ZRVS podelili zaslužnim članom pohvale in priznanja za krepitev obrambne sposobnosti. Ob tej priliki so bili napredovanj v višji čin tudi nekateri mlajši oficirji in oficirji. Radu Ogrinu in Francu Gromu pa so vročili Zvezno plaketo Zveze rezervnih vojaških starešin Jugoslavije. Na fotografiji: predstavnik KS Borovnica Franc Levstik prejema pohvalo za krepitev SLO in DS v krajevni skupno-sti. »Pohvaliti jih moram« »Slišal sem, da na vrhniškem Slovenijaavtovem servisu dobro in hitro popravijo tudi kmetijsko mehanizacijo. In dejal sem si, ko mi je »crknil« traktor, zakaj bi ga vozil ne vem kam in kako daleč — pred leti sem ga peljal celo v Drago in sem na popravilo čakal, da bi skoraj star ratal. Torej sem Ljubljana.celovška 15t tozd servis vrhnika jelesvškcva Oglasili smo se na servisu, k' nam je vodja servisa kmetijske rt hanizacije povedal, da se držijo f čela, da popravijo čim prej, da jj _ hanizacija ne stoji. »Ko je treba o^a^( morajo kmetije pač orati, ne pa teiitrat ko bi morali že skoraj žeti. Popra^j želimo po načelu: hitro in znajdi jasi da je res hitro. Zato jim ni odveč,j>ro< delč *"