PODLISTEK. Grajska gospodična. (PrtTljic*. — 8pigal Starogoiski). (Konec) ^Grpf, katei-o Želite, da odfcrijem?" ,J>Jajprej an^relja." Slika ee odgrne. Vse stnnL Kraaua s2ik.a! Vse i» postalo tlho, kak« v grftbu, in o« bo bUe Tprte \ alJlio. Na plHtnu ie bila naslikana ženska v nedolim, preprosti obleki brez lepotičja,, Rožnato navdibnj«n obraz, milina oCes, M so zrle r- tako se Je zde"»Jgtedalcem -. T njiii dng*, ]« pr«v«»lo gltdalce. Laaje, kakor vlakno, so padali na rame. Cudno, sli»a }e brla podoba grajske hfierke. Grof je zamiSljeno in skrbno opazoval. Bil j« miren. Hipoma kq zdrzne: ,,Res, ženska Je anoeli Sioveku." Umetniku s« jo olajšalo srce. Zadovolien ie bil grof z angeljem, z vragom bo Se bolj. Odgrne se druga slikBi. Vskliki presenečenja so se razlili po dvorani B« grol je pazljlvo motril pliko, Vsi so si predstavUaH, da zagledajo naSemljeno postavo z rogovi, dol||pm repom in spačenim obrazom. PredstavljaJi 'so si, l«».lfo sika ogenj iz ust in nosa. Pa tako presenefienje ? Slika je kazala žensko po9obo, tso * ligpu in oraginji. Biseri krog vratu so se nalo ne tesketali in spajali z obeskom zJatih igel t ltseh, kl so bili nmefno vbrani. Obraa je gore]. o«i zapeljitro lesKet*-  Ie. Usta so bila, kakor zrele jagtde, nabran« r sladek, koketen smebljaj. LepSa j« blla ta slika od prve. Zamišljen je postal grof. . . Rahlo st |e izvilo iz njegpvih prs: „... in ženska j« tudi vrag *lov»ku. Ljudstvo, fma segafl raj« po strasti in ogn]y, lcakor po milobi! Gorje ti, ljudstvo, gorjet Z zlatom je plaCal grof li podobi. Umetnik j« 8el dalj« ¦ k»IJo IJabaziii r, sreu. Veneti je pa jela tujdi ovetka gradu, gmjskji gospodi6ina> Nl vi donela pcsen. Zamifil]e«o }• irla pred se. Zabiti ni mogla nmetnika, Grohi se je teranilo lic« skrbi radi hčerke. Ka| ,ii mafljka? Ona je pa molBala, in s« oklenila ofieta in ea> plakala. ^Hrepeni li njena duša po 6em drugein, po dmžbi?" To vprašanje si je stavil venomer. ^Odgojil sem jo, da ne spozna sveta. A kako pride nemir v njeno srce? Je li res, da se v flloveku budi ono, za kar }• vshTar5en ?" Nekoč je priSel k njemu mlad vitez. Prvikrat ga }9 predslavil svoji hfierki. Vitez Je strmol in njegovo srce se je vžgalo. D*vojka je pa povesila ofii. Viiez je ostal v gradu in iskal družbe po lepi grajski gospodičini. Nadlegoval jo j« z ljubeznjjo. Neko6 mu pokaže sliki. ,,Tu, vitez, je moje srce," in 5opi5, ki je zlil t* krasne barve v ta mnotvor, je držala r roki, 1 Mkojt Ijubim. Ne muftite me torej veC. Vem, da je nesmisel, da \r> med nama propad bree upanja, ga Kagmiti. V»»dar, ker ne morem imeti njega, no6«m nobenega." Vitez je prebledel. Poznal je umetnika, saj ga j« poznal ves svet. Povedal je groiu. Ta se je razsrdil. Ukazal je poiskati umetnika in ga pripeljati pred s«. Dobil ga je. Dal ga j« vreči v je«o. Brez šuma in trušča se je zgodilo to, niti bčerka ni smela vedeti. Dal je raztrositi glas, da je umrL Grajska gospodičina je Se bolj bledela. Neko* j« šetala po vrtti. Bilo je že zvečer. Iz nekega okna }9§9 ie foila pesem: Verj«l sem vedno v lufii mofi, ki vlada brezdnom mraka; & vcndar večkrat mi oko grenk« solze pretaka. Iz morja solz se naenkrat poSast pr«d me postavi m tožni kaže mi obraz, ki se o b u p ji pravi. Dr«v«n«Č je posluSala gaspodi&na. Ta glas, ni li to oek znan glas?  Ib poslušala je dalje. Tako tožno je donela pft- sem. podobntt Sepetu: Tam gori pa nad dušo mojo žaluje angel beli, d tu smejo se zanifiljivo aarržencST krdeli. Gospoditoa se je prijela 2a srce. Tako burno ji ]• bilo. W W to «las TimPtnikaP Posluša. Tik okna se skloni.