GLASOVA 1 anorama Nedeljski potresni sunek smo na Gorenjskem komaj opazili Zemlja pieše Potres, do katerega je prišlo preteklo nedeljo okoli 11. ure, je bil na Gorenjskem že precej oslabljen, ker je bilo središče potresa nekje v okolici Litije. Ljudje, ki niso bili v hišah, so potresne sunke komaj zapazili. V višjih hišah pa je bil potres precej močan. Ljudje, ki so se ob tem času zatekli v kranjskem nebotičniku, pripovedujejo, da so bili sunki na vrhu prav močni. Drugače pa potres ni napravil škode. Na predvolilnem sestanku v Cerkljah je ob potresu nastala v dvorani prava zmešnjava. Ljudje, ki so bili na shodu so začeli vstajati s sedežev in hiteti proti vratom. Pri tem je neki ženski spodrsnilo in množica, ki je hitela proti izhodu, bi jo kmalu pohodila. Na Jesenicah potresni sunki skoraj niso bili opazni. V mestu kroži šala, da je potres občutil samo občan, ki je bil v tem času že »v rožicah«. Na Švedskem so običaji z maturanti zanimivi. Mlada dekleta, ki so na pragu zrelostnega izpita, mečejo v zrak. Na sliki vidite mlado švedsko princezo Christino, ki je letos končala francosko gimnazijo in je v zraku prav prikupna. SBEČANJA Z LJtDMl • SREČANJA Z jjgjj - SHEMAMA I. LJ1DMI Pod Joštom stoji na izboklem rebru domačija, kjer se je vgnczdil čuden ptič. Njegov glas gre v ieveto deželo. Od železniške postaje prihajajo ljudje s steklenicami in zasopli v njegovo hišo, kakor romarji, ki so videli boga. Mož sedi na svojem stolčku vedno v klobuku, v izbi, ki diši po kmečkem kruhu. Janez Potočnik iz Zabukovja je pravzaprav edini »zdravnik«, ki je zadržal še privatno prakso. Njegova ordinacija je kmečka ve/a. Zdravi bolnike, ki jih nikoli ni videl, z rožami, te pa je nabral po gorskih jasah. % Kdaj ste prvič pomislili, da bo sveta konec? Oče z rožami — V zadnji svetovni vojni. Pred cevmi belogardistov sem že klečal, da bi me ustrelili. Takrat me je v zadnjem trenutku rešil smrti neki znanec, ki se je vzel, ne vem od kod. Enaka usoda me je v zadnji vojni doletela še enkrat. Stara kopriva nikoli ne po zebe. O Od koga ste se naučili zdraviti z zdravilnimi rožami? — To je bil boter, ki me je s sedmimi leti posvoji! in vzel k sebi. Skupaj z njim sva kuhala zelišča. To je bil korenjak. Pri svojih 92 letih je pil kozje mleko in tri orehe z zobmi. Nikoli ni bil bolan. Legel je lepega dne zdrav k počitku, zjutraj pa smo ga našli mrtvega. 0 Ste se srečali kdaj s kakšnim ministrom? ministru za zdravstvo. Pregledali so moja, zdravila do — Pred šestimi leti sem bil zaradi svojih rož pri pike natančno, ker so mislili, da sem namišljen zdravnik. Pa tudi obdavčili so me, da dihati nisem mogel. Minister pa je po pregledu mojih zdravil dejal: »Očka, pojdite domov in kuhajte naprjj.« ZDRAVKO TOMAžEJ Znana pevka Catarina Valente potuje zadnje leto kot »potujoča skrinja«. S svojim prijetnim glasom je prepotovala Severno Ameriko, Mehiko, Južno Ameriko, Afriko, Srednji vzhod, pred kratkim pa je zaključila svojo turnejo po Japonski. Na Japonskem so pevko najbolj prevzela tokijska zabavišča Shinbashi, kjer se je menda počutila kot doma. Na sliki vidimo pevko na tokijski ulici, ko se je zaradi vzhodne romantičnosti popeljala po mestu s kočijo, ki ima človeško vprego. Mogoče bo iz te vožnje nastala kakšna nova popevka. V Adis Abebi se je začela tretja vseafriška konferenca Zbirališče Afrike Miren, kakor kakšen verski poglavar, se je moral etiopski cesar Haile Salassije 30-krat napotiti na letališče v Adis Abebi, da bi tam sprejel 30 državnikov afriških držav, ki sodelujejo na »afriškem vrhu« v etiopskem glavnem mestu. Za etiopskega cesarja so bili to prav naporni dnevi, verjetno najbolj naporni, odkar je na prestolu, ki pa jih je neutrudljivo opravil, ker ve, da gre za velike stvari vse Afrike. Ko je v sredo etiopski cesar v afriški dvorani, ki nosi simbolično ime afriškega ponosa odprl konferenco najvišjih predstavnikov afriških narodov, jo povedal, da afriški narodi iz te dvorane, ki je vsa iz stekla in betona, pričakujejo prijetne vest» HEILE SALASSIE I., ETIOP- GAMAL ABDEL NASER, SKI CESAR PREDSEDNIK ZAR MODIBO KEITA PREDSED- ADEN ABDUHAH OSMAN, NIK REPUBLIKE MALI PREDSEDNIK REPUBLIKE SOMALIJE V najstarejši neodvisni afriški prestolnici so se sestali voditelji afriških držav AFRIKA M PRAGU NAPREDKA V sredo, 22. maja, Je etiopski cesar HAILE SALASSI-JE I. otvorit v glavnem mestu Etiopije Adis Abebi največji sestanek državnikov v človeški zgodovini. V etiopsko glavno mesto so prišli predstavniki 30 neodvisnih afriških držav, mnogi opazovavci in povabljenci. Celotna Afrika, razen redkih izjem, ki niso bili poklicani na afriško konferenco, se Je zbrala v Adis Abebi. Tretji sestanek afriških državnikov, doslej najbolj množičen, prihaja v zavest afriških ljudstev kot pomemben dogovor afriških vladarjev, Id bo vplival na razvoj Afrike. Vrata dobre volje Ko je leta 1498 portugalski pomorščak Vasco da Gama priplul s svojo ladjo do Rta dobre nade na skrajno južno točko afriške celine in našel pot ©ko- tiranja. Razvojno je ostala tam, kjer jo je portugalski pomorščak našel. V vseh letih so kolonialne oblasti razvijale samo tiste gospodarske dejavnosti, od katerih so imele največje dobičke. države preveč težka. Delež v svetovni trgovini je zelo nizek. Od celotne svetovne trgovine odpade na afriške dežele samo 8 odstotkov trgovinske izmenjave. Ena četrt-tina površine Afrike je še vedno pod kolonialno upravo. Osemnajst afriških dežel še vedno čaka, da ji bodo kolonialne sUe podelile samostojnost. Afriški vrh Tretji sestanek afriških držav je sklicala Etiopija, najstarejša neodvisna afriška država. Na konferenci v Adis Abebi sodeluje 32 državnikov iz treh pomembnih afriških skupin: držav casablanške skupine. monrovijske skupine in bra-zavillske, skupine .Etiopski cesar je v otvoritvenem govoru dejal, da preden afriški voditelji ne dosežejo enotnosti na sedanji konferenci, naj ne zapuščajo Adis Abebe. Če državniki ne bodo kos doseči sporazuma, je bil ves trud za pripravo - »afriškega vrha« zaman. Za zaprtimi vrati bodo skušali afriški voditelji najti odgovore na številna vprašanja, ki se tičejo Afrike. Predvsem pa bodo poskušali pospešiti neodvisnost afriških odvisnih dežel, najti temelje za afriško enotnost, sprejeti enotno afriško listino in ustanoviti afriško ligo, v kateri bi bile vse afriške države. \fVek\\so... »Nt mi do tega, da bi, razširjal novice, ' temveč hočem povedati nekaj, kar' ima smisel. Morda pa je ie samo to novica.. .* Dean Rusk, ameriški zunanji minister >Ne dela tisk škandaloznih običajev v določeni družbi, temveč nasprotno, družba oblikuje in ustvar-[ ja škandalozne običaje določenega tiska.* - Imbro Montanelli, italijanski publicist »Gospodarstvo ni samo sebi namen. Služiti mora vsemu narodu in vsakemu i posamezniku.* Ludvvig Erhard, nemški vicekancler »Urednik časopisa, ki uživa spoštovanje javnosti, ne velja ničesar.* Ravmond Hols, ' ameriški založnik časopisov »Vsaka družina ima diktatorja, privržence diktatorja, manjšine, stranke in odporniško gibanje. V družini ni demokracije.* Friedrich Durrenmatt, švicarski dramatik »Vzroki za plemenske boje med prebivavci Zahodnega Iriana so včasih zelo malenkostni, zadostuje že ugrabitev kakšne ženske.* Heinrich Harer, znanstvenik SEKOU TOURE, PREDSED- HAGIB BURGIBA, PRED- Dr. KWAME NKRUMAH, IBRAHIM ABUD, PREDSEDNIK REPUBLIKE GVINEJE SEDNIK REPUBLIKE TU- PREDSEDNIK REPUBLIKE NIK VRHOVNEGA SVETA NEZIJE GANE SUDANSKIH OBOR. SIL E »črnega kontinenta«, je na ta nepoznan svet stopil evropski človek, dobro rej en, v belih tropskih hlačah, s klobukom, ki ga je obvaroval pred vročim soncem in z obvezno mrežo proti komarjem. Evropa je Afriko iskala, da bi v njej našla surovine in prirodna bogastva, ki jih ima ta kontinant v izobilju. Po tem zgodovinskem odkritju • je šla Afrika skozi dobo največjega ponižanja, izkoriščanja, pokristjanjevanja in za- Afrika na svojih nogah Po drugi svetovni vojni so začela kolonialna carstva v Afriki razpadati. Velika površina, na kateri živi četrt milijarde ljudi, je stopila na svetovni oder kot zaostalo in nerazvito področje. Vendar so mlade afriške države zastavile vse sile, da bi se v čim krajšem času industrijsko razvile. Ta naloga je za nerazvite afriške GLOBUS MACMlELANOVA DUHOVITOST Britanskega premiera Macmiliana so povabili na večerjo v variete klub v Londonu, kjer so včlanjena vsi britanski komiki. Britanski predsednik je ob tej priložnosti izrekel priznanje angleškemu gledališču in filmu, ki sta dala veiki doprinos angleški kulturi. Potem je govoril tudi o britanski vladi. Njo je primerjal % znano komedijo Agathe Christie »Misnica-«, ki je že enajst let neprestano na sporedu londonskih gledališč. »Konservativna stranka in »Mišnica« obe dobro shajata in sploh se ne postavlja vprašanje njunesra umika z repertoarja.« HAROLD .MACM1LLAN Francoske šale \lisi slovenskega vzgojitelja z obiska v Franciji Laična šola je v nevarnosti laično šolo je Franciji priborila pred mno-gimi leti Prosvetna liga. To je široko razvejana ljudskoprosvetna orgnizacija, ki še v današnjih dneh zelo uspešno deluje. Francoski učitelji^ funkcionarji francoske prosvetne lige, uslužbenci šolskih oblasti v depart-manih in na občinah ter strokovnjaki nacionalnega ter pokrajinskih pedagoških inštitutov so na laično šolo zelo ponosni. Ob razgovoru o tej pridobitvi se še dandanašnji razvnamejo in pokažejo vidno zadovoljstvo vselej, kadar lahko povedo, da je izvojevala Francija prva na svetu laično Šolo. Trdijo, da je ta pridobitev pri njih že tako daleč ukoreninjena, da bi se ji demokratični francoski državljani nikakor ne hoteli odreči, da pa je vseeno treba bedeti in jo negovati ter da bo, če bo treba, Prosvetna liga spet stopila v boj, če bi kdo skušal ogrožati njihovo skrajno laično institucijo. Če bi kdo skušal ogrožati ... V zadnjem času ta če vse pogosteje sili v njihove razgovore. Za njim se skriva muhavost njihovega državnega predsednika. De Gaulle je namreč zelo pobožen in prav nič ne skriva svojih klerikalnih nagnjenj. Kdo bi vedel, kaj nam lahko skuha nekega dne, pravijo francoski učitelji. Zraščenost otroškega vi; t ca in osnovne šole Otroški vrtec je vključen v enovit šolski sistem. Otroci med drugim in Šestim starostnim letom si pridobivajo v njem veščine, ročne spretnosti, elementarno znanje in vzgojo. Izobraževalno delo v zadnjem letu je v otroškem vrtcu popolnoma enako izobraževalnemu delu elementarnega razreda osnovne šole. Šest let stari otroci si pridobivajo po istem sistemu kot njihovi vrstniki v elementarnem razredu osnovne šole izobrazbo v začetnem računanju, branju in pisanju. Obseg snovi je popolnoma enak šolskemu. Iz tega bi bilo mogoče misliti, da otroci dvakrat absolviraio isto učno snov. Pa ni tako. Tisti otroci, ki si elementarno znanje pridobijo v otroškem vrtcu, s tem prehite eno šolsko leto. Po preizkusni dobi elementarnega osnovnošolskega tečaja gredo namreč že po nekaj mesecih v drugi elementarni razred. Tudi v otroškem vrtcu sta varstvo in vzgoja popolnoma brezplačna. Povsod so nam zatrjevali, da imajo za vse otroke na voljo dovolj kapacitet. Kljub temu pa v velikih mestih — zlasti v Parizu — mnogi starši ne pošiljajo svojih otrok v vrtce. Razlogov za to je več, med najpomembnejšimi pa je verjetno nevarnost, ki preti otrokom na mestnih ulicah. Otroški vrtci so odprti v istem času kot osnovne šole in imajo prav tako dveurni opoldanski premor. Otroci se v vrtcih mnogo gibljejo, kopljejo, se ukvarjajo z ritmiko, gnetejo, rišejo, gospodinjijo in se seveda igrajo. Mnogih veščin (pospravljanja stanovanj, osnovnih pravil olike, kulturnega obnašanja pri jedi) se navadijo otroci že v vrtcu. Privajenosti, ki si jih pridobijo, podpira vsa nadalinja praksa in tako ostanejo njihova trajna last. Šolski sistem, ki yključuje selekcijo Osnovna šola je razdeljena v tri tečaje. Začetni (elementarni) vključuje prvi in drugi razred, srednji tretjega in četrtega ter končni ostale razrede. Pred njimi je pripravljalni tečaj, v katerem pregledajo predznanje tistih otrok, ki so že v otroškem vrtcu absolvirali začetno branje, pisanje in računanje. Ti otroci gredo takoj v prvi razred višjega tečaja. V pripravljalnem tečaju izločijo tudi vse otroke, ki so kakorkoli duševno prizadeti v posebne oddelke. Posebni oddejki za duševno prizadete otroke so organizacijsko vključeni v osnovne šole. Posebnih osnovnih šol, kakršne imamo pri nas, v Franciji ne pozna jo. Ker nekateri izmed učencev za eno šolsko leto prehitevajo, nekateri pa katerega izmed razredov enkrat ali celo večkrat ponavljajo, so v vsakem razredu francoske osnovne šole premladi, normalno stari in prestari otroci. O vseh treh kategorijah vodijo učitelji natančne zapiske. Posebno budnemu preverjanju so podvrženi učenci v petem šolskem letu. Po tem letu šolanja v osnovni šoli dobra polovica učencev prestopi v liceje in college. Učitelji vodijo o njih posebne dnevnike. Razen posebnih zapiskov o intelektualnih in ročnih spretnostih učenca, opazovanj in ocen se stekajo v listine tudi pismeni izdelki petega šolskega leta. V tem razredu pišejo učenci po deset vaj iz materinščine, matematike, zemljepisa, zgodovine in biologije. Intelektualno najbolj sposobni učenci se lahko potegujejo za vpis v liceje (gimnazije), zelo sposobni gredo v college splošnega tipa ali pa v strokovne college, ostali pa nadaljujejo šolanje v dveh različnih smereh na osnovni šoli. Bistrej-ši del se šola na industrijski smeri. To ni industrijska šola v. našem pomenu. Učenci se v njej neposredno ne pripravljajo za noben poklic, pač pa se učijo politehničnih veščin, ki jih koristijo po dovršeni "osnovni šoli, ko se vključijo v uk ali v nižje strokovne šole. Industrijski oddelki v osnovnih šolah so zelo dobro opremljeni. Del pouka poteka v delavnicah za les, obdelovanja kovine ali kartona. Ostali del učencev se šola v posebnem oddelku, ki ima že popolnoma profesionalni značaj, čeprav v njem še vedno prevladujejo splošni predmeti. Tu si pridobijo učenci nekaj profilne in ozko strokovne izobrazbe za nekatere rr.anj zahtevne poklice (cestar, biljeter, sprevodnik, vratar itd.). Francoski učenec gre že v osnovni šoli skozi mnoga sita. Gibala, ki potresajo ta sita, gibljejo vzvodi razredne družbe in razrednih interesov. Disciplina, uglajenost, olika . .. Francoski učenci so zelo sproščeni in razgibani, a kljub temu zelo disciplinirani in olikani. Zelo neprisiljeno in aktivno sodelujejo v- učno-vzgojnem proa.-u. Nepazljivosti, motenja pouka, igračkanja in podobnega skoraj ni mogoče videti. Da je tako, prispeva svoj delež dobro organiziran pouk, ki skoraj ne pozna verbalizma, in sistem ocenjevanja, saj so učenci vsak mesec ocenjeni za znanje in obnašanje. V nekaterih šolah gojijo učenci skoraj \ vsaki učilnici kako žival. Akvariji so v šolah zelo pogosti. V neki učilnici sem videl belo miško, ki se je med poukom svobodno sprehajala. Lezla je po klopeh, po učencih, prihaiala je na odprte zvezke in knjige in se je počutila povsem varno. Pa tudi učencev ni prav nič motila. Zavzeto so poslušali, brali, pisali in ponavljali učno gradivo. V naših šolah porabimo mnogo učnih ur m mnogo besed, da bi privzgojili učencem pravilen odnos do zavali, pa ves porabljeni" čas in vse besede pogosto izzvenijo v prazno. Francoski učitelji pa vzgajajo odnos do živali na praktičnih primerih in najbrž ne potrebujejo pol toliko besed. V neposrednem kontaktu z življenjsko stvarnostjo je mogoče zelo naravno in uspešno oblikovati mnoge vzgojne vrline. Ognejo sc govoričenju, pridiganju in bukvalnemu učenju tistega, kar lahko da v najpristnejši obliki neposreden stik z naravo, določeno situacijo ali stvarnim delom. Verbalizma v našem smislu francoska šola ne pozna. V francoski šoli in učilnici se nam vsili razmišljanje, kako revna je naša šola, saj je verbalizem bil in je odraz revščine. V francoski šoli je na pretek vsakovrstnih učil, flanelogra-mov, barvaste krede, najraznovrstnejših štam-piljk, vsakovrstnih pripomočkov in še marsičesa Učitelji so zelo spretni in znajo marsikaj tudi sami izdelati. Med odmori se učenci na dvoriščih /do sprostijo. Ko pa zažvižgajo piščalke učiteljev, živžav takoj preneha. Disciplinirano se postavijo v vrste in brez besed odidejo v učilnice. Pozdravljanja, postavljanja, srečevania. povpraševanja po počutju, podajani-* rok in drugih veščin za kulturno življenje v družbeni simbio/.i se naučijo učenci v osnovni šoli in temu področju posvečajo francoski učitelji znatno pozornost. Videl sem dečke tretjega razreda, ki so želeli vsi po vrsti stisniti roka svoj'emu učitelju, čeprav je bilo šele konec dopoldanskega pouka in so bili popoldne še tri ure skupaj pri delu. Njihove oči so zrle zelo zaupljivo in mislim, da bi bil vsakdo izmed njih zelo prizadet, če bi mu učitelj ne podal roke in mu ne reke! nekaj toplih besed. Mladih upraviteljev nisem videl \T ečkrat sem vpraša!, kje bi mogel najti ka-' kega šolskega upravitelja, ki mu je manj kot trideset let. Pa so mi povsod pojasnili, da pri njih ni lahko uspeti v natečaju za mesto šolskega upravitelja. Treba je dokazati precejšnje pedagoške sposobnosti, se izkazati kot spreten vodja in biti formirana pedagoška osebno-1. Razen ministrstva za prosveto, pedagoškega inštituta, šolskih oblasti v departmanih ima pri imenovanju upraviteljev besedo še. ce!a vrsta različnih faktorjev, močno pa se upošteva tudi kandidatova intelektualna sposobnost. Preden nekomu zaupajo vodstvo šole, ga pretehtajo z vseh strani. Tak način izbora vnaprej odklanja potrebo po poznejših spremembah in imenovani upravitelji ostajajo običajno na svojem mestu do upokojitve. Upravitelji osnovnih šol opravljajo vse delo pri vodenju šol sami. Nimajo ne administratofr jev, ne pomočnikov. V gimnazijah, collegih i« na pedagoških šolah je administracija mnogo obširnejša in je zato v pisarnah več ljudi. V teh ustanovah imajo tudi namestnike direktorjev. Ker. ne poznajo skoraj nobenega kolektivnega dela in učiteljski /bori skoraj nimajo konferenc, je marsikateri bravec !nh ko podvomil, ali je sploh mogoče, da na tak način mehani/em posameznih šol brezhibno deluje. Vendar dvom kaj hitro zbledi, čim stopimo v katero francoskih šol. Precizen učni načrt sili učitelje, da se mu natanko podrejajo in ga precizno izpolnjujejo, tog uslužbenski' sistem, v katerem so odvisn.t napredovanja tudi od inšpektorjevih ocen, je sicer svojevrstna motivacija učiteljevega deia, a motivacija vendarle je, upravile!j, ki je zrela pedagoška osebnost in je avtoritativni vodja šole ter visoka profesionalna morala učiteljev, so činitelji, ki ne- dopuščajo nobene brezvestnosti pri delu. Pridružuje se jim še razredni družbeni sistem, ki tudi v Franciji — zibelki meščanske demokracije — ni preveč sentimentalen in že sam po sebi vtisne pečat vsaki dejavnosti, od katere tudi šola ni i/vze ska potovan a kot molki. Tako so ugotovili, da žene porabijo manj kisika kot moški, kar je zelo pomembna prednost. Razen tega so ženske precej lažje, a psihično veliko bolj stabilne in lažje prenašajo okoliščine, ki vplivajo neposredno na živčni sistem. Prav tako se žene nenavadno dobro znajdejo v problemih, ki se porajajo v pogojih kozmičnega letenja. Ugotovitev: del satelita Popoldne je bil najdeni kos že v Cambridgu v bližini Bostona (Massachusetts) v tamkajšnjem tehnološkem inštitutu. Obenem so preiskali tudi okolico najdišča, kjer so našli 35 metrov stran v travi drugi drobec, na bližnji strehi pa 15 kroglic, ki so merile v premeru le nekaj milimetrov. Največji kos celotne skupine pa je po vseh domnevah padci 600 metrov dalje v Michigansko jezero, kjer so ga ljudje — žabe zaman iskali. Najdeni kos je vseboval vijak in tako znanstvenikom ni bilo težko ugotoviti, da je to delo človeških rok. Razen tega je bil zvarjen iz dveh delov in pravijo, da je bil varilni šiv izvrstno narejen. Rezultate raziskav so objavili brez večjih senzacij: kos je Vlaki pri nas še vedno zaostajajo za razvojem tehnike. — del zunanje zaščitne obloge Videti je, da ni nobenih izboljšav. Vendar bodo letošnje Sputnika IV. leto tudi na železnici uvedli nekatere novosti Prve polavtomatske spenjače ■ na železniških vozovih V jeklarni železarne Jesenice do sedaj lijejo v livni jami ingote v kokile. Ko so ingoti že močno ohlajeni, jih prevažajo na plato vozovih v valjamo na Javorniku. Po rekonstrukciji Železarne jekla ne bodo lili v livni jami, pač pa v kokile na posebnih livnih vozovih, s katerimi bodo še žareče prevažali do nove valjarne na Belškem polju. Sele tu bodo ingote »slekli«, se pravi kokile potegnili iz ingotov. Te bodo takoj transportirali naprej v ogrevalne peči valjarne, kjer jih ne bo treba več toliko segrevati, ker bodo še vroči. Zaradi tega bodo zelo skrajšali čas ponovnega segrevanja in tako porabili mnogo manj energije. Posebni vlaki Da bo v jeklarni mogoče tekoče jeklo liti v kokile, bodo potrebni posebni livni vagoni. Njihova nosilnost bo mnogo večja od dosedanjih. Zavorni ustroj in tekalne naprave bodo zaščitene s posebno ploščo iz ognjevzdrž-nega materiala. Ko bo v ko-kilah Jeklo, bo v bližini voz zelo vroče. Zato bodo morali ob ranžiranju vključiti pred lokomotive oziroma za njimi vedno še po en prazen — tako imenovani ščitni voz. Da se bodo dali vozovi odpenjati in zapenjati, bodo spenjače voz popolnoma drugačne od sedanjih — klasičnih. Na vozovih ne bo več odbojni-kov, pač pa bo le v sredini ena polavtomatska spenjača. Polavtomatska zato, ker se bodo vozovi ob potiskanju drugega k drugemu sami spe-njali, odpenjati pa jih bo mogoče s posebno ročico, ki bo ob strani voza. Zato premi-kačem ne bo treba stopali več med vozove in se ob spenjanju po starem načinu izpostavljati dokajšnji nevarnosti. Tudi sam premik bo hitreje potekal, saj bodo prihranili mnogo časa, ki je sedaj potreben za spenjanje in odpenjanje voz z odbojniki in stremenasto spenjačo. Evropske železnice zaostajajo Pri nas takih spenjač do sedaj pravzaprav še ne uporabljamo. Kot prvi so jo vpeljali na vozovih za dovažanje premoga v termoelektrarni »Kolubara« v Vreocih. Tam je dovažanje premoga tako mehanizirano, da ga lahko opravlja samo en delavec — strojevodja. Vozovi se spe-njajo s to spenjačo, odpenjajo, če je potrebno, z ročico ob strani, prazni pa jih vse hkrati strojevodja s stroja. Vsi vozovi so namreč razen z zračnim vodom za zaviranje opremljeni z dodatnim zračnim vodom, s pomočjo katerega strojevodja iz elek-trolokomotive po svoji volji odpira in zapira posebno za to prirejene stranice voz. Ti vozovi so izredno pripravni, saj. traja razkladanje le nekaj sekund. Na naših železnicah takih spenjač še nimajo. Imajo jih v Sovjetski zvezi. Združenih državah Amerike, Japonski in Južni Afriki. V Evropi med državami članicami UIC ni prišlo zaradi prve in druge svetovne vojne do sporazuma, dosegli ga bodo verjetno letos, ko bodo izbirali tip spenjače. Za preureditev voz bodo potrebna finančna sredstva, ki se bodo verjetno črpala iz skupnega sklada. Ker je mogoče preiti na nov način spenjanja le hkrati v vseh evropskih državah, je vseka-« kor potrebno, da bolj razvite* države prispevajo v ta sklad več kot manj razvite, ker bi bilo za slednje težko iz lastnih virov zbrati sredstva za preureditev vseh voz hkrati. Avtomatizacija spenjanja voz bo vsekakor pripomogla do velikega izboljšanja na železnici. Promet bo hitrejši, nezgode manjše, s sprostitvijo delovnih mest pa bo mož no zmanjšati delovni čas. Branko Blcnkuš Bistvene značilnosti nove vojne Vsaka nova vojna se jc razlikovala od vojn pred njo. Ce upoštevamo ogromne dosežke v povojnem času, ni dvoma, da se bodo morebitne nove vojne še posebno razlikovale od pretekle druge svetovne vojne, ne glede na to, da se bodo značilnosti prejšnjih prepletale z elementi nove vojne. Prt tem pa bodo značilnosti nove (nova vojna tehnika, sodobna organizacijska struktura oboroženih sil, spremenjeni družbeni pogoji itd.) odločilne. Bistvene značilnosti se ne bodo pojavljale enako na vseh bojiščih. Tega pri ocenjevanju fiziognomije sodobne vojne ne smemo prezreti. Da bi lahko pravilneje in bolj popolno premotrili način morebitne prihodnje vojne, je potrebno odgovorili na tista vprašanja, ki na najbolj neposreden način odrejajo njeno fiziognomijo. Vprašanje je, ali bo bodoča vojna atomska ali konvencionalna, globalna ali lokalna, dolgotrajna ali kratka. Kakšne so možnosti in kakšne bi lahko bile posledice presenečenj v morebitni vojni? Atomska ali konvencionalna vojna Vrprašanje. ali bo morebitna vojna atomska ali konvencionalna, ni brez osnove. To je utemeljeno v tem, da v drugi svetovni vojni niso uporabili za vojno pripravljeno kemično orožje, na drugi strani pa v izredno veliki uničevalni moći atomskega cro/ja. Dokaj uspešna uporaba kemičnega orožja v prvi svetovni vojni je pripeljala do zaključka, da hodo to orožje prav gotovo uporabili tudi v drugi svetovni vojni. V soglasju s tako presojo SO sc armade pripravljale na kemično in biološko vojno in so pospešeno razvijale kemično orožje. Toda do uporabe tega orožja ni prišlo in zato mislijo, da verjetno tudi v bodoči vojni ni nujno, da bi uporabili atomsko orožje. Drugi ^e bolj prepričevalen doka/ za mnenje, da vojna, ne glede na to, da imajo oborožene sile na pretek atomskega orožja, ni treba, da bi bila nujno atomska, je ogromna uničevalna moč sodobnega raketno-nuklearnega orožja. Tega se zavedajo vsi. To pa utegne pripravili oba atagonistična bloka do tega, da bosta reševala svoje probleme sporazumno in s popuščanjem, in Če do sporazuma ne bi prišlo, bi bloka težila /a tem, da bi sc vojni spopad omeji) le na upouibo konven-cionaluega orožja. Oba navedena argumenta v prid konvencionalnoga orožja nista povsem brez osnove. Toda med današnjim atomskim, biološkim in kemičnim orožjem in kemičnim ter biološkim orožjem v drugi svetovni vojni so bistvene razlike, in to ne lc glede učinka, temveč tudi zato, ker tvori današnje raketno in atomsko orožje — za razliko od prejšnjega kemičnega in biološkega OtOŽja — del oboroženih sil velikih, sodobno oboroženih armad v vseh njihovih stopnjah — in ne samo v njihovih specialnih enotah — in ker je glavna udarna sila. Globalna ali lokalna vojna Vneposredni /ve/i i gornjim vprašal ;etn je vsekakor tudi vprašanje, ali bo morebitna vojna, če pride do nje, splošna — globalna ali pa lokalna. Kaj bolj odločen odgovor na to vprašanje jc dokaj težko dati. Na eni strani zato, ker vpliva na določanje dimenzij sodobne vojne vrsta stalnih in spremenljivih činiteljev (vojna tehnika, prostor, razmerje sil, vojno-politični in ekonomski Enačaj spornega področja, stališče nasprotnih strank itd.), na drugi strani pa zaradi tega, ker je uradna vojna politika v glavnem na zahodu v zadnjem času proglasila, da so možne lokalne vojne, medtem ko — kakor je znano — ZSSR to možnost za-viača. 1/. izjav najodgovornejših sovjetskih poli-'ičnih in vojaških osebnosti se da jasno skle- pati, da bo bodoča vojna — če pride do nje — globalna in da bo raketno nuklearna. Seveda v to kategorijo SZ ne šteje osvobodilne vojne. Toda razen navedenih so tu še drugi činitelji, ki govorijo v prid globalne vojne. Ne smemo prezreti, da more sodobna vojna tehnika obvladati ogromna prostransttva v najkrajšem času. Vzroke različnim pogledom ZDA in ZSSR v verjetnih dimenzijah morebitne vojne moramo iskati v njunih slratcško-političnih in drugih kombinacijah, pa tudi v psihološko-propagand-nih. Dolgotrajna ali kratkotrajna vojna Otcm vprašanju si mnenja dokaj nasprotujejo, medtem ko menijo nekateri, da bo vojna dolgotrajna, trdijo drugi, da bo nova vojna tehnika radikalno vplivala na njeno skrajšanje in da bo v njej sodelovala samo — ali pretežno — moderna oborožitev in opremljene mirnodobske armade. To zadnje stališče temelji na domnevi, da se bo vprašanje zmage rešilo že z atomskim dvobojem, ki bi utegnil trajati od enega do — v izjemnem primeru — nekaj desetin dni. Naslednja faza bi bila po tem mnenju namenjena dokončnemu uničenju nasprotnikovih sil, ki bi se jim posrečilo preživeti atomsko vojno. To obdobje — vključno z okupacijo sovražnega ozemlja — po teh računih ne bi moglo trajati dlje kot nekaj mesecev ali največ eno leto. Sodba, da bo morebitna vojna dolgotrajna do izčrpanosti, izhaja iz upoštevanja vrste zgodovinskih, tehničnih in drugih činiteljev. V prid temu mnenju govori tudi to, da žo v miru obstajajo milijonske armade, o katerih si je težko zamisliti, da bi mogle biti uničene že v atomskem dvoboju. V sposobnosti teh sil, da bi preživele prve atomske udarec, ne bi smeli dvomiti. Razen tega se vse sile pripravljajo na mobilizacijo mnogo milijonske rezerv ne armade, ki naj sodeluje v drugi ali naslednjih obdobjih bodoče vojne. In takih armad, če jih bodo bojujoče se stranke vzpostavile, ni mosoče uničiti naglo, brez težav in potrebnega časa . Končno, če sc za trenutek ozremo na problem trajanja vojne v zgodovini, bomo videli, da sta družbeni proces v zadnjem času in razvoj sodobne tehnike neposredno vplivala na podališevanje voine in na povečanje sodelovanja ljudi v nje i. Doba vojn, ki so sc reševale le z eno- ali nekajdnevnim snooadom, je že zdavnaj, minila. Izum puške, smodnika, telegrafa, železnice in letal — vse to je oelialo do povečevanja oboroženih sil in do daljšega traianja voin. Nanoleonov pohod v Rusijo se je začel z 800.000 možmi in je traial ne polni dve leti; krimska vo>na ie traiala tri leta in v njej je sodelovalo 2.500.000 mož; prva svetovna volna je traiala 5 let, udeležilo pa se ie ie 69,000.000 mož, druca svetovna vojna s 110,000,000 mož pa jc trajala 7 let. Kakor vidimo, s sološnim materialno tehničnim razvoiem človeške družbe raste tudi teh nika oboroženih sil, z njo na ttidi trajanje voinc. Ali se bo ta tendenca tako kot v preteklosti tudi v prihodnje še gibala v smeri voinecra povećavanja oboroženih sil in na podališevania trajanja voine, je težko trditi kategorično. Vendai pa moramo ueotoviti. da bo morebitna voina verjetno dolgotrajna in da se je bo udeležilo mnogo vojakov. Boievanje pod današnjimi pogoji Vojna v pogoiih atomske oborožitve je velika nevarnost za človečansko civilizacijo in napredek človeštva. Zmagovavec bi v nicj ne bil mnoeo na bolišem kot premaeanec. Vendar ne glede na tako hude posledice obstaia nevarnost vojne. Zaradi tega sc ljudie — če pride do njo kljub vsem naporom, da bi sc preprečila laka katastrofa — ne morejo cno-.' lavno prepustili »usodi« in še večii katastrofi, ki jim grozi od agresivnih sil, kolikor se ne pripravijo za bojevanje tudi pod takimi pogoji. Ne smemo se samo zavedati nevarnosti atomske vojne, temveč sc moramo tudi pripraviti, da jo bomo lahko vodili Narod, ki jc razpoložen in Dirigirano letalo na cilj CT4I, ki je opremljene z dvema reaktivnima motorjema in ga i/.streil jo s posebne naprave. V 80 sekundah doseže višino 20.000 metrov. pripravljen braniti svojo svobodo in neodvisnost, se bo znašel tudi v taki vojni, imel bo dovolj moči. da bo i/koristil svoje prednosti (pravični značaj vojne, odločnost in trdnost vsega prebivavstva. podporo javnega mnenja, svoje ozemlje in njegove značilnosti itd. t in da se bo odločno / vsemi sredstvi in na vse mogoče načine uprl vsakemu napadavcu. paralizira! bo premoč njegove atomsko oborožitve in vojne tehnike s splošno l>orbo in odgovarjajočo strategijo in vojno taktiko. Agresor pod takimi pogoji ne more upati na zmago v \oj-nem pogledu, še manj pa, da bi vistvaril uru/-bcno-politični namen voine (o Čemer govorijo tudi dosedanje izkušnje, posebno iz preteklih dveh vojn). »Če pride do atoinske voiiu. c poudaril tovariš Tito v svojem govoru novoimenovanim častnikom vojne akademije M958. leta), »bo v taki vojni edina rešitev, da ljudi« ne izgubijo zaupanje v svoje sposobnosti, temveč da bodo enotni in da se bo vsak i .A /.našel na vsakem mestu. Taka morebitna vo.na ne bi bila frontalna, temveč bi zajela vso t;e-žclo Atomska bomba bi padala ha velika mesta in industrijske centre, naša obramba pa bi bili naši gozdovi, naše gore in prostraosn Države, ki so danes atomsko oboroženi pod sodobnimi pogoji blokovske politike iu njihovega mesta ter vloge v tej politiki. OČitno iii^o v posebno ugodnem položaju. Lahko domnei a-nio. da bodo v morebitni vojni države, ki i • » alomsko oborožitev, tudi glavne nasprotnice in tako bodo osnovne količine svojih atomskih-sredstev uporabljale proti glavnim • sredstvom nasprotnic in na glavnih bojiščih Države, ki nimajo atomskega orožja in ki so neangažirane, niso vključene v bloke /. atomskim orožjem in ki so pripravljene borit za svojo svobodo in neodvisnost, v morebitni vojni ne morejo biti osamljene. Te države predstavljajo že same po sebi ogromno množico prebivavcev in razpolagajo z zadostnimi eko-nomsko-materialnimi možnostmi, da sc uspešna upro napadavcu. Agresivne in reakcionarne družbene sile, ki moraio upoštevali vedno v cć i i splošni odpor naprednih sil in ki nimajo za seboj podpore svojega ljudstva ter javnega mnenja, bi s svojo »atomsko* propagando hotele že vnaprej razorožiti narode v njihovi borbi za svobodo in neodvisnost, da bi jih lahko laže zadržale v odvisnosti. Toda tudi alomsko orožje ni nepremagljivo. Njegovo pomoč se da paializirati ne samo 7 isto oborožitvijo, temveč tudi s konven-cionalno, če izberemo pravi način bojevanja. DUŠAN VUKOVTC S Radijski spored Poročila poslušajte vsak dan ob 4.05, 5., 6., 7., 8., 10. 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930 uri. - Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 9., 12., 13, 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. SOBOTA — 25. maja _ 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji 8.35 Med mladimi jugoslovanskimi skladatelji 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo 9.25 Pogled z Ljubljanskega gradu 9.40 Igra pihalni orkester LM 10.15 Pesem planin — simfonična pesnitev 10.35 Glasbena medigra 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Kmetijski nasveti — dr. Karel Salobin Vloga močnih krmil v živalski proizvodnji 12.15 Kolednica mladinskih brigad 12.30 Igrata Dubravka Tomšič in Igor Ozim 13.30 Znane in neznane v vedrem ritmu 14.05 Kantata mladosti 14.20 V tričetrtinskem taktu 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo j 15.15 Za oddih in razvedrilo 15.40 Vesele zborovske pesmi 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Gremo v kino 17.50 Z lokom po strunah 18.00 Aktualnosti doma in po svetu 18.10 Vilma Bukovec in Jože Gostič 18.45 Okno v svet 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Sončna ura 21.15 Revija zabavnih melodij jugoslovanskih avtorjev 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.05 Vesele in poskočne za ples in razvedrilo DRUGI PROGRAM 19.05 Naša znanca — Rena Polska in Vladimir Trešin 19.20 Revija jugoslovanskih solistov 21.27 Popularni operni odlomki 22.15 Jazz na koncertnem 17.40 Dvajset minut ob glasbenem avtomatu 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Veseli zvoki izpod zelenega Pohorja 1830 Portret v miniaturi — Nino Robič 18.45 Radijska univerza 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Simfonični koncert Orkestra Slovenske Filharmonije 20.45 Novo v znanosti 22.15 Skupni program 3RT 22.50 Literarni nokturno 23.05 Plesni koktajl DRUGI PROGRAM 19.05 Tečaj za angleščino 19.20 Janačkov večer 20.00 Ne vse — toda o_ vsakem nekaj 20.45 Zabavni omnibus TOREK — 28. maja odru NEDELJA — 26. maja 6.30 Napotki za turiste i 20.00 Izberite svojo 7.40 Pogovor s poslušavci melodijo 8.05 Mladinska radijska igra 21.00 Naši skladatelji 8.40 Pripravljamo se na mladinske pevske revije v nedeljsko dopoldne 10.00 Še pomnite tovariši . .. 10.30 S koncertnega in opernega odra 11.30 Nedeljska reportaža 11.50 V tričetrtinskem taktu 12.05 Naši" poslušavci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.30 Za našo vas 14 00 Koncert pri vas doma 14.15 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.15 Zabavni intermezzo 15.35 Za vsakogar nekaj 16.00 Humoreska tega tedna 16.20 Ogrlica s popevkami 17.05 Kitara v ritmu 17.15 "Radijska igra 18.30 športna nedelja 19.05 Glasbene razglednice v spominih sodobnikov 22.15 SKupni program RTV 23.05 Zaplešite z nami DRUGI PROGRAM 12.00 Nedeljski koncert ob dvanajstih 13.10 Za ljubitelje operne umetnosti 14.00 Popoldne ob zabavni glasbi 1430 Trije virtuozi okrog Paganinija 15.15 Ob treh in petnajst 19.05 V nedeljo zvečer novo in zanimivo 20.00 Sodobni izvajavci 20.45 Iz stare italijanske violinske glasbe 21.00 Zabavni intermezzo 21.10 Skupni program JRT 22.15 Soareja jugoslovanske komorne glasbe 8.05 Iz oper romantičnih mojstrov 8.40 Kvartet Jožeta Privška 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo 9.25 Torkovo dopoldne ob narodni pesmi 10.15 Koštana — simfonični triptibon 10.40 Tečaj za angleščino 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Jože Furlan: Vpliv mehaniziranega pospravljanja na agrotehniko pridelovanja vrtnin 12.15 Zadovoljni Kranjci s pevci 1230 Od melodije do melodije 1330 III. dejanje opere Knez Igor 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo 14.35 Romantični valčki 15.15 Zabavni intermez/.o 1530 V torek nasvidenje i 16.00 Vsak dan za vas j 17.05 Koncert po željah poslušavcev i 18.00 Aktualnosti doma in v svetu i 18.10 Narodi v svojih pesmih i 18.45 S knjižnega trga ; 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Igra Zlatko Balokovič , 20.15 Radijska igra ' 21.05 Serenada za godala 21.20 Naš nočni-kaleidoskop 22.15 Od popevke do popevke 23.05 Romantičnim plesavccm \ 12.15 Slovenske narodne 1230 Vedri ritmi 1330 Koncert za violino in orkester 14.05 Pianistka Gita Mailv 14.20 Pet popevk za pet pevcev 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Zabavni intermezzo 15.30 Turistična oddaja 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Glasba iz Talijinega hrama 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Grške narodne pesmi 18.25 V ritmu tvvista in bosse nove 18.45 Kulturna kronika 19.05 Glasbene razgUdrč.ce 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in plesov 20.45 Poje Johnnv Mathis 21.00 Izročilo 20. stoletja 21.40 Suita za godalni orkester 22.15 Po svetu jazza 22.45 Ob zvokih orkestra Gine Mescoli 23.05 Pianist Stevo Ailen 23.20 Skupni program JRT DRUGI PROGRAM 19.05 Seznanite se s Parkerjevimi 19.20 Krik sveta 20.15 Nekaj razpoloženjske glasbe 20.45 Tretji godalni kvartet 21.00 Melodije po pošti kino PETEK — 31. maja 23.20 Skupni program JRT DRUGI PROGRAM 19.05 Iz muzeja gramofonskih plošč 20.05 Suita št. 3 20.45 Tri skladbe z godalni orkester 20.55 Novo v našem glasbenem arhivu 2130 Mednarodna radijska in televizijska univerza 21.45 Jazz do 22.0-0 SREDA — 29. maja PONEDELJEK — 27. maja 8.05 Pesmi angleške, francoske in nizozemske renesanse 830 Glasba ob delu 8.55 Za mlade radovedneže 9.25 Ponedeljkovo komorno dopoldne 10 15 Trije prizori iz Carmen 10.35 Naš podlistek 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Janko Milkovič: Proizvodno sodelovanje V poljedelstvu na Koprskem 12.15 Pesmi dela in izgradnje 1230 Zvočna panorama 13.30 Baletni intermezzo 14.05 S solisti mariborske opere 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Zabavni intermezzo 15.40 Literarni sprehod 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Mozart in Tartini 8.05 Jutranje glasbeno popotovanje 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb 9.25 Pope\ ke v sredo dopoldne 10.15 Glasbeni utrinki Vasilija Mirka 10.30 Poje Planinski oktet 10.45 Človek in zdravje 10.55 Vsak dan nova - popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Kmetijski nasveti — dr. Karel Salobir: Vloga močnih krmil v živalski proizvodnji 12.15 Trio Rudija Bardorferja 12.30 Tito Gobbi v Verdijevih operah 1330 Plošča v ploščo 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo 14.35 Belokranjske pisanice 15.15 Zabavni intermezzo 15.36 Tako igra violončelist Mainardi 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Havdn na dvoru kneza Esternazvja 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Za poskočne pete\ .. 18.30 Plesna medigra 18.45 Ljudski parlament 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Spoznavajmo svet in domovino 21.15 Godala v noči 22.15 S popevkami po svetu 22.50 Literarni nokturno 23.05 Plesna glasba DRUGI PROGRAM 19.05 Tečaj ruskega jezika 19.20 Po svetu jazza 19.50 Suita v štirih stavkih 20.10 Nova plošča orkestra Man t ova ni in pevca Predraga- G o j kovica 20.45 Med vzporedniki in poldnevniki 21.40 Violinist Milstein in kitarist \Villiams- 8.05 Iz Schumanovega Albuma za mladino 830 Naši amaterji pojo 8.55 Pionirski tednik 9.25 Petkovo koncertno popoldne 10.15 Igrajo majhni zabavni ansambli 10.35 Naš podlistek 1 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Vinko Sadar: Premena gozda v njive 12.15 Veseli planšarji so v gosteh 12.30 Iz. novih in starih posnetkov 12.45 Trikrat pet 13.30 Od tod in ondod 14.05 Radiiska šola za nižjo stopnjo 14.35 Glasba k Mozartovi operi »Gledališki ravnatelj« 15.15 Napotki za turiste 15.20 Zabavni intermezzo 15.45 Jezikovni pogovori 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Chopin irr Liszt 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 V pesmi in plesu po Jugoslaviji , 18.45 Iz naših kolektivov 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Lahka glasba 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 štiristo let klavirske glasbe 21.00 Kitarist Ai Caiola 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Skupni program JRT 23.05 Med sodobnimi koncerti DRUGI PROGRAM 19.05 Zapišite narek 19.20 Sedem nastopov Radijskega godalnega kvarteta i 19.42 Ruski napevi z orkestrom VVerner Miiller 20.00 Iz sodobne zborovske glasbe 20.45 Zaključni prizor VVagnerjeve »Valkire« 21.30 Nenavadne zgodbe iz znanosti in domišljije 21.45 Jazi do 22.00 SOBOTA — 25. maja Center — amer. barv. CS fiim OKO ZA OKO ob 18. in ! 20. uri, premiera franc. barv. , CS filma SALAMBO ob 22. ' uri Storžič — nemški barvni j j film GORSKA ROZA ob 16., j [ in 20. uri, juogslovanski CS fiim. NEVARNA POT ob 18.j juri ! Letni kino Partizan — pre-| miera Šved. filma POLETJE j Z MONIKO ob 20. uri i Svoboda — jugoslovanski j i film NEVARNA POT ob 20. I uri Krvavec Cerklje — amer. | 1 barv. film PONOSNI UPOR-nik ob 20. uri NEDELJA 26. maja Center — amer. barv. CS f;m OKO ZA OKO ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. filma CUDODELKA ob 21. ur- Sotržič — jugo.sk film JUNAKI ŠPORTNIH AREN ob 10. uri dopoldne, nemški barv. VV fiim GORSKA ROZA ob 16.. 18. in 20. uri Letni kino Partizan — švedski film POLETJE Z MONiKO ob 20. uri Svoboda — jugoslovanski CS film NEVARNA POT ob 18. uri Cerklje — amer. barv. film PONOSNI UPORNIK ob I 17.50 in 19.30 Naklo — franc. barv. CS j f:lm GRBASTI VITEZ ob 17. in 19.30 I PONEDELJEK 27. maja Center — amer. film CUDODELKA ob 18. in 20. uri Storžič — švedski film POLETJE Z MONIKO ob 16. in 20. uri, slovenski film TRE- NUTKI ODLOČITVE ob 18.' uri Letni kino Partizan — premiera franc. barv. filma SALAMBO ob 20. uri TOREK — 28. maja Center — ameriški film CUDODELKA ob 18. in 20. uri Storžič — švedski film POLETJE Z MONIKO ob 16. in 20. uri, jugoslov. film NEBEŠKI ODRED ob 18. uri Letni kino Partizan — fra-coski barvni film SALAMBO ob 20. uri SREDA — 29. maja Center — ameriški film CUDODELKA ob 18. in 20. uri Storžič — švedski film POLETJE Z MONIKO ob 18. in 20. uri, domači film NAD-ŠTEVILNA ob 18. uri Letni kino Partizan — francoski barvni CS film SALAMBO ob 20. uri Jesenice »RADIO-« 25. do 27. maja angleški film VOJNI TOVARIŠ 28. do 29. maja rus. CS film LJUBEZEN ZMAGUJE Jesenice »PLAV2« 25. do 26. maja italijanski film VOJNA SE NADALJUJE 27. do 28. maja angleški film VOJNI TOVARIŠ Žirovnica 25. maja francoski film ZASEDBA 26. maja madžarski film ZVER 29. maja angleški film TAJNI TOVARIŠ Dovje 25. maja madžarski film ZVER 28. maja francoski Mm ZA-1 SEDBA Koroška Bela 25. maja ameriški film RAZBURKANO MORJE 26. maja ruski CŠ film LJUBEZEN ZMAGUJE 27. maja italijanski film VOJNA SE NADALJUJE Kranjska gora 24. maja madžarski film ZVER 25. maja nemški film MORILCI SO MED NAMI 26. maja ameriški film RAZBURKANO MORJE 28. maja italijasnski film VOJNA SE NADALJUJE Kropa 25. maja nemški film MORILCI SO MED NAMI ob 20. uri 26. maja angleški VV barv. film KER VETER NE ZNA BRATI ob 17. in 20. uri 30. maja češki film ČLOVEK Z DVEMA OBRAZOMA ob 20. uri Ljubno 25. maja italijanski film NEVARNE 2ENE ob 20. uri 26. maja italiiantSri film NEVARNE 2ENE ob 16. url 26. maja jugoslovanski film PLES V DE2JU ob 19. uri Radovljica 25. maja nemški film PARADA SLAGERJEV ob 20. j uri 1 25. ma;a amer. film KRVNIK IZ NEVADE ob 18. uri 26. maja nemški film PARADA SLAGERJEV ob 18. uri 26. maja amer. film KRVNIK IZ NEVADE ob 16 in 20. uri 26. maja sovjetski. fiim SERJOZA matineja ob 10. uri dopodne 28. maja franc. italj. film j LOLA ob 20. uri 29. maja franc. italj. film LOLA ob 18. in 20. uri 30. maja nemški film GORSKA ROZA ob 20. uri 31. maja amer. film ŠERIFOV SIN ob 20. uri Duplica 25. maja nemški barv. film NE POŠILJAJ 2ENE V ITALIJO ob 20. uri 26. maja nemški barv. film NE POŠILJAJ 2ENE V ITALIJO ob 15., 17. in 19. uri j 26. maja mlad. barv. film V NEKEM CESARSTVU ob 10. uri dopoldne 29. maja španski fiim NA-VIHANEC IZ TORMEZA ob 18. uri 30. mr.ia španski film NAVIHAN EC IZ TORMEZA ob 19. uri ČETRTEK — 30. maja 8.05 Ljudske pesmi raznih narodov 8.35 Malo instrumentov veliko glasbe 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo 9.25 Četrtkov dopoldanski operni spored 10.15 Pet minut za novo pesmico 10.40 Tečaj ruskega jezika 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Kmetijski n.isveti — Ing. Igor Mauer: Posestvo Grosuplje gradi pitališče prašičev televizija SOBOTA — 25. maja_ RTV Ljubljana 16.00 Zlati čeveljčki — otroška glasbena oddaja RTV Beograd 1630 Reportaža o štafeti mladosti 17.00 Svečanost v počastticv Dneva mladosti RTV Zagreb 18.00 Poročila 18.05 > Otroci pojo 1963« RTV Beograd 19.00 Srečanja z mladimi RTV Ljubljana 1930 TV obzornik RTV Beograd 19.45 Prooagandna oddaja 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Sončna ura 22.00 S kamero po svetu 22.20 Zgodba za odrasle iz serije Interpol RTV Zagreb 23.00 Poročila NEDELJA — 26. maja_ RTV Ljubljana 9.45 Poročila RTV Zagreb 10.00 Kmetijska oddaja 10.30 Ej pleti kolo, ej — spored narodnih pesmi RTV Ljubljana 11.30 Denis in racman — zgodba za otroke 12.00 Poročila RTV Zagreb 17.25 Poročila RTV Ljubljana 17.30 Vlak brez voznega reda — jugoslovanski film RTV Beograd ' 19.30 Sejemski vodič 20.00 T V dnevnik 20.50 Rezerviran čas 21.40 Potujte in obiščite — reportaža 22.00 Baletni koncert Jovanke Njegov ič PONEDELJEK — 27. maja RTV Zagreb 17.00 TV v šoli RTV Beorgad 17.30 Mala TV univerza RTV Zagreb 18.30 Poročila I RTV Ljubljana 18 35 čudežna preproga — —zgodba za otroke RTV Beograd ' 19.00 Sejemski vodič — propagand ia oddaja RTV Ljubljana , 19.15 Obisk slovenske delegacije v Jajcu 19.30 TV obzornik RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 20.30 Tedenski športni pregled 20.45 »Intimne zgodbe« — TV drama RTV Zagreb 22.15 Cudan kamen brate dokumentarni film 12.-'- Poročila TOREK — 28. maja Ni sporeda! SREDA — 29. maja RTV Ljubljana 17.00 Ruščina na TV j 17.30 Angleščina na TV RTV Zagreb 18.25 Poročila RTV Ljubljana 18.30 »Leteči vrtnar« — slikanica RTV Beograd 18.45 Srečanje ob dnevu m!adosti in pozdrav dnevu cvetja • 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Češka zabavna glasba RTV Zagreb 21.30 »Lahko je morju biti morje« 22.00 Poročila ČETRTEK — 30. maja RTV Zagreb 10.00 TV v Šoli RTV Ljubljana 11.00 Boj za obstanek v morju RTV Zagreb 17.20 Poročila Evrovizija 17.30 Evropsko prvenstvo v v boksu za amaterje RTV Zagreb 18.30 Lutkovna oddaja za otroke RTV Ljubljana [ 19.30 Aktualni razgovori j 19.30 TV obzornik I 19.45 TV pošta RTV Beosrad 20.00 T V dnevnik RTV Ljubljana I 2030 Delovni utrip Trbovelj RTV Zagreb 21.00 Propagandna oddaja RTV Ljubljana : 21.25 Igrani film RTV Beograd 22.55 Portreti iz Vojvodine RTV Beograd 23.10 Poročila in pregled po domovini PETEK — 31. maja 17.00 18.00 18.30 i 19.00 19.30 ; 19.45 j 20.00 20.30 21.00 23.00 Evrovizija Evropsko prvenstvo v boksu za amaterje RTV Ljubljana Kulturna panorama Najnovejše iz jedrske Bzflte Ekspedicija TV obzornik Propagandna oddaja RTV Beograd T V dnevnik RTV Zagreb Oddaja o turizmu RTV Ljubljana rezervirano za prenos Poročila gledališče PREŠERNOVO GLEDALIŠČE v Kranju NEDELJA — 26. maja uprizori ob 19.30 Linhart: MATIČEK SE 2ENI -gostuje DPD Svoboda iz Šk. Loke. — Predstava ol 16. o'.-pade ob 15. uri URA PRAVLJIC — gostovanje v Predo^ljah SREDA — 29. maja ob 17. uri za gimnazijo Bauer; RDEČE IN MODRO V MAVRICI, ob 20. uri za IZVEN Bauer: RDEČE IN MODRO V MAVRICI — gostovanje v Škof ji Loki" PONEDELJEK — 27. maja ČETRTEK — 30. maja PETEK — 31. maja ob 9. uri dopoldan PRINCESKA IN PASTIRČEK, uprizorijo dijaki osnovne šole S:-' mona Jenka — zaključeno za' šole GLEDALIŠČE »TONE ČUTAR« na Jesenicah SOBOTA — 25. maja ob 19.30 J. pregorc: MELODIJE SRCA — premiera NEDELJA — 26. mala ob 1430 in 1930 3. Gregor« MELODIJE SRCA SREDA — 29. maja ob 19.30 J. Gregorc: MELODIJE SRCA — zveze z vlaki ugodne športne prireditve KOŠARKA Kruanj — V okviru I. republiške lige za moške se bosta danes ob 2030 na igrišču v Savskem logu pomerili moštvi domačega Triglava iz Domžal. Predtekma bo ob 19. uri, in sicer se bosta srečali domača ženska ekipa in Ilirija iz Ljubljane. Na igrišču v Savskem logu se bo danes ob 8. uri pričel košaikarski turnir ekip osn. in sredniih šol v počastitev lineva mladosti. : " *>MET Kranjsko ligaško moštvo gostujer jutri popoldne v Celju, kicr se bo v okviru slovenske nogometne lige pomerilo z istoimenjktm moštvom. TENIS Kamnik — V I. kolu zah. skupine republiške lige se bosta jutri v Kamniku srečali ekipi domačinov in Triglava iz Kranja. KEGLJANJE Kranj — Domači kegljači so v goste sprejeli tekmo-vavce iz avstrijskega me-ta Krems. Danes in jutri se bodo z njimi pomerili v prijateljskom dvoboju. ODBOJKA V I. republiški ligi bodo danes in jutri na sporedu naslednja srečanja — Maribor : Jesenice, Fužinar : Jesenice, pri članicah — Novo mesto : Triglav in Jesenice : Kan lik; v II. ligi pa — Postojna : Kropa, Trnovo : Žirovnica. Loško kopališče 6 1 tjttv - >Rt ?i\a m M/;/)4 m m t M m 1>XI 21X4 0 MODA 0 DOM # DRV2IMA 0 MODA m DOM 0 DRUŽINA # MODA Čas kopanja lSoaeeaie se bliža ... Prav ljubka kopalna obleka značilna /a letošnjo gnfln«. Kaofeaivnj /gornji del in črtasti .spodnji. Dopolnjuje jo > — Najbližje naselje v tej smeri je Barywill — sem dejal odločno. — Odpeljem vas tja, pa hočem vedeti, kaj se je zgodilo. Ni me vprašala, kdo sem, meni pa se ni zrelo potrebno, da ji to povem. Za vsak primer, še ne. Vozil sem počasi in previdno. Megla je bila gosta. Sedela je zraven mene, užaljena, kot da sem ji storil krivico. — Zakaj na vsak način hočete še enkrat k tisti hiši? - Nisem ji mogel povedati resnice. — Pravite, da sta tam dva moška ubila vašega šefa. — Kaj pa se je zgodilo z avtomobilom?-Nekaj trenutkov je omahovala, potem pa je rekla: — Saj, saj ... sem ga iskala, pa ga nisem mogla najti, ko sem zbežala ... Osamljena hiša je bila dejansko kraj sestanka. Ob enajstih ponoči naj bi pod imenom Nick Silvia s človekom po imenu James Menvering izmenjal aktovki. Moja naloga ali bolje rečeno naloga Nicka Silvie je bila: počasi voziti mimo hiše in pogledati, če gori rdeča luč nad pisemsko skrinjico. Ce gori, pojdi v hišo. Tam bo čakal moški po imenu Menvering. Dal naj bi mu svojo aktovko, on pa meni svojo. Nato bi moral oditi. Vprašanja so odveč. Pri tem poslu ni vprašanj, samo uboga se ali pa umira. Predvideval sem, da James Menvering dela za isto banko kot Nick Silvia, samo v drugem kraju. Bil je kurir in prinašal nekaj s severa. Nick naj bi to sprejel in mu v zameno dal nekaj drugega. Grower Brifigmao: Kaj početi s psom? Menvering je prišel na sestanek pred menoj. Čemu potem ni prižgal rdeče luči? Ali ni imela svojih prstov vmes ravno ta ženska? Gotovo. Nisem verjel, da sta jo napadla dva moška. Ko sem se pfeljal mimo hiše je bilo vse mirno. Vendar pa se je nekaj le moralo zgoditi. Nekdo je napadel to žensko, ker je bil njen obraz razpraskan in krvav. Spet me je prijela za roko in prosila: — Prosim vas, vrnite se! Pritisnil sem na zavoro in ji pogledal v oči. — Ne verjamem vašemu pripovedovanju. V hiši sta bila samo vi in Menvering. Nekaj se je odigralo med vama, polastili ste se njegovega revolverja in ga ustrelili. — Toda, kaj govorite, človek! Odkod naj bi jaz... — Storili ste to! Toda čemu? Kaj je imel v aktovki? Odmaknila se je od mene. — Poslušajte, sem nadaljeval, če ste res pri-lli z Menveringom iz Memfisa, potem morate vedeti, da bi se morali v tej hiši sestati z nekim moškim. — Da naj bi se sestali . . .? — Da, z menoj! Obrnil sem se k njej, pes je zarenčal. Pomislil sem, da sva že blizu hiše. ko sem naenkrat dobil po glavi močan udarec. Posvetilo se mi je pred očmi. o—o Voz je zdrknil v jarek; to sem ugotovil šele čez čas, ko sem se spet zavedel. Bojevite ženske ni bilo nikjer več, niti psa. Samo moj voz je bil še tu, toda v precej spremenjenem stanju. Z naporom sem se i^lekel iz njega. V glavi se '•"mi jc Vrtelo, vendar sem se prepričal, da imam vse kosti caAegL ^&4gam M Ženska me je udarila s težkim predmetom, najbrž z ročajem revolverja. Toda kako je prišla do revolverja? Najbrž1 mi ga je neopazno vzela iz žepa. Otipal sem se, revolver je bil še v žepu. Ničesar nisem več razumel. Odkod je le privlekla revolver? Počasi sem krenil proti hiši. Megla je postajala vedno bolj gosta. Nenadoma sem zaslišal stokanje. Stopal sem v tisti smeri in opa/il obrise avtomobila. Tam je ležal moški. Prižgal sem vžigalico in zagledal moškega, starejših let. ki ni bil več daleč od smrti. Nagnil sem se nadenj in vprašal: — Ali ste Menvering? Z velikim naporom je dahnil: Da. Jaz sem Nick Silvia, mož, s katerim bi se imeli sestati — sem dejal. Zajecljal je: ta...-ta... ženska. — Povejte mi, ali sta vaju res napadla dva moška? Počasi je odkimal: Nihče. Ona . . . ona ima ... denar. — V mojem avtomobilu je bila, sem mu pojasnil. Pri sebi ni imela ničesar, prepričan sem o tem. — Zgrabil sem jo . . . odpirala jc aktovko ... borila sva se . .. pa je . .. revolver . .. streljala ... voz se je premikal ... prekleti... pes ... Potipal sem mu žilo. Ničesar več. Menvering je bil mrtev. Nisem pojmil, kar mi je povedal. Trdil je, da je imela revolver in da je odnesla prave bankovce. Med borenjem ji je raztrgal obleko, ona pa je streljala nanj. Pozneje, ko sem jo vzel v avto, ni imela ničesar v rokah. Pa me jc vendar udarila z revolverjem. — Pes — sem rekel na glas. Vse to mora biti v nekaki zvezi s psom. Za menoj se je nekdo zasmejal, obrnil sem se. Pred menoj je stala ženska v mojem dežnem plašču, s psom na vrvici in z revolverjem namerjenim vame. Vsa se je tresla od smeha. — Pes — seveda pes — tepec! Sklonila se je, še vedno revolver upefjen vame in nekaj otipavala po hrbtu psa. Nenadoma se je nekaj — kot nekak zavoj, obložen s pasjo dlako — odluščilo od pasjega telesa. Dvignila je zavoj in mi ga pokazala. Zdaj mi je bilo jasno, kje je skrivala denar pa tudi revolver. — Vi niste Nick Silvia, dragi moj. Vem to, Nickova prijateljica sem. Molčal sem in zrl vanjo. — Nick je bil kurir, prav tako kot Menvering. V svoji aktovki je imel pol milijona ponarejenih dolarjev. Menvering je prinesel 100.000 pravih. Nick je bil vedno obziren do bande, jaz pa ne. Zato sem se postavila na pot, po kateri je moral priti Menvering, nat vezla sem mu ganljivo pripovedko in vzel me je v voz. Izmaknila sem mu denar in ga skrila na pasjem hrbtu. Toda razkril me je in to je bila njegova nesreča, ne moja! — Lepa tičica ste! — Kje je Nick? me je vprašala strogo. — Poiščite ga! — Govorite! — Odpočiva se v udobni, prijetni celici. — Torej sfe policist! iw | >B iiaiiiijMMlMi'*11 .....""iJJI ' — Bili ste policist, prijatelj, se je zasmejala. Nisem krenil z očmi od njene roke. Vedel sem, da se bo vsaj za trenutek zdrznila, preden bo pritisnila na petelina. V tem hipu sem skočil, toda ne proti njej, kakor je morda pričakovala. Padel sem na nasprotno stran, nato pa se naglo trki jal dalje. Toda znala je svoj pose!. Prvi izstrelek je sikni! mimo mojega obraza, drugi pa me je zadel v roko. Tedaj pa sem dospel do zaklonišča. Izvlekel sem revolver in streljal z levo roko, ki ni bila ranjena. Odgovorila je s strelom. Ko je izstrelila revolver do zadnjega izstrelka — štel sem jih — sem skočil iz zaklonišča. Bila je dovolj pametna, da je uvidela, da je igra zanjo izgubljena. Odpeljal sem jo do voza in ji takoj nadel lisice na roke. Zdaj sedi v celici, v isti stavbi, kjer sedi tudi njen dragi Nick. Problem je le, kaj početi s psom. Ali ste že kdaj slišali, da so tudi psa vtaknili v preiskovalni zapor? dragi naš Maršal! Danes je praznik mladine. Vsako leto, vsako pomlad praznuje naša mladina praznik mladosti. Vendar vedno ni bilo tako. Bil je čas ko so veselo in srečno mladost zagrenili vojna, siromaštvo in lakota. Leto 1941 je prineslo smrt in ječe. Toda ne za dolgo. Tovariš Tito je vodil partizane v borbi proti sovražniku in izkoriščanju v svobodo in lepšo mladost. Zato živijo danes naši pionirji in pionirke, mladinci in mladinke dast. 1» rojstni dan maršala Tita je praznik našega mladega rodu. Letos praznuje naš maršal enainsedemdeseto leto iivljenia borca, revolucionarja in voditelja. Kaj pomeni življenje in delo tovariša Tita za vse naše narode, za vso našo državo smo spoznali iz mnogih velikih in odločilnih dogodkov, ki kažejo pot iz zaostalosti k svobodi, napredku. In ko mu za njegov enainsedemdeseti rojstni dan želimo vse najboljše, izražamo s tem le željo, da bi še dolgo vodil narode s svojo varno in mirno roko. le StevOne prireditve vva Gorenjskem. Mladina Je bUa vedno v ospredju* Na slikah vidite: Pionirji Gorenjske praznujejo dan mladosti Gorenjski pionirji praznujejo letos DAN MLADOSTI z velikimi uspehi in bogato dejavnostjo. Pionirski odredi šolah, po vseh večjih Občinska revija mla- so pripravili centralne proslave v krajih pa prirejajo pevske festivale dinskih pevskih zborov ima nekoliko drugačno obliko kot v prejšnjih letih. Namesto na centralni prireditvi v Kranju nastopajo mladi pevci v domačih krajih, pred svojim občinstvom. Tako so bile revije šolskih, otroških in mladinskih zborov v Mavčičah, Voklem, Dupljah, jutri pa bodo še v Cerkljah in Predosljah. Mnogi pionirji so si napovedali tekmovanja v tehniki, kulturi in športu. 15. maja je bilo srednješolsko atletsko prvenstvo v Kranju, potem rokometno tekmovanje osnovnih šol, pionirski nogometni turnir, na večer pred velikim praznikom pa bo »TEK MLADOSTI« po ulicah Kranja. Danes dopoldne je bil košarkarski turnir za vse osnovne šole, popoldne pa košarkaški in odbojkarski turnir za srednje šole v Savskem logu. V Zabnici so organizirali rokometni turnir. Prešernovo gledališče je v počastitev praznika gostovalo z vUro pravljic« v Voklem, jutri pa bo tudi v Predosljah. Na tisoče pionirjev jc letos sodelovalo v Titovi štafeti in 14. maja so kranjski pionirji sprejeli ŠTAFETO MLADOSTI na Trgu revolucije. Z vsemi temi prireditvami so gorenjski pionirji obogatili praznovanje DNEVA MLADOSTI — največji in najlepši praznik jugoslovanske mladine. Po deželi, ki Ne bom razvkkla uvoda in pisala, kako težko sem čakala, da pride dan, ko se bom odpeljala po Koroški. Ta težko pričakovani dan je prišel in iz Kranja smo se odpeljali prek Jezerskega ter se najprej ustavili v Železni Kapli. Vsa zaspana sem dremala še do Celovca, kjer smo se ustavili za tri ure, da si ogledamo mesto. Najbolj zanimiv je seveda velik zmaj v središču mesta, potem kip Marije Terezije, nato pa se od teh spomenikov obrneš k sodobnim trgovinam. Ob dveh smo se usedli v vroč avtobus, da smo bili v trenutku vsi potni in se odpeljali proti severu. Gosposvetsko polje To |e kraj, ki si ga želi ogledati vsakdo, ki obišče Koroško in tudi za nas bi bila prav gotovo sramota, ko bi se vrnili domov brez tega užitka. Vsi navdušeni že nad zunanjo veličiro cerkve, smo stopili v notranjost in se ozrli po ladji cerkve, človek se res čudi, od kod tako bogastvo, ko opazuje prekrasen strop, lepe treske in druge stvari. Ob tej cerkvi pa človek še ne pomisli toliko na svoje prednike, a prav gotovo se mu misli povrnejo nazaj k slovanskim knezom, k Borutu, k Gorazdu in še k Ingu, ko stoji pred vojvodskim stolom in zre na Krnski grad. Joj, kako lepi sa bili ti običaji in gotovo bi bilo dobro, ko bi enkrat na leto, ni naša sredi sezone za tujce priredili ta običaj simbolično. Toda ko pomisliš, da je bilo vsega konec, ko je zavladal tujec in nam postavil svojega vladarja. Z Gosposvetskega polja smo se — še vsi prevzeti od usode koroških Slovencev — odpeljali k Vrbskemu jezeru in nato zavili prek Drave. Rožna dolina Ob tej priliki moram povedati, da smo imeli se seboj nekega tovariša, ki Koroško pozna kot lasten žep in prav pametno je bilo, da se nam je pridružil, ko smo od njega zvedeli toliko zanimivih stvari. Toda Rožna dolina še ni bila v cvetju. Drevje je sicer zelenelo, toda cvetja še ni bilo veliko in zato sem prav gotovo ob en užitek, saj je to dolino videti v cvetju prav gotovo zelo lepo. Kmalu smo zagledali drobno cerkvico, kjer so bili, kot nam je povedal naš ljubeznivi pripovedovavec, boji s Turki, v tistih časih, ko je živela Miklova Zala. Saj smo jo vsi poznali in čez nekaj minut smo na bližnjem hribčku zagledali Serajnikovo domačijo. Dolgo časa smo se še ozirali nazaj, da bi si jo ohranili v spominu, a že smo se ustavili v št. Jakobu, nato pa krenili proti Podravliam, kjer je naše prazne želodce čakala večerja, nas same pa milo, voda in postelja. Drugega dne smo ob osmih krenili na pot in se najprej ustavili ob Baškem jezeru. Tam jo ob cesti znano koroško znamenje, ki ga jc slikar Maksim Gaspari vedno slikal na svoji h koroških motivih. Od tam pa smo se spet — še čili in veselo — odpeljali proti Osojam. Osojsko jezero Pno, kar smo obiskali, je bil star osojski samostan. Prav gotovo so vam znani ver/i Antona Aškerca iz pesmi Mutec Osojsl i. In prav gotovo veste, da se nanašajo na Boleslava poljskega kralja, ki je za svojega vladanja živel sila razkošno in razuzdano, potem pa ga je nekoč poljski škof opomnil, naj skuša živeti bolj mirno. Toda — to je bilo za Boleslava preveč! Škofa je dal umoriti. Kmalu se je bridko skesal nad svojim neprermšljenim dejanjem in odšel v Rim. Tam so mu za pokoro naročili, naj gre v neki samostan, zakoten samostan in tam za pokoro žwi do smrti. Res je Boleslav odšel v Oso je in se prijavil, kot da je nem. Tam "so ga sprejeli v samostan in sedem let je delal najnižja dela. Po sedmih letih pa se je začel poslavljati od življenja. Pred smrtjo pa je spregovoril in povedal, kdo je in zakaj živi tu. Lahko rečem, da sem se še najteže poslovila od Osojskega jezera in dolgo časa sem zrla nazaj, ko smo se že peljali v Beljak, nato pa zvečer prekoračili našo mejo. EVA KNTFIC, učenka 8. b razreda osnovne sol« »Simona Jenka«, Kranj j Zabavna stran # Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran Križanka št. 20 i 2 S f f n 7 • f 10 M j? 13 14 15 r __ 1« (f m 18 19 m 10 2f 22 23 Ponudba — Ali morda želite, da za sto dinarjev vrežem vaše začetnice v drevo? Žcnitovanjski oglas Opozorilo ob pravem času Vodoravno: 1. strast, 7. prekletstvo, 9. plod, 10. moški potomec, 11. kemijski simbol za tulij, 12. moško ime, 13. okrasek, 14. del pohištva, 16. osvežujoča pijača, 17. samoglasnik in soglasnik, 19. žuželka z želom, 20. razdobje, 21. umetna masa za prekrivanje tal, 23. namera. Navpično: 1. maščoba, 2. pokrajina v Indokini, 3. predlog, 4. začetnici slovenskega pisatelja (Visoška kronika), 5. trepetlika, 6. dušikove spojine, 8. francoski pisatelj (Clau-de), 12. teža posode, 13. običaj, 14. zemeljska utrdba, 15. framason, 17. sečnina, 18. dolga palica, 20. žensko ime, 22. kratica ameriške zvezne države Oklahome. Rešitev križanke št. 19 Vodoravno: 1. valat, 6. Aromun, 8. LO, 9. enak, 11. Amerika, 13. tuni, 14. an, 15. nakaza, 17. kanal. — Pomiri se, ves svet naju gleda! Redkost — Te je odgovor na vaš ženlto-vanjski oglas! Po begu iz zapora — Videti je, da Je pobegnil zaradi ljubezni! Lepo vzgojen otrok. Rekel nama Je »dober večer«! Ustanova, v kateri moj svak Pje-kotuščak dela kot kurir, ima seveda menzo. Nedavno tega je izšel predpis, da mora vsaka menza gojiti svinjo, da bi tako porabila pomije in ostanke brane. Ukaz je bil izvršen, direktor je kupil srednje debelo svinjo in jo predal mojemu svaku v prisilno upravo. Po nekaj tednih je moj svak opa- takrat, ko sliši za kašo s konserva-mi, se vrže na tla in dobi krče. Upravnice menze niso mogli zamenjati, ker je bila direktorjeva tetka. Nato so uslužbenci začeli pitati svinjo na svoje stroške. Vsak je kupil kakšno malenkost v mestu in jo zavito v papir prinesel. Pitanka se je takoj začela popravljati. SVINJA 2*1, da svinja žalostno gleda in da je videti slaba. Razumljivo, sporočil je direktorju. Premerili so jo in ugotovili, da je shujšala 25 kilogramov. Takoj, popolnoma razumljivo, je personalni oddelek začel z raziskavo. Izkazalo se je, da svinja h-.r'si zaradi tega, ker ji ne ugaja jedilnik v menzi. Ob krompirju s paradižnikovo omake svinja vrsti z repom. Kakor hitro vidi zelje, beži na ulico. A Toda, glej ga šmenta, med uslužbenci so se začele pojavljati poneverbe, podkupovame in izkoriščanja in je moral direktor strogo prepovedati pitanje svin:e s pomočjo privatne iniciative. Ni bilo drugače, kot da svinjo prodajo. Svak P jekotuščak tega ni mogel storiti sam in je prišel k meni, da bi mu pomagal. Ker so bili vsi štirje tovorni avtomobili iz podjetja na generalnem popravilu, peti pa je bil pokvarjen, je bilo treba svinjo odgnati peš. V redu, sem rekel. Zgrabil sem jo za levo uho in io povedel. Pred njo sta tekali dve dakt.li-grafki s koščki sladteorja in klicali: Svak je spodbadal svinjo z direktorjevim dežnikom, a direktor je šel za njo in ji od časa do časa nežno zafrknil rep. Tako smo se nekako pretolkli do klavnice. Prodali smo svinjo in za denar kupili tri majhne pujske. »Pujski so mladoletni, pa jim bo hrana v naši menzi prijala!< je rekel direktor. Vstopili smo z njimi v tramvaj številka 25. Toda spotoma se je pripetila nesreča. Ko so potniki pritisnili svaka, je izpustil vrečo in pujske z njo. Prevrnil; so sprevodnika, skočili pod zimski plašč neke stare gospe, a na koncu je eden skočil iz tramvaja in se vrgel v Vislo, da bi naredil samomor. Drugega je v gneči nekdo pohodil. 2iv je ostal samo tretji, ki sem mu noge zvezal s svojimi naramnicami. In ta je sedaj v menzi, a niti ne raste niti ne pridobiva na teži. Direkcija ga namerava poslati v okrevališče. Mogoče mu bo planinski zrak ugajal. Štefan Vjehecky m HOROSKOP Velja od 25. maja do L junija OVEN (21. 3. — 20. 4.) Malce precenjuješ svoje w(sM sposobnosti in ti spodleti prav tam, kjer ne bi bilo treba. Ob novici ti zašije obraz. V petek se komaj izogneš neprijetnemu srečanju. BIK (21. 4. — 20. 5.) Neka zavozlana stvar se proti pričakovanju bd-vozlja. Zaskomina te avantura, pa zmaga pamet, vendar prepozno. Bežno, toda koristno srečanje. Po telefonu te pokliče prijeten glas. DVOJČKA (21. 5. — 20. 6.) ^Nekomu sporočiš uspeš-I no poslanstvo. Majhna krivica te bo zaskelela in prešla bo s poljubom. Nastopi čas za počitek in kavalirstvo. Srčna ginjenost bo minila. RAK (21. 6. — 22.7.) Nek-EfSl do bi te rad pri šefu ■ yj osmešil, a dokažeš svoje sposobnosti in zavežeš zlobnežem jezike. Nepričakovani izpadi ljubosumnosti te za nekaj časa odvrnejo od prijetnega. LEV (23. 7. — 22. 8.) 1 Končno pride iz tvojih ust težko pričakovana beseda. Nekdo te z malenkostjo osreči. Nedeljski spomini zlepa ne minejo. Ošabnost na nepravem mestu. DEVICA (23. 8. — 22. 9.) ^Pogum porazi trmoglavost in storiš korake, ki ne pomenijo niti najmanjšega ponižanja. Nekje te čaka pOSta, pa ne upaš ponjo. TEHTNICA (23. 9. — fl?n 22. 10.) Preveri kopalne rekvizite,'če bodo še za rabo in poglej v hranilnik, zakaj dopust bo hitro tu. Majhen spor s prijatelji zaradi krivičnega mnenja o osebi drugega spola. Pazi na red s prehrano. ŠKORPIJON (23. 10. — 22. 11.) Z novim poznanstvom spremeniš način življenja. Nove možnosti za zaslužek, vendar se preveč ne hvali: nevoščljivost ima daljnosežne posledice. STRELEC (23. 11. — 22. 12.) Zaradi pogostih krokarij se pripravi na hišni obračun. Nekdo ti hlini prijateljstvo; pazi se, lahko ti škoduje. Sprememba službe je le zasilna rešitev-. KOZOROG (23. 12.-- 20. 1.) S svojimi idejami prodreš, čeprav ti bodo metali polena pod noge. čudovit večer v sredo — čez dvanajst ur pa te obišče »moralni maček.« Izogibanje neki osebi obžaluješ ob polni luni. VODNAR (21. 1. — 19. 2.) Nekdo je resno zaskrbljen zaradi tvoje prihodnosti. Hujšanje ti bo v prid. Razmišljaš o integriranem dopustu: združi prijetno s koristnim v obrokih. RIBI (20. 2. — 20. 3) Mn| Zdaj imaš enkrat prav in udari po mizi. Od nedelj-skih naporov čutiš utrujenost do četrtka, ko se zakrokaš. Ljubko bitje si ne upa na dan z besedo, ker si ti na vrsti. Pazi, da si ne zapraviš lepih priložnosti zaradi nagle jeze. Jezo stresi na pravem mestu.