wtudijs:a KfJltflO*
N6VO \t~™
Glasilo Socialistične zveze delovnega lji
uHraja Novo mesto
Lastnik in izdajatelj: Okrajni odbor SZDL Novo mesto. — Izhaja vsak četrtek, Posamezna številka 10 din. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 900 din ozir. 3 ameriške dolarje.-—Tek. račun pri Komunalni ba nki v Novem mestu, st. 60-KB-16-2-24
Stev. 15 (369) Leto VIII.
novo mesto, 11. aprila 1957
Urejuje uredniška odbor. — Odgovorni urednik Tone Gošnik. Naslov uredništva in uprave: Novo mesto. Cesta komandanta Staneta 30. Pošt. pred. Novo mesto 33 Telefon uredništva in uprave: št. 127. Rokopisov ne vračamo. Tiska Caeopisno-založniško podjetje »Slov. poročevalec« v LJubljani. Za ttsk odgovarja F. "level
ZA SAMOSTOJNOST
delavskega samoupravljanja
Delovni kolektivi v okraju Be pripravljajo na volitve novih delavskih svetov. Na predvolilnih sestankih razpravljajo o dosedanjih uspehih samoupravljanja, o nalogah, ki so jih sprejeli z novim družbenim planom in o najrazličnejših načrtih, s katerimi hočejo uresničiti dolžnosti, ki jih imajo do skupnosti. Pogled nazaj kaže, da smo prehodili važno obdobje, polno lepih uspehov, napredka in dviga naših podjetij, Kjer tega ni bilo, je doslej delavsko samoupravljanje (iz kakršnegakoli razloga že) šepalo. Zato je predvolilno obdobje čas, ko se morajo v slehernem kolektivu dodobra seBnaniti z najvažnejšimi vprašanji proizvodnje in s smernicami letošnjega družbenega plana. Zlasti pa je treba poglobiti in nadalje utrditi delavsko samoupravljanje.
Prejšnji teden je o teh vprašanjih razpravljal tudi delavski svet Industrije perila v Novem mestu. Razveseljivo je bilo poslušati vzpodbudne predloge tovarišic, ki gledajo na podjetje docela drugače kot pred leti. Zdaj dobro vedo, da je na daljnji razvoj kolektiva, večja proizvodnja, uveljavljanje na trgu in dvig življenjske ravni popolnoma odvisen od njih samih. Nič ni bilo na seji praznega tarnar.ia in vzdihovanja o večjih plačah, pač pa veliko pametnega   govorjenja: stavbo,
ki je že zdavnaj premajhna, bomo nadzidali in tako še letos rešili glavni problem podjetja; začasno smo vpeljali še tretjo delovno izmeno, da bomo lahko ustregle številnim naročnikom, ki jih hočemo obdržati tudi vnaprej. Kolikor več bomo naredile, toliko več bomo tudi v«i v podjetju imeli od tega kri rlsti!
Tako in podobno pa razpravljajo o svojih nalogah prav te dni v raznih drugih naših podjetjih. Prva poročila govore, tla so se priprav za volitve novih delavskih svetov povsod lotili z veliko večjim zanimanjem ko pred leti. Delavci in nameščenci zdaj vendarle že skoraj povsod vedo, da .je od njih, od uspehov njihovega samoupravljanja odvisno pravzaprav vse: proizvodnja, trg, dvig splošne ravni. Od tod tudi povečano zanimanje za delo organov samoupravljanja.
Razveseljiva    razgibanost v podjetjih pa hkrati vabi člane okrajnega zbora proizvajalcev in odbornike sindikalnih organizacij, da se vključijo v razprave kolektivov z ustvarjalnim sodelovanjem. Marsikje je potrebna pomoč in zaželen dober nasvet,  zlasti  v številnih manjših podjetjih, koder si načela  samoupravljanja dostikrat Še s težavo    uiirajo pravilna pota. Ze večkrat smo poročali, da pogrešamo na takih razpravah sodelovanja   okrajnih od-
bornikov, čeprav j« ▼ veliki meri odvisno prav od njih, kako bodo njihovi volivci uresničili naloge družbenega plana. Zdaj je to sodelovanje še posebno potrebno, saj dobro vemo, da brez vztrajnega dela ne bo uspešnih zaključkov ne v proizvodnji ne na ostalih področjih.
Priprave na volitve novih delavskih svetov so hkrati priprave na prvi kongres delavskih svetov. Na sestankih in zborovanjih bomo predlagali In volili delegate za nove svete in za kongres. Predlagajmo in volimo take tovariše In tovari-šice, ki bodo sposobni uresničiti naloge, katere so pred nami! Ne pozabimo pri tem mladine, ki tako rada In z zavestjo pomaga, če jo znamo pravilno vključiti v delo in ji kazati pot k napredku. Učimo se iz dosedanjih izkušenj in napak, ki smo jih ugotovili v delavskem samoupravljanju v okraju. Zlasti pred slednjimi ne zaplrajmo m i! Nemalokrat smo ugotavljali, kaj vse v naših mlađih podjetjih še ni dobro, kje moramo izboljšati in povečati u2sa prizadevanja, da bo vse naše delo skladno s cilji, ki smo si jih postavili.
Pri vsem tem pa naj sodelujejo vsi naši delavci in nameščenci. Le tako bomo pravilno izbirali, predlagali in volili naj-prizadevnejše izmed njih za Člane novih delavskih svetov ln za delegate, ki nas bodo zasto-
pali na kongresu v Beogradu. Le s skupnim, poglobljenim delom bomo tud] dosegli, da bodo delovni kolektivi postali sposobni samostojno odločati o uporabi dela ustvarjenih sredstev, da pa bodo hkrati sposobni tudi odločati pri oblikovanju važnejših činlteljev izven podjetij, kateri vplivajo na njihovo gospodarjenje. Samo s takim delom bo končno moč zagotoviti samostojnost podjetij v odnosih do oblastvenih In ostalih organizacij in ustanov. To pa je tudi namtn delavskega samoupravljanja kot ključne izhodiščne točke socialistične de« mokracije.
Knjižnica ln čitalnica v zdravilišču Dolenjske T oplice, ki bo s 15. aprilom začelo letošnjo sezone,
DolenjskeToplice pred novo sezono
15. april - praznik železničarjev
V spomin na veliki štrajk železniških .in transportnih delavcev v aprilu 1920, na pomembno sodelovanje železničarjev v letih NOB in pri povojni izgradnji naše domovine, praznujejo jugoslovanski železničarji vsako leto 15. april kot Dan železničarjev. Tudi letos ga bodo dostojno proslavili. Novomeško železniško vozlišče, ki obsega večji del dolenjskih prog, bo letos imelo oib prazniku železničarjev takle spored:
1. Kegljaški klub železničarjev Novega mesta, rnoška in ženska ekipa, bo 14. 4. odigrala prijateljsko tekmo z železničarji iz Ljubljane. Tekma bo na kegljišču pri »Pionirju«.
2. Sahnsti-železničarji vozlišča Novega mesta bodo imeli
V Novem mestu bodo počastili 70-lelnico pesnika Golie
V nedeljo 14. aprila 1957 bo Studijska knjižnica Mirana Jarca v Novem mestu počastila 70 letnico pesnika in akademika Pavla Golie z razstavo njegovih del. Otvoritve 14. aprila ob 11. url se bo udeležrll tudi slavlje-nec, z njim pa bodo prišli njegovi prijatelji akademiki, rojeni Dolenjci, in predstavniki Slovenske akademije znanosti in umetrjosti ter drugih znanstvenih ln kulturnih ustantov Ljubljane. Tudi novomeški! okraj bo zastopan s predstavniki političnega, gospodarska^ |n kulturnega. Htvljenja. Govornik, ki bo očr-tal Hk pesnika, bo iz LJubljane, dr. Ivan Vasic pa bo govoril o pesniku kot človeku in prijatelju. Vabjmo občinstvo, da se udeleži otvoritve.
Smihelski pionirji pa bodo Isti dan igrali »Mucin dom«, ki ga je prevedel jubilant, in s tem izrazili zahvalo vseh plo-rilrjev pesniku, ki je pretežni del svojega literarnega dela posvetil ravno najmlajšim.
prijateljsko srečanje z ekipo železničarjev iz Grosuplja, Šmarja in Ribnice 12.4 od 13. dio 17. ure v sindikalni dvorani pestaje Novo mesto.
3. V soboto 13. 4. ob 20. uri bo slavnostna akademija v počastitev dneva železničarjev v zadružnem domu Bršlj'in. Vstop bo prost.
4. V nedeljo, 14. 4. ob 8. uri ibo komemoracija iza padilimi borci železničarji pred spominsko ptoS6o na postaji in kurilnici v Novem mestu.
5. Istega dne ob 9. .uri pa bo v kurilnici Novo mesto prijateljsko tekmovanje v balinanju med železniškimi ktolektivi postaje, kurilnice in podjetja za vzdrževanje prog Nove*a mesta ter kolektivom vozovne delavnice iz Straže.
6. V nedeljo 14. 4. ob 17. uri bo slavnostna akademija v počastitev dneva železničarjev v Trebnjem. Sodeluje Bršljinska Svoboda in gredo v Trebnje z ->tim programom, kiaikor v Rrs-ljin.
Presenečenje za obiskovalce Postojnske jame
V petek in soboto je bila v Postojni dvodnevna novinarska konferenca, katere se je udeležilo nad 40 novinarjev iz. vseh večjih jugoslovanskih
krasa SAZU. V soboto je na tiskovni konferenci govoril o glavnih problemih zunanjega in notranjega turizma Albert       Jakopič - Kajitimir,
krajev. Zavod Postojnske ja-  predsednik SZDL okraja Ko-
me jih je seznanil z načrti v novi turistični sezoni, pri čemer je treba omeniti predvsem glavno pridobitev: upeljavo novih eletotiroakumulatorskih jamskih lokomotiv. Hkrati je bil v Postojni odprt nov muzej  Inštituta za raziskovanje
Kri za bližnjega
Minulo sredo, to je 3. aprila to na novomeški transfuzijski postaji oddali kri:
Uslužbenci in delavci trgovskega podjetja ROG: Marija Hudoklin, Marija Kokalj, Nika Meden, Rezka Suštarlč, Milica Zafred, Jernej Mirtek, Jože Ko-lenc, Marija MavroviČ in Milo.; Jakopec. Uslužbenci OLO:
Gabrijel Povše, Marija Kos, Milena Kastelic, Bosa Radako-vič, Vladimir Tavčar ln Vilma Marinček. Kri sta oddala ta dan se Marija Hrovat, gospodinja iz Novega mesta in Franc Lu-zar, kurjač v bolnišnici.
per, popoldne pa je bila slovesna otvoritev in prva vožnja novih lokomotiv skozi jamo do Podgore.
Revmatizem sklepov in miši-čevja, posledice zlomov, zme-t':kanin in operacij, ženske bolezni, bolezni srca, ožulja in živčevja, paralizo udov, sklerozo m še vrsto drugih bolezni ozdravi topla zdravilna voda v Dolenjefttih Toplicah. To vedo tisoči 'in tisoči bolnikov, ki so se kdaj zdravili v teh toplicah. Res, včasih je bila zdravilna voda, ki v izobilju vre iiz jemlje, samo za izbrance, dames pa je na razpolago vsem delovnim l.iudeim. Pa ne samo topla zdravilna voda, uprava Zdravilišča tudi skrbi za vedno večjo udobnost gostov v prizadevanju, združiti kori.-»no s prijetnim, tako da bo goFt lahko za-
dovoljen. Tudi za letošnjo se-zono j« uprava poskrbela za vrsto izboljšav, ki storijo bivanje v Zdravilišču še bolj prijetno.
NIC VEC SOPARE
Neprijetne sopare v bazenih m slačilnicah ne bo več. Pravkar so končali z vgraditvijo posebnega ventilatorja, ki bo sproti črpal vlago in dovajal v prostore čist zrak. Vlaga, kot posledica sopare je bila neprijetna za goste, pa tudi stavbi je škodovala.
Na Južni strani zdravilišča imajo topel in mrzel tuš, prav tako v posebnih kabinah. Knjižnica in čitalnica je za vsakega gosta prijeten kotiček, zlasti ob slabem vremenu. Moderno in rszkošno je opremljena soba za terapijo. Letos bosta zaposleni dve strokovni moči, ena za fi-zoterapijo in ena za masažo in indikacije. Razumljivo je, da je poleg tega gostom na razpolago zdravnik. Gostom-boLnikom tako pomagajo odpravljati bolezen tudi z modernimi fizdo^era-
pij9kimi pripomočki po sodobni medicinski metodi.
TOPLA VODA ZA TOPLE GREDE
Večji diel tople vode odteče v Sušico neizkoriščene, pa tudi voda iz bazenov bi še lahko koristila za.razne stvari, naprimer za namaikanje toplih gred. V ta namen jo bodo kmalu tudi izkoriščali. 2e letos bodo pričeli graditi tople grede, ki jih bo namakala voda ftz bazenov. Ce bo poizkus uspel, kar ni dvoma, bodo lahko sčasoma uredili lepo in donosno vrtnarijo.
ODPRT BAZEN ZA TURISTE
C*rnav je Zdravilišč* zdrav-stveni zavod, ni mogoče povsem izločiti turizma. To toliko manj, ker so Dolenjske Toplice tudi drugače prijeten kraj z ugodno kliimo, izredno lepo okolico z gozdovi in števiilnimi zgodovin-sikimi kraji p vsej dolini in na Rogu. Vsak tujec, zlasti inoze-mec je očaram nad vso to pest-
rostjo lepote in zgodovinska pomembnosti ■ kraja. Tudi tople vode je več kot dovolj za zdravstvo im turizem, treba jo je samo pravilno izkoristiti v oba namena.
Gradnja odprtega bazena J« zato več kot nujna. Ta bo privabljal .stotine izletnikov, postal bo osrednji turistični objekt Dolenjskih Toplic, okoli katerega bodo rasli drugi turistični objekti in naprave. Načrt za gradnjo bazena je napravljen. Zdravilišče se je udeležilo natečaja za kredit v višini 32 milijonov dim, ki je potreben za zgraditev bazena. Na natečaju ni dobilo sredstev. To-ida ne g'ede na to je treba iskati možnosti, če ne za zgraditev v enem letu, pa za postopno gradnjo. Prav za turizem smo po vojni v (našem okraju najmanj investirali. Dolenjske Toplice imajo sedaj najboljše pogoje, da postanejo pomembno zdravstveno-turisitično središče Dolenjske,
VEDNO  VEC GOSTOV
V Zdravilišče Dolenjske To^ plice prihaja iz leta v leto ve5 gostov. Lani jih je bilo v šestih mesecih 3027, to je skoraj trt sto več. kot prejšnje leto v istem času. Tu niso všteti taki, ki pridejo samo za en dan ali samo na izlet. Nočnin so 'lani zabeležili 28.330, to je skoraj tisoč več kot prejšnje leto.
Tudi pozimi niso bili brea gostov. Zlasti je bilo v tem času v Zdravilišču veliko različnih tečajev, konferenc, zborovanj in posvetovanj številnih organizacij 4n kolektivov. Letna sezona se letos prične 15. aprila. V letovišče pridejo predvsem zavarovanci socialnega zavarovanja, ki pridejo sem po napotilu zdravnikov, sprejemajo pa tudi druge, ki si žele v prijetnem oddihu in koristnem kopanju v topli vodi nabrati moči v ugodnem udobju, ki ga nudi Zdravilišče vsakemu gostu. Cena celodnevnega penziona je tudi letos 850 do 900 din.
Ljudski poslanci med volivci v Suhi krajini
Pred kratkim je imel sestanek s predstavniki ljudske oblasti, deloimih kolektivov, zadrug, množičnih organizacij in društev v Žužemberku zvezni po.slan.ee Janez Hribar. Z njimi se je razgovarjal o zunanji in notranji politiki ter o posameznih gospodarskih vprašanjih.
31. marca se je udeležil zbora volivcev v Hinjah zvezni poslanec ing. Jože Levstik. Vo-livcem je razložil našo zunanjo politiko, predvsem pa je govoril o gospodarstvu, zlasti kmetijstvu. Volivci so mu zasta-
vili več vprašanj, zlasti kako dvigniti kmetijstvo v Suhi krajini. Ponovno so omenili stari problem Suhe krajine, divje svinje in škodo, ki jo delajo na polju. Ze takoj, ko posadijo krompir, morajo pričeti zastražiti polja pred to požrešno divjadjo in stražiti dokler ne pospravijo pridelkov. Volivci so tudi vprašali, kako je z nadaljevanjem gradnje suliokranjskega vodovoda. Problem vode v Suhi krajini je dobro znan. Tudi o taksah je bilo precej vprašanj in kritike, zlasti zaradi takse na ža-
LETOS BO DOLENJSKI GASILSKI FESTIVAL
Dolenjsko gasilstvo je 24. marca na plenumu Dolenjske gasilske zveze polagalo obračun dela za preteklo leto — Pred društvi še vedno pomembna naloga: pomladitev članskih vrst
OBVESTILO STIPENDISTOM 0L0 NOVO MESTO
Obveščamo vse študente, ki prejemajo Stipendijo okrajnega ljudskega odbora v Novem mestu, da Ji' okrajni ljudski odbor na 12. seji 29. marca 1957 prenesel sklad za štipendije in delo v zvezi s Stipendiranjem iz pristojnosti Tajništva za šolstvo, presveto iti kulturo, v Urad tajnika Okrajnega ljudskega odbora Novo mesto.
Hkrati obveščamo Studente štipendiste, da od 1. aprila iMl dalje ne bodo prejemali gotovine l>.i okrajnem ljudskem odboru, •ajnistvu za finance, temveč bo-
do prejemali Stipendije do 5. v mesecu pri upravah šol, kjer študirajo. Okrajni ljudski odbor, Tajništvo r.n finance, ho vse štipendije nakazovalo upravam šol in ne osebno štipendistom. Zato opozarjamo vse študente, naj te ne obračajo pismeno ali osebno glede prejemanja Štipendij na okrajni ljudski odbor, TajniSl.vo za finance, ker bodo vse Štipendije pravočasno nakazane pristojnim  upravam šol.
OKltAJN!   LJUnHKI ODBOK NOVO MESTO
S plenumom dolenjske gasilske zveze okraja Novo mesto se je zaključila doba občnih i-borov prostovoljnim gasilskih društev in občinskih gasilskih zvez ter obračun prosrtovol j nega gasilskega dela v preteklem letu.
Plenumu so prisostvovali tudi predsednik gasilske zveze LRS :n ljudski poslanec Matevž Ha-ce, zastopnik TNZ OLO Novo mesto in zastopnik JLA garni-zije Novo mesto.
Po uvodnih besedah predsednika OGZ je plenum počastil spomin pokojnega predsednika ljudske skupščine FLRJ tov. Moše Piijada. Plenum je pozdravila delegacija gasilskih pio-n-rčkov železnice z željo, da sodelujejo v napredku varovanja ljudskega premoženja. Nato so sledili referati funkcionarjev OGZ, ki so do podrobnosti obravnavali delo prostovoljnega gasilstva v dolenjski gasilski zvezi v preteklem letu. To delo je bilo vsestransko razgibano, saj so imeli gasilci poleg številnih gasilskih vaj, tekmovanj, kulturnih javnih nastopov in krajevnih proslav obletnic ustanovitve PGD tudi velike priprave za drugi Slovenski gapilskl festival v Mariboru.
Izostala pa ni tudi težka in
grenka stran našega dela, saj
tmo lani imeli v okraju ' 52 požarov: 46 v privatnem lastništvu, 4 v državnem in 2 v za-eružnem. Od tega je bilo 18 namernih požigov, 17 posledica malomarnosti in neprevidnosti, cstaJo otroške igre, elementarne nesreče in neznani vzroki Skoda na pogorelih objektin maša 21,421.000 din. Pri teh požarih je bilo obvarovanega po pravočasni ponoči gasilcev za 172,675.000 din vrednosti.
Gasilstvo v našem okraju im3 sedaj 128 prostovoljnih gasilskih društev s 6.717 člani. Od tega je 1.860 mladincev, 480 mladink ter 64 gasilskih Častnikov in 255 podčastnikov, kar ]e vsekakor veliko premalo za vodstvo gasilske operativne službe prt tako velikem številu članstva. Zato je nujna naloga: več mladine v prostovoljne gasilske vrste 1 Ta mladina naj gre v gasilsko strokovno šolo, da bo izpolnila vrzeli v pomanjkanju strokovnih kadrov v gasilstvu in kvalitetno opravljala gasilsko službo, saj mora biti vsaj na vsakem društvenem poveljstvu častnik s strokovnim znanjem in pri vsaki operativni desetini  izšolan podčastnik.
Razprava je ugotovila, da nekateri občinski ljudski odbori
v preteklem letu niso imeli pravega razumevanja za požarnovarnostno službo, za katero morajo po temeljnem zakonu o varstvu pred požarom FLRJ skrbeti preko gasilskih organizacij. Tako sedaj to službo opravlja prostovoljno gasilstvo preko občinskih gasilskih zvez, katere pa od takih ObLO ne dobijo potrebne finančne pomoči, brez nje pa obč. gasilska zveze ne morejo opravljati nalog, ki so jim v požarno varnostni službi v občinah določene. ,
Z zveznim temeljnim zakonom o varstvu pred požari je gasilstvo dobiilo za opremo in strokovno usposobitev pri izvrševanju požarno varnostne službe stalno finančno pomoč v ustanovljenih okrajnih gasilskih skladih. Ta sklad* je za naše sedanje potrebe še veliko premajhen in bo treba z njim ves dobro gospodariti. Zato bodo morali občinski ljudski odbori dati več pomoči pi*ostovoljne-mu gasilstvu, saj samo en povprečni požar brez gasilske pomoči naredi več škode, kakor dobi prostovoljno gasilstvo vseh materialnih ln finančnih sred-slev v vsem okraju. Zato si bo moralo tudi prostovoljno gasilstvo samo zbirati potrebna fi-
nančna sredstva s kulturnimi in zabavnimi prireditvami, podpornimi člani, prostovoljnimi prispevki itd. ter se tesneje povezati z množičnimi organizacijami, podjetji, s kmetijskimi zadrugami in z zavodi na njihovem območju.
Razen tega čaka letos dolenjsko gasilstvo še nova, velika naloga, ki jo je sprejelo že lanu organizacija »Dolenjskega gasilskega festivala« (v avgustu). Na tem festivalu naj pokaže naše skromno dolenjsko gasilstvo svojo moč ln manifestira prostovoljno gasilsko delo za pomoč in varovanje ljudstva ln ljudskega premoženja, hkrati pa zbudi zanimanje za gasilsko delo med našo mladino. V ta namen bo ob koncu aprila, (predvidoma 28.) v Novem mestu plenum Gasilske zveze LRS. To bo prvič v zgodovini dolenjskega gasilstva.
Zato moramo mobilizirati vse sile prostovoljnega gasilstva in njegove prijatelje ter se že «,tdaj pripravljati, da bo naša skupna manifestacija re9 velika m lepa, da bo izraz velikega človekoljubnega dela v vzpodbudo mladini za lepo in prodov oljno gasilsko delo, v korist naši domovini in njenemu ljudstvu! M.L.
gan les za domačo potrebo in, takse na vozove.
2. aprila je imel sestanek s proizvajalci v Žužemberku zvezni poslanec Avgust Jaz-btnsek, poslanec republiške skupščine Stane Šmid pa enak sestanek na Dvoru. Tovariš Jazbinšek je ob tej priložnosti poročal o delu zvezne ljudske skupščine in o smernicah na-š.ga gospodarstva ter razložil značilnosti letošnjega družbenega, načrta. Podobno je ta vprašanja tolmačil proizvajal* cem na Dvoru tovariš Šmid.
Navzoči proizvajalci so pom staviti več vprašanj. Mali obrtniki so zlasti kritizirali nepravilno davčno obremenitev in nesorazmerje med po* sameznimi davčnimi zavezanci. Tudi tu so govorili o tak* sah, zanimali pa so tudi za razna zunanje politična vprašanja.
Glavna snov vseh razgovorov pa je bila. kako dvigniti narodni dohodek v tem področju. Zaradi prometnih te* žav in drugih razlogov ni mogoče misliti na gradnjo industrijskih objektov. Zato pa je dovolj pogojev za več obrtnih podjetij, ki bi prav tako dajala zaslužek prebivalcem, občini pa dohodke. Prav v Si'hi krajini najbolj primanjkuje obrti. Prebivalci bi morali sami dati pobudo za ustanavljanje obrtnih podjetij, potem bi lahko upali tudi na pomoč. Brez lastne pobude, pripravljenosti tn mobilizacije lokalnih možnosti ne bo večjega napredka.
VREME
ZA CAS OD 12. DO 21. APRILA
V splošnem nestalno t pogostimi ohladitvami tn kratkotrnf-nimi padavimant, ob razjasnitvah slana. Vreme se bo izboljšalo oz. razjasnilo predvsem t zadnjih dneh tekočega tedna tn sredi prihodnjega tedna. Padavine pa pričakujemo ob zakljue-kti ie^n o/, v zuretku in v drugI polovici prihodnjega tedna* (Napoved priredil V. M.)
Stran 3
»DOLENJSKI L'ISTt
Štev. 15 (369)
Strašna nesreča z mino
V okolici Maverlina itn Bistrice pri Črnomlju je ob itali-jenski kapifculaciiji ostalo veliko različnega raeaiti'elHna. Čeprav je bwlo mnogo pobranega in uničenega, j« nevarnih predmetov še vedno dovolj. Ljudje pobirajo ta material in proda-
jajo za staro žflezo. Toda ne pobirajo ga samo na površin5, ampak tudi odkopavajo in nosijo iz raznih jam, kamor jo bil med odstranjevanjem zmetan ali ziaikoipan. Bilo je že več nesreč zaradi neprevidnosti s slartm razstrelivom. Znan
jo
Registracija motornih vozi! in avtomobilskih priklopnikov
Na osnovi 28. €1. Pravilnika o TeffUtractJi motornih vostll In avtomobilskih priklopnikov (Uradni List FLRJ it. M-52), obveščamo vse lastnike ln upravnike motornih vozil, da bodo redni letni tehnični pregledi in registracija od 15. do vključno IS .IV. v Novem m*-slu na Novem trgu, pred poŠto. Registracija in tehnični pregledi bodo trajali po ves dan in sicer po sledečem vrstnem redu:
Od 7. do 12. ure za osebne »v-
, PRAVILNIK 0 UREDITVI GOSTIŠČ
V Uradnem listu LRS je bil 28. triiairca 1957 objavljen pravilnik'o minimalni ureditvi in opremi gostlmskih obratov. Pravilnik natanko določa, kako mora biti urejen in kakšno opremo mora imeti posamezni gostinski Jokal. Pravilnik določa splošne predpise, ki veljajo zrn vs« gostinske lokale im Se posebej za hotele, prenočišča, «-estav»racije, gostilne, kavatrne, bare in bilfeje.
Člen 58 navedenega pravilnika določa, da *e morajo obstoječi gostinski obrati prilagoditi vsem določbam pravilnika najkasneje 12 mesecev po Izidu pravilnika, ki je pričel veljati 8 dni po objavi v Uradnem listu.
tonsoblle In motorna kolesa, od 14. do 1R. ure za tovorne avtomobile, priklopnike, cestne vlačilce ln, specialna motorna vozila. Določeni vrstni red pa ne velja M avtobuse, ki so dnevno na določenih progah. TI pridejo v po-Štev za tehnični pregled, v prostem času, v zgoraj določenih urab.
Za laatnlke motornih vozil s področja biv. okraja OLO Črnomelj, te določa tehnični redni letni pregled na dan 24. In 25, aprila od 7. do 18. ure v Črnomlju. Za ta določeni čas registracije v Novem mestu nc bo.
Za vse voonlke, ki Iz upravičenih razlogov ne morejo pripeljati svojih vozil na tehnični pregled v določenem času, Je določen čas za 9. hi 11. maj. Po tem roku morajo vsi upravitelji, odnosno vozniki motornih vozil In njihovih priklopnikov vrniti evidenčne tablice Tajništvu za notranje zadeve Novo mesto, če ne bodo Imeli vozil do navedega roka tehnično pregledanih.
Vitina takse, ki se zaračunava za redni letni pregled, Je ista kot v letu l»58.
Potrebne tiskovine za te preglede prijavitelji dvignejo pred* hodno na Tajništvu za notranje zadeve Novo mesto. Plačan mora biti cestno prometni davek za teto 1957, ki se plača na občinskih ljudskih odborih, v območju svojega stalnega bivališča. Potrdila o plačanem cestno prometnem davku Je treba prlloiltl prijavi za registracijo.
Iz pisarne Taj. za notranje zadeve Novo me*to
primer, ko je pred nekaj letd postala žrtev ognja skoraj vsa sedem članaka družina. Vse ta nesreče pa ljudi ne spametujejo, da bi opustili tvegani za« služek, kar pa je najbolj žalostno, s pobiranjem starega razstreliva se ukvarjajo tudi ctroci.
Tako je bilo tudi 8. aprUa letos. Trije fantki iz Dob lička gore, 14 letni Alojz Culin ter brata 11 letni Vinko in 5 letni Franc Rom, so pobirali star vojaški material v neki jami pri Bistrici. Pri tem so našli tudi mino. Verjetno so se je lotili neprevidno, tako da je eksplodirala. Alojzija Culina in Vmkota Roma je ubila na mestu, mali Franc Rom pa je bil hudo ranjen pripeljan v novomeško bolnišnico, kjer je umrl-Nesreča se je dogodila okoli 11. ure dopoldne, starši pa so pogrešili otroke šele proti večeru. Otroke so nato iskali z lučjo. Ker se j* nekdo spomnil, da je dopoldne slišal hud pok, so od-ili v tisti kraj in našli dva večja mrtva, najmlajšega pa hudo ranjenega. Tudi ta je kasneje umrl.
Naj bi vsaj ta strašna nesreča spametovala ljudi, zlasti pa starše, da bi otrokom najstrože prepovedali pobiranje nevarnih stvari.
ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED
Spet je prišla novica i* Japonske, da je na otokih Riu Klu padal radioaktiven dež, bolj radioaktiven kot kda.jkoll doslej. Menijo, da je to že posledica najnovejšega poskusa z vodikovo bombo v Sovjetski zvezi prejšnjo sredo. Svet se je že nekoliko navadil na vztrajno japonsko ugovarjanje poskusom z atomskimi bombami, najprej proti ameriškim, potem sovjet, skim In naposled britanskim. Japonska je pač v precepu po svojem zemljepisnem položaju in radioaktivnost je tam najhujša, ker Je blizu poskusnim področjem, ne protestira pa sama proti poskusom. Brez števila fizikov in zdravnikov it dneva v dan govori in piše članke o ne\Tarnosti zraka, ki je okužen s stroncijem. Poskusi pa se nadaljujejo.
Znani angleški karikaturist Vickv je narisal karikaturo, ki prikazuje Hru-ščeva, Eisenhowerja in Macmillana. Vsak drži v roki vodikovo bombo, v ozadju se še kadi od najnovejše poskusne eksplozije, spodaj pa piše: »Ko boš ti nehal, bom tudi jaz nehal, ko boš ti nehal, bom tudi jaz nehal...« In vsak ima lepo izgovor, češ jaz bom nehal, oni pa ne ho nehal. Jaz bom zaostal v razvoju, oni me bo prehitel. Ljudje pa se vedno bolj s, Rtrahom sprašujejo, kam bo vse to pripeljalo.
V Londonu že štiri tedne zaseda pododbor komisije OZN za razorožitev, ki je razpravljal tudi o teh poskusih. Na konferenci so navzoči za-
stopniki ZDA, Sovjetske zveze, Velike-Britanije, Francije in Kanade. Res je, da v zadnjem času ni slišati na teh sestankih toliko propagandnih govorov ln zmerjanja kot v preteklosti, res je, da «o se »stališča že močno približala«, kot se izražajo diplomati, toda res je tudi. da v najvažnejših zadevah le ne morejo priti skupaj.. Vzemimo na primer poskuse s vodlko-
———»—
NEZAUPANJE IN STRAH
vlml bombami. Rusi predlagajo, da bi vse poskuse ukinili ali če to ni mogoče, vsaj začasno prenehali z njimi. Zahodne države zahtevajo kot pogoj za tak sporazum natančno nadzorstvo nad izvajanjem te določbe. Pri tem zatrjujejo, da ni mogoče zaslediti vsake eksplozije na ozemlju druge države z občutljivimi sei/mografi in z analizo padavin in ozračja. Dejstvo pa je, da so doslej ugotovili še vse eksplozije v Sovjetski zvezi. Največ, kar sta Eisenhower ln Macmlllan popustila na nedavni bermudski konferenci, je bilo to, da dovolila tujim opazovalcem dostop na mesto poskusnih eksplozij, če to dovoli tudi Sovjetska sveza. Izjavila sta tudi, da sta Amerika, tn Velika Britanija voljni registrirati poskuse z vodikovimi bombami pri OZN. Toda po njunem pred-
logu še vedno obstaja glavna nevarnost radioaktivnosti v zraku, ker se poskusi pač nadaljujejo. Ce so tuji opazovalci zraven in če so ti poskusi registrirani, pač ne bo prav nič vplivalo na vse večjo nevarnost okužbe zraka.
Kakor zahodne države večkrat očitajo Sovjetski zveri, da so njeni predlogi neizvedljivi, če ne bi prej sklenili vmesnih sporazumov, tako je stališče Zahoda včasih težko braniti samo s strahom pred Sovjetsko zvezo. Ros drži, da se drug drugega bojijo, ln v lem položaju utegne biti zelo koristen jugoslovanski predlog, ki ga je naš delegat že lani julija predložil komisiji za razorožitev. Gre za postopno razorožitev, za sklenitev začasnih sporazumov, dokler ne bi bili Pogoji zreli za kaj popolnejšega. Naš načrt predlaga zmanjšanje oboroženih sil, ustavitev poskusov z vodikovimi bombami in znižanje oborožitvenih iz. datkov. Gre predvsem za dosego vsaj nekakšnega sporazuma, kar bi bilo bolje kot nič. Gre za ponovno »zbli-žanje stališč« in za kompromis na obeh straneh, ker sicer ne bomo nikoli prišli do razorožitve. Ljudje res no morejo razumeti, zakaj velesile tako dolgo omahujejo. Toda — kot Je bilo Se rečeno — glavna ovira sta strah ln nezaupanje in ko bo tukaj dosežen napredek, bodo tudi razoro-žitvena pogajanja rodila kaj več kot samo »zbližanje stališč«.
Ob Dnevu zdravja v razmišljanje
štiriletni otrok zažgal gospodarsko poslopje
Pri skednju čevljarskega delavca Valentina DoLinarja v Laza h pri Vršnih selih se je v soboto dopoldne igral z vžiga-l:c*mi štiriletni fantek. Praskal jc vžigalice in gledal plarnenč-ke. Pri tem se je vnela po tleh razstresena slama. Pritisnil je veter, ki je to dopoldne precej močno pihal, plamenčki so se pomnožili, se vzpeli višje in v kratkem je ogenj zajel leseno stavbo, ki je pogorela do tal. Vžgial se je tudi nekarj metrov I>roč stoječi hlev in popolnoma pogorel. Ogenj je veter zanesel celo na stanovanjsko hišo, ki ga je že vžgala in bi pogorela, če bi domači gasile! ne bili tako hitro posredovali. Vse naokrog je' . nagnetenih okoli deset hiš in gospodarskih poslopij, ki so bila od ognja zelo ogrožena   prav   zaradi vetra.
v tem tednu nabiramo:
Cvet črnega trna — oparnlce (450 din), dišeče vijolice samo modra lin« din).
List regrata (109 din).
Rastlino plešca (do din), krvavega mlečka (100 din).
Lubje česmina samo od korenin (120 din).
Korenine gladeža (85 din), tro-bentice (150 din), regrata (m din), habata <H» din), repinca (150 din), bodeče ncie (ISO din), sladke koreninice (120 din), male norice (45 din).
Tako je veter prenesel ogenj
celo na neko hišo preko ceste, oddaljeno kakih 20 metrov.
Na pomoč so prihiiteij gasilci Iz Urinih sel in Dobindola, pa tudi iz Novega mesta. Ti eo se 6 minut pa alarmu že odpeljali iz orodjarne in prispeli v 30 minutah na požarišče ter stopili v akcijo. Dolinar ima okoli 200.000 dinarjev škode, zavarovan je bil pa komaj za- dobrih 20 tisočakov.
Ta požar je ponovni opomin staršem, naj pred otroci vendar skrivajo vžigalice.
7. april, svetovni Dan zdravja, smo letos praznovali pod geslom: »Hrana in zdravje«. Tudi v svetovnem merilu je močno podčrtana skrb za zdravo prehranio, ki je osnova zdravja posameznikov in družbe.
Vsako gospodinjstvo mara poznati pravilni sestav hrane in načine pravilnega pripravljanja dnevnih obrokov. Še veliikio bolj važno pa je, da to upoštevajo kuhinje, kjer se hram večje število ljudi, bodisi dijakov ali drugih. Od ljudi, ki upravljajo take kuhinje, od njihovega znanja in dobre volje, je čestokrait odvisno zdravstveno stanje abo-nentov, njihova delovna sposobnost ln volja do deLa.
Kakšna naj bo torej zdrava prehrana? Predvsem mora biti raznolika, vsebovati mora beljakovine, rudninske snovi, vitamine, ogljikove hidrate in majšoobe,   ker vsaka od teh
snovi ima svojo posebno vlo- ki stopnji In ljudem dostopni Možnosti so različne, le poslugo v življenjskem procesu. Obroki, kot jih čestokrat dobe abonenti v menzah in v javnih kuhinjah, so sestavljeni enostransko, nepopolno; saj so lahko okusni in ljudje celo pravijo, dia je hrana dobra, toda manjka beljakovin, rudninskih snovi in vitaminov. Pri pomanjkanju beljakovin v hrani ne smemo misliti le na meso, teg« bi mnogokrat lahko nadomestiti s cenejšimi živili: z ribami in skuto, ki jo zlasti v množični prehrani   premalo upoštevajmo
v raznih knjigah in člankih v žiti se jih je treba. O tem bi
časopisih in revijah. Posebne morali več pisati in razmišlja-
ustaniove prirejajo tečaje, raz- ti, zlasti tisti, ki imajo oprav-
sfcave, demonstracije in so pri- ka z množično prehrano, pravljene svetovati vsakemu. iz ZZPG
Zaradi dežja slabo založen trg
V ponedeljek 8. aprila je v Jaki in kupci pod njimi kaj jutranjih urah in dopoldan- varnejši pred dežjem kot na Sedaj, ko so jabolka draga, bi skih urah precej deževalo, za- prostem, ker &o z v=eh štirih bil gotovo cenejši od jabolčne- to ni bil živilski trg v Novem strani odprte in je s strani ga skutin zavitek. Tudi večer- mestu tako založen kot sicer, kar krepko neslo dež. Tokrat je bi bile večkrat z liptav- Prvič so prodajali pod novimi skim sirom in raznimi drugi- tržnicami (za katere pa vsi mi namazi zaželena spremem- mislijo, da še niso dograjene), ba, ki ne bi podražila hrane Zdaj ne kaže, da bodo proda-obremenila   kuhinjskega " —
nit: osebja.
Znanstveni izsledki o prehrani so danes že na zelo viso-
Tarifni pravilnik naj pozna vsak delavec
Delo In naloge sindikalnih organizacij v občini Žužemberk
2«. marca so se sestali člani občinskega sindikalnega plenuma v 2užemberku. Seji Je prisostoval tudi tov. Miha Počervina iz Novega mesta.
Ćlani plenuma so najprej poča-stili spomni umrlega predsednika ljudske skupščine Može Pijade, nato pa je njegovo delo na kratko očrtal predsednik občinskega sindikalnega sveta Jo'.e Suhadol-nik. Plenum Je razpravljal pred. vsem o dveh vprašanjih: o tarifnih pravilnikih v nekaterih pod-
jetjih ln njihovi potrditvi ter o bližnjih volitvah delavskih svetov in upravnih odborov podjetij.
V Mizarskem podjetju na Dvoru so petkrat razpravljali o tarifnih pravilnikih in Jih vsi delavci dobro poznajo. Drugače pa Je v dveh žužemberskih podjetjih. V podjetju Remont tarifni pravilniki pred kratkim Se niso bili sestavljeni. Upravni odbor Je bil premalo poučen o svojih nalogah, delavci pa še manj. To podjetje bo moralo poslej bolj seznanjati de-
... ,«..«.•• >••«•-•••
OBVESTILO
vsem ustanovam in podjetjem na območju Kmetijsko aozdarskega
posestva Novo mesto! Obveščamo vse, ki si želijo nabaviti
drva za kurjavo v zimi 1957 - 58
naj sporočijo potrebe pismeno najpozneje do 30. aprila 1957. Naročil po tem roku ne bomo upoštevali.
kmetijsko gozdarsko posestvo novo mesto
■
:
i
i i J
..«..•■ ,•..*..•« .«..*..■< <•>-»,.•• >••••
lovni kolektiv o njegovih pravicah in dolžnostih in članom večkrat preprosto prikazati stanje in težave podjetja. Tako bo manj nerganja in več zadovoljstva, bo pa tudt večja delovna storilnost. Sal *o naSl ljudje dobri in imajo razumevanje, če vidijo, da je podjetje v dobrih rokah, da se vodstvo zanima zanje. Zato je plenum sklenil, da bo temu podjetju pomagal da bodo tarifni pravilniki pripravljent. Plenum je določil tri člane, ki naj s« posebej zanimajo za to podjetje in mu pomagajo na predvolilnih sestankih za volitve delavskih sve-tov in upravnih odborov.
Precej kritično je rudi v čevljarskem podjetju Krupon. Tudi zanj velja, da mora čimprej sprejeti tarifni pravilnik ln prav tako svojim delavcem pojasniti stanje podjetja, na predvolilnem sestanku p* naj predlagajo najboljše ljudi iz kolektiva.
Plenum je razpravljal tudi •letošnji organizaciji proslav za 1. maj in sprejel sklep, da naj 1. maj praznujejo res vsi delavci. Proslave nai bodo v centrih, ena od organizacij pa naj pripravi veselico, ne da bi pri tem iskala dobička, 2 maja naj bodo skupni krajši izleti v okolico. Plenum Je izvolil manjši odbor, ki naj tudi druge organizacije in društva vzpodbudi za prireditev proslav 1. maja.
Končno je bil sprejet tudi sklep, naj bi občinski sindikalni svet po volitvah v organe delavskega samoupravljanja pripravil enodnevni seminar za novoizvoljene člane. M. K.
Pri PIONIRJU bodo volili še ta mesec
V torek so imeli predvolilni sestanek; pri SGP PIONIR v Novem mestu. Sklenili bo, da bodo ^izvolili mov delavski svet 34. aprila. Ze 27. aprila bo novoizvoljeni svet zasedal in prevzel delo od dosedanjega DS, nakar bodo izvolili še delegate; iz teh delegatov in delegatov Belokranjskega gradbenega podjetja bodo nato izvolili odposlanca za I. kongres delavskih svetov.
RAZPIS DRAŽBE
Občinski ljudski odbor Črnomelj — komisija za prodajo hls SLP — razpisuje na podlagi 2., 4. in 5. člena Odloka o postopku pri prodaji hi* iz Splošnega ljudskega premoženja na območju oboine Črnomelj (Uradni vestni k OLO Novo mesto St. 7-212-56), v zvezi z Uredbo o prodaji hiš SLP (Ur. 1. FLRJ St. 17-53) 4n Uredbe o dopolnitvi Uredbe o prodaji hls SLP (Uradni list FLRJ št. 31-53)
JAVNO DRA2BO o prodaji stanovanjskih hU SLP, ki bo 15. maja 1957 ob t. url v prostorih ObLO Črnomelj.
Na dražbi bodo prodane sledeče hiše:
1. VI. St. 91© k. o. Tanča gora, stavbna parcela it. »9-2, enostanovanjska hiša v Tanci gori št. 18, Izklicna cena 350.000 din.
2. VI. St. 44 k. o. Bedenj, st. parcela 207, enostanovanjska hiša v Prlbincih št. 13, izklicna cena 200.000 din.
3. VI. št. 67$ k. o. Maverlen, st. parcela št. 113-2, enostanovanjska hiša v Doblički gori, izklicna cena 120.000 din.
Pogoji dražbe so navedeni v zgoraj navedenem odloku ter so na vpogled pri ObLO Črnomelj vsak torek, četrtek in soboto od 8. do 12. ure. Številka: 03-3-H0C5-1 Črnomelj, 1: IV. 1851
Komisija ra prodajo hiS SLP pri ObLO Črnomelj
je bilo dobiti le Jajca po 12 dinarjev, salato.po 20 dinarjev krožnik, čebulo in česen, semena in nekaj rož. Drugih živil ni bilo, pač pa je bilo dosti pletenin, moške konfekcije, pretiskamega blaga za ročna dela in seveda nepogrešljivih glinenih podstavkov.
Kot smo že zadnjič pisali, se je mešo podražilo. Pričakovali smo, da bo podražitev le začasna, pa so nam danes povedali, da je svinjina še vedno po 340 dinarjev, teletina po 260 dinarjev in govedina po 200 do 240 dinarjev za kilogram.
TUDI ZrVINSKI TRG
manj Živahen
Na sejmišču je bilo tokrat naprodaj 473 prašičkov; 6 do 10-tedenski so bili od 3 tisoč dinarjev do 5.500 dinarjev, 3 do 5 mesecev stari pa od 4 do 8 tisoč dinarjev. Prodali so jih 437. Kupcev je bilo nekaj manj kot sicer, prišli pa so celo iz okolice Splita!
KRATKE IZ RAZNIH STRANI
• V Beograd se je vrnil podpredsednik /veznega izvrt-nega sveta Svetozar Vukma-novič, ki je bil obiskal Egipt, Libanon, Sirijo in Grčijo. Pred odhodom iz Aten je izjavil novinarjem, da je zelo zadovoljen z razgovori, ki jih Je imel z državniki omenjenih držav. Posebno ugodno se je izrazil o uspehu gospodarskih razgovorov.
9 Londonski tednik »People« Je objavil novlro, da bo britanski ministrski predsednik Macmlllan uradno obiskal Moskvo. Februarja Macmlllan sicer ni sprejel povabila sovjetskih voditeljev, ki Je bilo prvotno namenjeno Edenu, Je pa povedal, da želi obnoviti prijateljstvo s sovjetskimi voditelji.
• Voditelj zahodnonemške socialnodemokratske stranke Ollenhauer Je odločno zahteval, naj Zahodna Nemčija ne sodeluje v tekmovanju v atomski oborožitvi. Po njegovem mnenju bi taka politika za več let onemogočila združitev Nemčije.
• Poročila iz Kaira in ZDA govore o možnosti sklltanja sueške konference v Ženevi med Egiptom In državami, ki največ uporabljajo prekop. Zdaj še niso znane podrobnosti, govorijo pa, da se za tako konferenco potesujejo ZDA, ki so menda že pridobile egiptovsko vlado zanjo.
• Britanski laburistični po-Sla-nec No«l>Bak*r j« prispel v Nalrobi, da bi počakal tam na nadškofa Makariosa. ki ho prišel v Nairobi s Sejšelskih otokov, kjer Je preživel v izgnanstvu eno leto. Skupaj bosta odpotovala v Atene.
• Posebni odposlanec predsednika zda EUenhovverJa na Srednjem vzhodu James Ri-chards, ki »prodaja Eiscnho-werJevo doktrino Arabcem«, Je obiskal glavno mesto Iraka Bagdad. Od tod namerava v Saudovo Arabijo. Tudi Sirija in Jordan sta privolila, da pride Richards v Damask ln Aman.
• OZN je objavila poročilo o svetovnem gospodarskem razvoju leta 1955. Proizvodnja leta 1955 je bila po tem poročilu dvakrat večja kot v katerem koli predvojnem letu.
»Hm! Mlečna malica se pa res prileze!« pravijo učenci Sole na
Čatežu
Znano je, da je zdravje — skladen duševni in telesni razvoj otrok in mladine — precej odvisno tudi od pravilne prehrane.
Da se je v mnogih naprednih deželah Evrope močno znižala obolelost in smrtnost otrok in mladine v šolski starostni dobi, danes v veliki meri pripisujejo tudi uvedbi tako imenovanega iolskega obroka. Uvedba šolskega obroka je namreč omogočila, da se je neposredno zboljšala prehrana šolskih otrok in mladine ln so se tako izbolj, šali pogoji ne le za njihovo rast in razvoj, temveč tudi za dosego splošno odpornosti proti boleznim. Da se je na šoli sami organizirala dodatna prehrana otrok in mladine, imata glavno zaslugo Mc. Colac in Leninger. Ta dva znanstvenika sta leta lfll!) ugotovila, da otroci, ki dobivajo 250 gramov mleka v šoli, hitreje rastejo ln se bolje razvijajo kakor otroci, ki se hranijo samo doma. Raziskave, ki jih je na Angleškem napravil Ca-riman, so dale podobne rezultate: otroci, ki so redno dobival! mlečni obrok, so pridobili povprečno 3,160 kg teže ln so zrasli za 7.68 cm. Otroci, ki mleka niso dobivali, pa so v
istem časovnem razdobju pridobili po 2 kg teže in zrasli za 4,66 cm.
Pravi šolski obrok je prvi uvedel na Norveškem Schiotz. Poleg mleka je bil. ta obrok sestavljen i?! dveh biskvitov, rezine rženega kruha in 25 gramov margarine, enega surovega korena, pol jabolka, pol pomaranr če in 10 gramov ribjega olja. Ta obrok je dobivalo 12.000 otrok. Njih težo in višino so po določenem času primerjali s težo in višino 50-000 otrok, ki so zajtr-kovali samo doma. Otroci, ki so v šoli dobivali obrok, so pridobili na teži: dečki 21'^ in deklice 24%, otroci, ki obroka v šoli niso dobivali, pa: dečki 14'/« ln deklice 10%. Poleg večjega porasta teže so otroci, ki so v šoli dobivali obrok, hitreje rasli, bil! videti bolj zdravi, imeli so bolj goste in svetle lase in gladko nohte. Razen tega so bili bolj živahni In sveži ln so v šoli Imeli boljše uspehe. Razlika med otroki teh dveh skupin je bila tako presenetljiva, da so nepoučeni opazovalci brez težave Jahko ločili otroke, ki so dobivali šolski obrok, od otrok, ki ga niso dobivali.
Vprašanje, ali naj se uvede Šolski obrok, danes ni več pred.
zdravstvena in prosvetna korist
šolske mlečne kuhinje
met znanstvenih raziskav. Šolska kuhinja je danes obvezna ustanova vsako moderne šole. Denarni izdatki, ki jih zahteva ■otvoritev te važne ustanove, bi ne smeli pomeniti ovire, saj do-prinaša ne le k skladnemu telesnemu in duševnemu razvoju otrok in mladine, temveč stopnjuje tudi njihovo odpornost proti boleznim.
Kako potrebni in koristni so ti obroki, kaže naslednjih nekaj ugotovitev socialnomedicinskega oddelka Higienskega zavoda LR Srbije. Pri'846.588 sistematično pregledanih otrokih odpade 20% bolezni, na katere vpliva prehrana, in sicer na:
a) močan karies 19,7"»
b) manj hud karies 21,6'''
c) povečane bezgavke    19 *l» i) fizične deformitete 4,1*/» In ugotovljene so pomanjkljivosti v prehrani:
a) po mnogih krajih je znižana splošna kalorična vrednost prehrane;
b) čuti se pomanjkanje beljakovin živalskega izvora;
DR. OLGA MILOBEVIC, generalni sekrelar Jugoslovanskega Rdečega križa:
c) pomanjkanje kalcija;
č) pomanjkanje riboflavina;
d) pomanjkanje vitaminov a, D in C.
Zato je zaradi zboljšanja prehrane šolskih otrok treba nuditi otrokom v času šolskega pouka po en dopolnilni obrok, ki naj bi imel okrog 800 kalorij, sestavljen pa naj bo predvsem iz mleka, mlečnih proizvodov, sad., ja in morda povrtnine. Tako bi so popravila nepravilna prehrana na£e šolske mladine.
V šolski kuhinji dobi otrok vsak dan 52 g mleka v prahu (ali okrog 370g tekočega mleka) to je okrog 187 g kalorij, 35 g sira — 135 kalorij, ln 78 g moka (pecivo ali kruh) — 280 kalorij, kar da skupno 600 kalorij.
Teh 600 kalorij je ena četrtina dnevne potrebe po kalorijah.
Od teh 600 kalorij pa dobi otrok glede na vrsto hrane: v beljakovin^ 141 kalorij, i. j.
okrog ena tretjina dnevne potrebe, v ogljikovih hidratih 351 kalorij, t. j. okrog ena četrtina dnevne potrebe, in v maščobah 122 kalorij, t. j. okrog ena šestina dnevne potrebe. Poleg navedenih sestavin krije dnevni obrok te hrane tudi polovico dnevne potrebe kalcija, polovi, co dnevne potrebe fosforja in približno dnevno potrebo vitaminov B, in Bj.
Kalorije maščob so dejansko večje, ker dobivajo otroci v rednih časovnih presledkih tople obroke, pripravljene na olju,
V zvez! s temi dejstvi In ker vemo, kaj je treba v prehrani dati vsakemu otroku, lahko smatramo obroke, ki jih otrokom dajemo v šolskih kuhinjah, za brezpogojno potrebne ln mora zaradi tega delo naše organizacije v šolskih kuhinjah ostati naša trajna naloga.
Po osvoboditvi, že 1, 1948, se Je pričelo z organiziranjem šolskih kuhinj, njih organizator sta bila Rdeči križ in ministrstvo
za socialno skrbstvo, s hrano pa jih je oskrboval mednarodni dečjl fond. Pri vseh tedanjih okrajnih odborih so se ustanovila koordinacijska telesa mednarodnega dečjega fonda upravljanje kuhinj, toda vse breme kuhinj je v glavnem slonelo na organizaciji Rdečega križa in ministrstva za socialno skrbstvo. Rdeči križ je sprejel hrano v svoja skladišča, skrbel za njeno porazdelitev, aktivisti Rdečega križa pa so^ s svojim prostovoljnim delom pripomogli k pravilnemu delovanju kuhinj.
Med letom, zlasti ko ni bilo več pomoči mednarodnega dečjega fonda, so šolske kuhinje prenehale z delom, tako da jih je ostalo le majhno število. Naša • organizacija je začela ponovno misliti na ustanovitev šolskih kuhinj 1. 1955 .
Jugoslovanski Rdeči križ dobiva preko Svetovnega sveta cerkva ln Svetovne luteranske pomoči podporo iz ameriških presežkov hrane. V letu 1956 doseže količina te hrane okrog 40.000 ton, za leto 1957 pa se predvideva še nekoliko večja množina. Do 31. decembra smo prejeli 18.687 ton v vrednosti 4 milijard, za leto 1956 pa dobimo še 21.041 ton v vrednosti 3.4OO.O00 dinarjev.
Oktobra 1956 je bilo sklenjeno, da se največji del te pomoči uporabi za šole. To naj se izvede preko šolskih kuhinj, v katerih bi otroci vsak dan dobivali brezplačno južino s toplim mlekom, sirom in kruhom, v rednih časovnih presledkih pa z mlečnim rižem in toplim obrokom hrane, pripravljene na olju.
2e takoj v oktobru 1956 se Je Jugoslovanski Rdeči križ lotil dela, da izvede program šolskih kuhinj za leto 1956-57.
Odziv na terenu je bil soglasen in kuhinje so začele z delom že oktobra meseca 1956. Ob prizadevanju odbora Rdečega križa, ljudskih odborov, zdravstvenih, socialnih in prosvetnih oblasti, Šolskih odborov, JLA, družbenih organizacij, učiteljev, staršev kakor tudi otrok samih je kljub tehničnim problemom pri ustanavljanju kuhinj, njihovi opremi, iskanju in ureditvi prostorov za pripravljanje-hrane itd. število šolskih kuhinj in zajetih otrok hitro naraščalo. To nas tudi prepričuje o navdušenju, ki vlada za to nalogo Rdečega križa, za nalogo, ki le ne pospešuje center, ampak je teren tisti, ki center priganja k delu.
(Konec prihodnjič) ,
fitev. 15 (369)
1   »DOLENJSKI LIST«
Stran S
Pri mizarjih na Dvoru
Dobljena družbena sredstva so vrnili z delom čistega dobička že v enem letu
Lepi uspehi ekonomije Splošne bolnišnice Novo mesto
Če bi povsod tako gospodarili
V zapuščeno stavbo nekdanje železarne na Dvoru pni Žužemberku se j« v povojnih letih vselilo mizarsko podjetje. S pol milijona družbenih sredstev si je ustvarilo nujne pogoje za obstoj, potem pa bilo prepuščeno lastni življenjski sili. Ta je bila sprva zelo šibka, s spremembo tehničnega vodstva pa se je znatno okrepila. Spremenjene gospodarske razmere in nihanje tržišča so podjetju prizadele še nekaj težav, vendar jih je pod novim vodstvom le zmagalo. Danes zaposluje podjetje 32 ljudi, med njimi 8 vajencev in dva v administraciji. S solidnimi, kakovostnimi ' im razmeroma cenenimi izdelki «6 je uveljavilo na trgu, zato dima naročil dovolj.
Z uveljavljanjem na tržišču je podjetje tnjdd raslo in se krepilo; danes more prevzeti vsako naročilo mizarskih del in lahko zadovolji naročnikia v vsakem pogledu. Za razširitev in tehnično opremo obrata je podjetje dobilo še milijon din kredita, to je skupno poldrugi milijon za ves čas obstoja.
Vrednost kupljenih strojev in razširjenih" prostorov pa je daleč večja. V tem času šo namreč zgradili posebno dvorano za strbjni oddelek, kupilj vrtalni in brusilni tračni stroj, stiskalnico za furniranje in druge stroje, uredili dvorano za 23 mizarjev ter Izboljšal; delovne pogoje v vseh prostorih. Oddelek za pleskanje, ki je bil prej v prvem   nadstropju, so
Uredimo šolske vrtove!
»Poglej, to jablano sem cepil na šolskem vrtu, ko sem hodil. Se v osnovno šolo. Ono hruško mi je dal učitelj, ko «em Šolo končal. Cepiti znam samo v razkol, kot me je naučil učitelj.«
Tako pripovedujejo starejši možje: Mnogo od njih že dolga leta sadjarijo tako, kot jih > naučil v osnovni šoli učitelj. V Beli krajini so bili učitelji nekoč znani sadjarji, njihovi sadovnjaki 6e še danes odlikujejo pred drugimi. Pogosto slišimo, kako so bili nekoč šolski vrtovi zasojeni s sadnim drevjem, kako ponosen je bil otrok, ko je ob zaključku šole dobil sadno drevesce, kj ga je sam cepil. Iz teh sadik so zrasla drevesa, k; še danes rastejo v naših sadovnjakih.
Prav bi bilo; če bi tudi danes, zlasti po vaseh, določili d«l Šolskega vrta za praktično izobraževanje kmečkih otrok. Poleg
Foto klub v Novem mestu bodo obnovili
Na pobudo Ljudske tehnike bo v Novem mestu obnovljen fotografski klub, ki je pred leti že delal in vzgojil tudi prve dolenjske fotoamater je po zadnji vojni. Vsi, ki se zanimajo za delo foto kluba, za začetniške in nadaljevalne tečaje in za filmsko snemanje, naj se prijavijo v članstvo kluba. Prijave sprejema podjetje Fototehnika na Glavnem trgu v Novem mestu.
solate, peteršilja, korenja ih podobnega naj" bi bile v šolskih vrtovih tudi gredice, v katere naj bi otroci v zadnjih letih šolanja sejali semena priznanih vrst sadja, se učili cepit!, saditi ln obrezovati. Ob marsikateri šoli so sadovnjaki žal zanemarjeni, moral! pa bj biti učilo kmečkim otrokom. Ne bi bilo odveč, če bi kmečki otroci opazovali gnojilne poizkuse ln se že v mladost* navajali spoznavati dušik, kalij in fosfor. Otroci imajo dober spomin, marsikaj b! jim ostalo v glavi, kar bi iim v življenju koristilo.
O vsem tem naj bi razpravljala ftolska vodstva na slojih aesttankib inposvetovanijih.iBrez. dvoma pa je dolžnost kmetijskih strokovnjakov, da jim nudijo potrebno strokovno pomoč.
premestili v pritličje in s tem prihranili zamudno in težavno prenašanje izdelkov po stopnicah.
Dober zgled proizvajalne obrti
Čeprav imajo še obrtniški značaj proizvodnje, dvigajo dvorski mizarji storilnost iz leta v leto. Vrednost proizvodnje na enega mizarja je bila predlanskim 720 tiaoč dinarjev, lani pri nižjih cenah proizvodov pa že 771.600 din. Po načrtu predvideni promet so lani presegli za dva milijona, čeprav so imeli v pri-četku leta nekai težav v proizvodnji. S prizadevnostjo so pozneje nadomestili izpad v prvih mesecih leta. Cene izdelkov so bile lani nižie od predlanskih za 5 do 20 odstotkov.
V celoti so lani dosegi- 16 milijonov 203 tisoč dinarjev prometa. Od tega so imelj nad dva milijona dobička. Večji del sta ga dobila okraj in občina, skupno 1,380.848 din! To pomeni, da je podjetje z delom čistega dobička v enem letu skoraj v celoti vrnilo od družbe prejeta sredstva za investicije! Krivični eistel delitve ustvarjenega dobička je razviden iz tega, da ima podjetje od vsega dobička le 44.833 din za prosto razpolaganje. S temi ti-očaki si res ne bodo mogli veliko pomagati. Kolektiv namreč daje večji del sredstev za prost0 razpolaganje ta nakup strojev in izboljšavo proizvodnje. Finančni uspeh je poleg splošnega gospodarskega dviga za to podjetje toliko bolj pomemben, ker morajo skoraj vse izdelke pre-
važati na postajo Straža aH do naročnikov, to pa precej »tane.
Glavni odjemalec izdelkov je biLo lani podjetje »Lesnina« Ljubljana, ki razpošilja te izdelke tudi v številne druge države, pa tudi leto« imajo za to podjetje veliko naročil. Zanimivo je, da mizarstvo na Dvoru skoraj nima naročil zasebnikov, saj so s temi imeli lani le 800.000 din prometa, z »Lesmino« pa kar 11 milijonov.
Mizarji na Dvoru izdelujejo vsakovrstne predmete: opremo za šole, restavracije, hotele, kulturne domove, garderobno pohištvo, pisarniško opremo, okvirje in fotelje, kavče in otomane, vitrine za šivalne stroje in vse ostale Izdelke mizarske stroke. Po lastni zamisli s» Pri" čeli izdelovati praktične zložljive kavče, uporabne za različne potrebe. Čeprav prevoz Izdelkov povečuje stroške, je podjetje s ceno konkurenčno.
Tako bi pa lahko bilo Se marsikje!
Primer mizarskega podjetja na Dvoru je ponoven dokaz, kako koristno je vlagati sredstva za nastanek In razvoj manjših podjetij, iz katerih rastejo večja, z njimi vred pa tudi kader. Obrtnih izdelkov in storitev nam še vedno primanjkuje. Ljudi za delo j ti zaslužek je tudi dovolj, z večjimi dohodki, ki jih lahko dajejo tudi majhna podjetja, bomo laže reševali številne druge družbene probleme. Te resnice bi se morali zavedati zlasti vsi občinski ljudski odbori, ki čestokrat tožijo, kam z ljudmi brez dela in kje dobiti denar za proračune.
Da moremo s pravilnim gospodarjenjem in z naprednim obdelovanjem zemlje doseči ls. pe uspehe tudi na manjših površinah, lepo dokazuje ekonomija Splošne bolnišnice v Novem mestu.
Ta ekonomija ima zemlje 13 hektarov in 15 arov. Od tega je njivskih površin 9 hektarov in 38 arov, travnikov pa dobrih 6 hektarov. Na ekonomiji stalno rede tri konje, dva za potrebe ekonomije in enega za potrebe bolnišnice, imajo 6 glav goveje živine in povprečno okoli 75 do 80 prašičev. Ob koncu lanskega leta so imeli v svinjakih 75 prašičev v skupni teži 5.930 kg. kar predstavlja vrednost 1,156.500 dinarjev.
Vrednost prirastka živali je lani znašala 1,734.000 din. Na ekonomiji so lani zredili za potrebe bolnišnice 82 pitanih prašičev v skupni teži 10.648 kg ln v vrednosti 1,748.545 dinarjev. Najlažtl prašič, ki so ga sPMali za zakol. Je tehtal 125 kg. najtežji pa 372 kg!
Ker se na ekonomiji poslužujejo vseh sodobnih načel in pripomočkov za večji pridelek ln čimboljšo obdelavo zemlje, do.
Dolenjski stenografi in strojepisci!
Doslej se je perijavilo za članstvo v novem društvu ste-nografov in strojepiscev že 35 tovarišic in tovarišev. Ker bo v kratkem ustanovni cibčni zbor društva, vabi pripravljalni odbor, da pošljejo prijave še ostali, ki jim Je strojepisje ln stenografija življenjski poklic. Prijave pošljite čimprej na naslov: Sonja Mišjak, ObLO Novo mesto.Glavni trg.
segajo prav tako tudi pri pridelkih izredno lepe uspehe. Tako šo lani med drugim pridelali 27.000 kg sena, 8.300 kg detelje, 6.000 kg slame, 2.270 kg pšenice, 2.000 kg koruze, 1.647 kg ječmena, 2.670 kg ovsa, 5.550 kg repe, 22.000 kg krmne pese, 7.000 kg kolerabe in 34 ton krompirja. Na vrtnarij! pa še posebej 7.000 kilogramov solate. 250 kg peteršilja, 760 kg špinače, 1.736 kg jedilne pese, 2 800 kg čebule, 1920 kilogramov paprike. 2.430 kg kumar, 3.094 kg paradižnika. 1.860 kilogrampv fižola v stročju ln še razno drugo zelenjavo.
Ekonomija zaposluje stalno deset ljudi. Lan! je imela v celoti 5.118.000 din dohodkov in 4.512.000 din Izdatkov, čistega dobička pa nad pol milijona. Pri krompirju so dosegli hektarski donos 26.000 kg, pri pšenic! 2.800 kg. pri zelju celo 40.000 kg na hektar. Iz navedenih količin pridelkov je razvidno, da so bili hektarski odnos; visoki tudi pri drugih kulturah. Ekonomija dobavna bolnišnici pitane prašiče, zelenjavo in druge pridelke po nižjih cenah kot so na trgu, tako da ima bolnišnica od ekonomije tudi finančno korist.
Primer te ekonomije lepo dokazuje, da se da tudi na majh-
nih površinah s pravilno obde_ lavo zemlje in s sodobnimi agrotehničnimi pripomočki do_ seči velike uspehe.
Priznanje za delo v Ljudski tehniki
Centralni odbor Ljudske tehnike je na III. kongresu lani decembra podelil plakete kot znak priznanja za delo v tej organizaciji tudi nekaterim tovarišem v našem okraju. Plakete Centralnega odbora LT so dobili: Nace Pavlin,-Viktor Po. renta, Martin Cvelbar, Danilo Fifelj, Ludvik Peric in Slavko More.
Prav tako je Glavni odbor L T LRS podelil diplome nekaterim aktivistom Ljudske tehnike v našem okraju i-n posameznim klubom LT. Take diplome so dobili:
Niko Belopavlovic, Maks Som, ing. Rado Ilnrner, Viljem Sedej, Gabrijel Lumhar, Jože Vide, Dane Novak, Neno PeHc in Dominik Bugataj, radio klub Novo mesto, avtomoto društvo Novo mesto, k^ub LT Sent-upert ln klub LT Šentjernej". Gomla priznanja so podelili na občnem zboru okrajnega odbora LT 31. marca 1957.
Niso pozabili otrok padlih tovarišev
Na objavljeni sliki Je skupina gojencev bivše Železniške industrijske šole v Ljubljani v Šiški, ki se . je preimenovala v Kovinsko industrijsko šolo. lm«. se je spremenilo, sicer pa Je ostalo vse pri starem. Barake, malo finančnih sredstev ter dobra volja mladine, ki ee v teh bo miti okoliščinah trudi, da se usposobi za svoj poklic. To  so vojne 6irote,   ki so v
otroških letih izgubile starše ter z njimi vso nego in skrb, ki smo jo imeli mi. Vlogo staršev je pri teh otrocih prevzela predvsem organizacija Zveze borcev Novo mesto, uprava doma  ter  uprava   tolf. So pač
cije. Za sprejem v to šolo je pogoj, da so kandidati končali najmanj tri razrede srednje ali njej enake šole. So pa primeri, da posamezniki nimajo niti te osnovne izobrazbe, ker so se njihovi     dosedanji vzgojitelji
Ogenj v novomeškem parku
Zadnja nedelja Je bila zlasti dopoldne in zgodaj popoldne zelo lepa, zato Je bilo v Ragovem logu, ki Je spremenjen v naravni mestni park, veliko ljudi. Nekako okrog 16. ure pa so otroci opazili na vzhodnem delu gozda ogenj, ki Je lizal suho travo in nižje grmtčje ter se polagoma približeval večji goščavi, na gosto zarasli z mladim smrečjem. Pionir Marko Greln Je takoj ob-
Pozdravi dolenjskih fantov
Iz Karlovca pošiljajo lepe pozdrave vsem bralcem Dolenjskega lista, posebno pa staršem in znancem: Franc Kolenc, Jundič Jaka, Tone Spec ln Franc Kocjančič, vojaki V. P. 9622 — Karlovac.
Dolenjci, ki služijo vojaški rok v Banja Luki pozdravljajo vse domače in znance, dekleta in bralce našega Usta. Želijo jim mnogo uspehov pri delu. Jože Drenik, Vinko Hočevar,  Stane  Pevec, Janei Modic, vojaki V. P. 1232-7 Banja Luka
Sneg na Gorjancih
Čeprav je še pred dnevi kazalo, da smo z zimo za letos obračunald, nam je april že pripravil prva presenečenja. V noči od nedelje na ponedeljek je sneg pobelil Gorjance precej globoko v dolino, bilo je pa tudi zelo hladno. DežJa je prejšnji teden padlo dovolj.
vestll o požaru člana LM- tov. Hermana Skrlja, ki Je o tem obvestil postajo LM.. nato pa s kolegom tov. Bauarjem odšel na kraj požara. S pionirji ln mladinci sta oba miličnika pričela takoj gasiti In dušiti ogenj, ki se Je zaradi močnega vetra že precej razplamtel. Vendar Jim Je v glavnem le uspelo ogenj zadušiti ln mu presekati pot v smrečje." Medtem so bili alarmirani tudi novo-meškj gasilci, ki so bili v nekaj minutah že na mestu. Največja nevarnost je bila Že mimo.
Vzrok požara, ki bi bil lahko usoden za precejšen kos gozda, Je najbrže v tem, da Je kdo od sprehalalcev odvrgel tleč cigaretni ogorek ali pa gorečo vžigalico, od česar se Je vnela suha trava, veter Je pa ogenj razpihal ln ga pognal že v grmičje. -r-
Gojenci Kovinarske industrijske šole v Ljubljani; med njimi je največ žrtev okupatorja in fašističnega nasilja
mladino, žrtve fašističnega terorja, ne zanimajo ostale družbene organizacije in predstavniki delovnih kolektivov, saj so ti otroci njihovi in naši nasledniki. Finančne podpore »a to mladino so nujne, staj lahko le v primerih, če družba zanje skirbl, od njih danes kakor tudi kasneje nekaj zahtevka.
Železnica je to šolo prepustila kovinski industriji, ki pa se za to šolo do danes še ni zmenila, niti je ni zanimalo, kako »e vzgaja nj*n bodoč! naraščaj.
V razgovoru z gojenci, ki so kljub težkim razmeram vedri in nasmejani, sem bil prav vesel, da imajo voljo Izučiti se poklica pod vsakimi pogoj!. Naročali »o mi, da naj v dopisu prenesem pozdrave vsem Dolenjcem, prav p«s*hno zahvalo pa okrajni organizaciji Zveze borcev Novo m«*tn.
Franjo Potokar
Odnos do kazni
»Ah, kaj, saj na sodišču nobenega več pošteno ne kaznujejo! Toliko je nakradel, pa je dobil komaj IG mesecev! Včasih je bilo drupacc.c Tako in podobnt radi pomodrujejo marsikje na Dolenjskem. Nekaterim se zdi celo 10, 12 in več let zapora za hude prestopke mila kazen in prenekaterikrat lahko čuješ, kako bi bilo treba imeti čisto drugačne, ostrejše zakone. Seveda se za takim ocenjevanjem, ki je pa le prerado prazno brbljanje, skrtua enostransko poznavanje sodne zakonodaje, politična nezrelost in omalovaževanje družbenega reda.
Mar je kazen 10, 12 mesecev zapora res nizka? Vsekakor ne; sodišče pred njeno izreko temeljito pretehta vse okolnosti, v katerih je obdolženec kaznivo dejanje zagrešil, upošteva pa tudi vse obteževalne in olajševalne okolnosti. Zagouomikt ostrih kazni navadno pozabljajo, da ima pri nas tudi kaznovalna politika vzgojni namen, da hoče družba s kaznijo obsojenca poboljšati in ga vrniti skupnosti kot bodočega delavnega, poštenega državljana. Zato je treba na vsako, tudi najmanjšo kazen, gledati predvsem iz tega stališča, ne pa zgolj iz enostranske ocene, da so »kazni premajhne in zato neučinkovite*. Tako mnenje izvira iz napačnega odnosa do kazni. Le spomnimo se, kako je bilo prej, zlasti še na podeželju. Ce je bil nekdo obsojen zaradi pretepa, so t>a5čani njegov za/por Še nekako prenesli. Kdor je pa sedel zaradi tatvine, ga je obsojala vsa vas in kazala za njim, da je tat.
Kazen, ki jo za kaznivo dejanje Izreče sodišče, naj bo v vsakem primeru tudi moralna obsodba, ki jo izreče družba nad storilcem. Nepravilen odnos do kazni, ki se kaže dostikrat v tem, da storilec takoj po prestani kazni spet dobi prejšnje delovno mesto in položaj v družbi, je pravzavrav hkrati nepravilen odnos do storjenega kaznivega dejanja.
Ko torej razpravljamo o kazni, imejmo predvsem tudi pravilne odnose do kazni! Ze mladini je treba doma in v šoli rcepitt zavest, da bo znala ceniti moralne kvalitete državljana soc'alistične države. Potem ne bo dvomov o naši kaznovalni politiki.
otroci, ki si ne znajo povsem samostojno izbrati poklica, pa jim aato pri izbiri pomagajo učitelji ter politične organiza-
Kupujte srečke Rdečega križa!
Glavni odbor Rdečega križa Slovenije je pričel graditi otroško zdravilišče na Debelem rtiču pri Kopru. To gradi kot nadomestilo za podobno otroško zdravilišče v Savudriji, kjer je Imel RK prostore samo v najemu, pa Je tamošnji ljudski odbor najemno pogodbo odpovedal.
Glavni odbor RK gradi to otroško zdravilišče, ki bo pravzaprav nekak otroški sanaitorlj, za vse zdravstveno ogrožene ctroke Slovenije. Prvotno Je bilo zamišljeno, da bi v tem kraju ob morju vsak okraj zgradil za svoje otroke posebni paviljon. Ker pa bi to precfj
stalo m ker Je treba zgradit* najprej centralno okrevališče, s» prvotni načrt opustili.
Da bi bilo otroško okrevališče čimprej zgrajeno, zbira Rdeči križ sredstva. V ta namen je Glavni odbor sklenil prirediti veliko loterijo, katere čisti dobiček je namenjen za dograditev navedenega otroškega okrevališča. Srečke loterije RK so že v prodaji. Prodajajo jih poleg okrajnih tudi občinski in krajevni odbori RK ter pooblaščeni prodajalci. Cena srečki je 100 din. Žrebanje bo 12. maja v Ljubljani. Glavna premija znaša pol milijona din, skupno pa bo razdeljenih dobitkov za 24 milijonov din
premalo zanimali zanje tn jim niso nudili dovolj pomoči. V takih primerih razišče vzroke uprava šole z raznimi političnimi organizacijami ter to pomanjkljivost v Upravičenih primerih spregleda, vzgojitelji pa posvete tem otrokom več pozornosti pri teoretičnem ln praktičnem pouku. Uspehi pravilne vzgoje ter razumevanja ne izostanejo.
Cudl nas, da se podjetja, kt črpajo strokovne kadre iz te šole, z-a vzgojo otrok ne zanimajo, niti "jim ne dajejo nikake pomoči. Posebno priznanje pa zasluži organizacija Zveze borcev Novo mesto, ki to mladino finančno in materialno podpira. Tako Je dala v tem šolskem letu čevlje, obleko, perilo itd. Ob semestralnih počitnicah 90 člani organizacije obiskali Internat, saj so gojenci, ki nimajo doma niti ožjih sorodnikov, prepuščeni edino vzgoji družbe. Nepravilno  je,  da se za teko
V letošnjem prvem četrtletju so dobili no5i naročniki že
102.000 dinarjev zavarovalnin!
Državni zavarovalni zavod Je v prvem četrletju 1957 izplačal 11 naročnikom Dolenjskega lista že 102 tisoč dinarjev nezgodnih zavarovalnin. Tako je na primer dobil Franc
Kumer iz Golušnika 7, pošta Otočec ob Krki, 40 tisoč dinarjev, Janko Erjavec iz Ivanine Gorice 16 tisoč dinarjev, Feliks Grandovec iz Preske 21 pri DobrniČu 12 tisoč dinar-
NAŠIM NAROČNIKOM!
Prosimo vse naročnike, katere bodo te dni obiskali pismonoše, da jim lsroče naročnino za prvo polletje 1957. Pri plačilu naročnine zahtevajte vedno potrdilo. Naročniki izven LRS bodo dobili opomine posebej po pošti; prosimo jih, da poravnajo naročnino po položnici.
jev, Janez Matkovič iz Kani-žarioe 6 tisoč dinarjev, Ana Pali ar iz Klečeta 24 pri Žužemberku 6 tisoč dinarjev, po 4 tisoč dinarjev zavarovalnine pa so dobili: Jožefa Mrvar iz Bodganje vasi 4, Alojz Kralj iz Giršičev 9, Janez Bučar iz Bušinca 5 pri Toplicah, Ludvik Gašperšič iz Sodražice in Niko Grahrijan iz Livolda pri Kočevju. Ivan Mesojedec Is Cešče vasi Je dobil za manjšo poškodbo 2 tisoč zavarovalnine, medtem ko 4 naši naročniki zavarovalnin niso dobili, ker niso Imeli plačane naročnine.
Ne odlašajte te dni, ko Vas bo obiskal vaš pismonoša — samo poravnana naročnina vam jamci tudi brezplačno nezgodno zavarovanje!
Prva in menda tudi najlepša ugotovitev, ki jo dobi človek iz obsežnega pregleda o delu organizacij Zveze borcev v novomeškem okraju, je predvsem ta, da je Zveza borcev najde-lavnejša množična organizacija v okraju. Kot so bili sedanji člani Zveze borcev -- partizani, aktivisti, terenci, obveščevalci in sodelavci vseljud-ske vstatie prvi v borbi, tako bo se po končani vojni s prav-tako vnemo lotili nestevilnih nalog v graditvi ljudske oblasti, gospodarstva, prometa in ostalih področij družbenega življenja. Trinajsto leto teče, kar v teh prizadevanjih vztrajajo, doslej prehojena pot pa je polna lepih uspehov. Rodila dih je trdna volja, da hočemo in mofarno zgraditi ljudsko državo, za kakršno je tekla kri v boju proti fašističnim okupatorjem in domačini Izdajalcem in za kakršno so dali življenja najboljši tovarili in tovarišice, sinovi in hčere naših narodov.
Taka dejavnost članov Zveze borcev na najrazličnejših področjih našega življenja seveda nikakor ni zgolj slučaj-
na. V bistvu je nadaljevanje med NOB začete revolucije, zvestoba velikim načelom Komunistične partije Jugoslavije, naše Osvobodilne fronte in Socialistične zveze delovnega ljudstva in ljubezen do svobodne domovine, ki se je rodila v letih upora. In če ponovimo: prvi v borbi — prvi v izgradnji, storimo to s posebnim poudarkom. Pred III. kongresom Zveze borcev NOV Slovenije naj to dejavnost spoznajo vsi naši ljudje, kot so (prav zadnje leto) koristnost in izreden pomen organizacije Zveze borcev spoznali prebivalci našega okraja.
Sodelovanje partizanskih borcev zasledimo na vsakem koraku v naši stvarnosti
Naj za uvod nekaj številk osvetli dejavnost organizacij in članov ZB na Dolenjskem. V okraju Novo mesto imamo 92.391 prebivalcev izmed katerih jih je 9.829 včlanjenih v Zvezo borcev ali dobrih 10 odstotkov. Od tega je žena 3.895
Pred III. kongresom Zveze bo rcev NOV Slovenije
Prvi v borbi - prvi v izgradnji
Ta mesec ho v Ljubljani HI. kongres Zveze borcev narodnoosvobodilne vojske. Okrajne in občinske organizacije se pripravljajo nanj že dalj časa s poglobljenim delom; v našem okraju tekmujejo med sabo člani ZB in njihove organizacije na pobuda občinskega odbora Zveze borcev v Trebnjem. Najraznovrstnejšo dejavnost in vsestransko sodelovanje nekdanjih partizanov-borcev v graditvi socializma je zbral okrajni odbor ZB v zanimivo poročilo, iz katerega objavljamo pred kongresom nekaj najvažnejših ugotovitev.
ali 39 odstotkov vseh članov ZB. V delavskih svetih in upravnih odborih podjetij je 1030 državljanov, med njimi 576 članov ZB. V družbenem upravljanju (na okraju, v občinah, v raznih svetih in komisijah pri OLO in ObLO, pri , krajevnih odborih, šolsk*ih odborih itd.) sodeluje v okraju po podatkih statističnega urada OLO 3.126 državljanov, med temi 1.374 članov ZB.
V upravnih odborih kmetijskih zadrug je 377 zadružni-, kov, od teh 185 članov ZB. V raznih društvih — Partizanu, kulturno - prosvetnih organizacijah, Rdečem križu, športnih društvih in podobno je
vključenih 6.627 članov Zveze borcev. Tako visoka številka izvira iz dejstva, da so nekateri člani ZB včlanjeni v ve-čih organizacijah. Skoraj vsi rezervni oficirji v okraju so člani ZB, pravtako partizanski invalidi (515).
V mnogih podjetjih 90 člani Zveze borcev na vodilnih in odgovornih položajih; vodijo proizvodnjo, upravo, ustanove in zavode, povsod pa odgovarjajo za delo svojemu ljudstvu, kot so to delali med vojno. V delavskih svetih in upravnih odborih podjetij jih srečamo kot najaktivnejše borce za socialistične odnose. Večina direktorjev gospodar-
skih organizacij pravi, da se pri premagovanju najrazličnejših težav najraje ki z največjim uspehom opro prav na člane ZB.
Aktivnost članov ZB se kaže tudi v družbenem upravljanju. Občinski ljudski odbor v Novem mestu ima 41 odbornikov, od teh 31 članov ZB. V 14 ivsjtUl ObLO je od skupnega Števila 104 članov 63 članov ZB, v krajevnih odborih pa je med 116 člani 62 borcev - članov ZB.
Lahko Je ugotoviti, da se člani ZB uveljavljajo na vseh področjih gospodarskega in ostalega družbenega življenja. Prav zato, ker so organi de-
lavskega in družbenega upravljanja že postali množična šola delovnih ljudi, ki se usposabljajo za razvijanje socialističnih odnosov, je treba težiti, d« bi bilo v teh organih še več članov Zveze borcev.
Nič manjša ni aktivnost članov ZB v Socialistični zvezi. V mnogih vaških in terenskih odborih SZDL so bili prav člani ZB gonilna sila vsega političnega dela, kar se je posebej pokazalo ob zadnjih volitvah novih vodstev osnovnih organizacij ZB. Med 2.143 člani Zveze komunistov v novomeškem okraju je 1371 članov Zveze borcev ali 63 odstotkov vseh članov ZK v okraju.
Vse torej kaže, da uživa Zveza borcev pn vseh delovnih ljudeh ugled, ki si ga je priborila z vztrajnim ki požrtvovalnim delom 00 vojni. Zato je danes močna politična organizacija, katere sodelovanje v ustvarjanju novega in lepšega življenja se pozna na vsakem koraku.
V tradicijah slavne NOB vzgajamo mladi rod
Vse kar je plemenitega, lepega im dobrega, ča,s ne pozabi. Leta sicer odnašajo to in
ono, čedalje jasneje pa stopa z njimi pred nas lik partizana — borca za novi svet. Partizan, ki se je boril za svobodo: borec v brigadi ali v zaledju, kurir, obveščevalec in partizanska družina, ki je nudila borcem vse. kar je imela sama. Tovarištvo, zvestoba, ljubezen, pogum, vzdržljivost, resnicoljubi je — svetla imena čustev, ki jim daje čas pravo ceno. Kaj naj lepšega pokažemo mlademu rodu, ki raste v novi državi In ne pozna pokvarjenosti starega sveta, kot prav te najplemenitejše vrline naše partizanske stvarnosti? v tem duhu vzgaja Zveza borcev mladino, tako goji tradicije iz slavnih let upora, bojev ln zmag,
25 občinskih oziroma krajevnih praznikov imamo v našem okraju — spominjajo nas najvažnejših bitk. odhoda borcev v partizane, zmag nad okupatorjem, žrtev, ki so padle za svobodo, iz leta v leto so ti prazniki čedalje bolj ljudski, zares naši dnevi veseliš, spominov ln počastitev njih, ki so z življenjem zapečatili svojo ljubezen do ponosne^ svobodne domovine.
(Nadaljevanje nrihodniič) I
^^.:+.9..:..:.57/:.+^+/+/.3+2/.56:/++.4++/.B
C+/6///^4+422+/+5^+/+/9++9^$2+.+/+8^^^/6+++C
mimmuMjiii
Ob
KULTURNI TEDNIK
»XC0O0OCOCX)OOCX)OOOOO0O0^
desetletnici PAVLA GOLIE
Bil je prekrasen spomladanski dan, ko sem potrkala na vrata stanovanja Golieve sestre, pri kateri pesnik stanuje. Malce pozno se mi je zdelo, ko sem ga našla v postelji. Razumel je moj vprašujoč pogled in se nasmehnil:
»Je le tako, star sem, pa je najbolje da kar ležim. Edinole kak lep dan, kot je današnji, me pomladi in spravi iz postelje. Popoldan mislim na sprehod v Tivoli. Moja stalna spremljevalka in najboljša prijateljica je nečakinjina hčerka Marjetka- Sele šest let ima in Še ne hodi v šolo. Tako vse dni preživiva skupaj in sva postala skorajda neraz-družna.«
In res je mala Marjetka ves čas najinega pogovora slonela ob vznožju postelje in pazljivo poslušala vsako besedo, ki
Pavel Golia (risba Nikolaja Omerze)
$va jo izrekla. Ze sedaj tiabfra učenost iz pripovedovanja svojega starega strička.
»V Dolenjski list boste torej pisali o meni?« je vprašal pesnik. »Lepo, da se me rojaki še spomnijo. Dolenjska je res lepa dežela...«
In že mu je spomin poletel t? rodne kraje, v čase njegove mladosti.
»Zibali $0 me v Trebnjem,« je začel Golia pripovedovati o stoji "mladosti. »Tam je bil namreč moj oče sodnik. Bilo nas je pet bratou in dve sestri. Razen enega brata smo še vsi žiiri in se večkrat snidemo. Otroci smo se vedno lepo med seboj razumeli, bratje so mi bili tudi prvi mentorji, ko sem doma urejeval družinski list.
Ce je pri hiši toliko fantov nikoli nt miru. Kolikokrat je mati obupavala, ko so se sosede pritoževale čez nas, če smo jim katero zagodli. Časi moje brezskrbne mladosti v Trebnjem so bili res najlepši. Ko mi je bilo šest let in bi moral v Trebnjem v šolo, so očeta prestavili v Novo mesto. Tako sem prve šolske skrivnosti spoznaval v dolenjski metropoli.
Kadar sem kasneje potoval skozi Dolenjsko, sem se vedno ustavil v Trebnjem. Pogledal sem, če se je zgodilo kaj novega od mojega zadnjega obiska in z naslednjim, vlakom nadaljeval pot naprej.
V Novem mestu, sem obiskoval osnovno šolo in gimnazijo. Takrat nam je šla otrokom po glavi sama vojaščina, kajti tiste čase je bilo po Gorjancih
JESENI SE
Pestre, živobarvne lise so prepregle les, jeseni se, jeseni se. Kdaj bo zopet kres?
Ljubezniva moja, kresa več ne bo za nas, niže spušča se zavesa, ki zastre nam čas.
Šteti so nam. jasni dnevi, rok nas je izdal, in .morda zavesa drevi pade že do tal. (1949)
vs« polno vojakov, ki so bojda merili Gorjance počez in vzdolž. Tudi sami smo se igrali vojake in se vojskovali, doma pa je bilo potem joj, ko smo bili vsi zamazani, strgani in nemalokrat tudi krvavi. Vojskovanje je bilo naša priljubljena igra. Morda se je že takrat odločila moja življenjska pot, ker sem kasneje vstopil v vojaški stan.
Leta vojaščine so me vodila iz kraja v kraj. 1915 leta me je vojna vihra zajela v Galiciji. Moral sem v Rusijo. Tu sem se poleg svojih rednih, vojaških dolžnosti seznanjal z rusko literaturo, obiskoval sem literarne večere in prebiral revolucionarne pesmi Maja-kovskega. Na literarnih večerih sem spoznal pesnika Bal-trušajtisa, ki mi je prvi omogočil, da sem si ogledal predstavo Hudoženstvenega teatra. Odtlej sem bil na predstavah Hudoženstvevikov reden gost.
Po treh letih sem se vrnil v domovino z bogatimi izkušnjami Hudoženstvenikov in kmalu nato postal direktor ljubljanske Drame.
Leta 1921 sta izšli prvi zbirki mojih pesmi z naslovom »Pesmi o zlatolaskah« in »Večerna pesmarica«, leta 1936 je Izšla knjiga »Pesmi« in četrta, zadnja knjiga izbranih pesmi je izšla leta 1952.«
'Golijevim pesmim se pozna odlično obvladanje verza in
EKSPRICESA SANJ
O, mojih sanj ponosna eksprincesa, mladosti cilj negoden, a mamljiv, ln zapeljivka mojega peresa, ko sem se mlad, še neizkušen bil,
glej, razmaknile so se perspektive, v ozadje so pahnile te nazaj, odkoder te usode inllostljive prinesla volja je v moj naročaj.
Ki časa snov bila si in vsebina, večerni spev pobožnega srca ln nežnih čustev prlma balerina, Se dolgčas se več s tabo ne igra.
Za vedno si Izginila ml z odra. Le po naključju sem našel nocoj med pismi dva ognjenozltta kodra, pa spregovoril spet enkrat s teboj.
(1912)
rime, njegove pesniSke podobe so duhovite in originalne.
Poleg pesmi je napisal Golia še vrsto odrskih del za odrasle in otroke. V otroških igricah je znal Golia spretno združiti pravljično in sodobno snov. Junaki iz njegovih igric, iz Jurčka, Princeske in pastirčka, Sneguljčice, Triglavske bajke, Petrčkovih poslednjih
sanj in drugih, še danes navdušujejo na tisoče otrok.
»Vesel sem,« pravi Golia, »da sem napisal te igrice za otroke, kajti najdragocenejša pohvala zame je, ko opazujem, kako otroci z navdušenjem sledijo junakom iz mojih igric na odru.
Danes ne pišem več, toda Marjetki moram vedno 2nova
w > 4 -i
ari vi
Ivan Vavpotič: PAVEL GOLIA
Družina mladih kulturnikov
Prvi v okraju in drugI v Sloveniji so podgorski pionirji ustanovili pionirske družine
O delu pionirskega odreda »Franceta Prešerna« iz. Klopič je bilo doslej le še malo napisanega, vendar s tem še ni rečeno, da pionirji tega odreda ne delajo. Ena najbolj uspelih prireditev je biJa akademija oo Dnevu žena. Na tej prireditvi so poleg folklorne skupine ter ta.mbuvaske.ga in pevskega /.bora nastopali tudi pionirji dra-matsikega krožka, ki so naštu-d'.rali prisrčne prizorčke, enega celo z baletnim vložkom in recitacijami.
V tem članku bi hotel poudariti nekaj drugega. Podgorski pionirji so v okviru svoje organizacije ustanovili družino mladih kulturnikov. Ta oblika ela je v pionirski organizaciji Je kaj malo znana; to jasno dokazuje, da je ta odred prvi v okraju in drugi v Sloveniji, kt je napravil ta pomembni korak k utrjevanju pionirske organizacije. Edini odred, ki ima že osrtovne pionirske družine, j a odred »Maršala Tita« v Le-skovcu pri Krškem. Drugih družin odred »Franceta Prešerna« še ni ustanovil, ker še niso diani pravi pogoji za delo.
Z ustanovitvijo družine mladih kulturnikov je ta odred ponovno dokazal, da je v resnici zaslužil priznanje, ki ga je prejel lani na pionirskem tekmovanju. Ustanovitev družine mladih kulturnikov bo poživila tudi pionirsko samoupravljanje, ki smo ga doslej marsikje pogrešali, kajti tudd pri nas je bilo Čutiiti, da je pionirska organizacija kot heka podaljšana ro-
ka šole, kar bi pa seveda ne smelo biti.
Da tega poslej ne bo, so pionirji družine mladih kulturnikov zbrali iz svoje srede vodstvo, poleg tega pa so v tem vodstvu še predstavniki folklornega, dramatskegto, pevskega in t amiburaškega krožka, kakor tudi načelnik odreda. Ta odbor
so je že sesltal in napravil okvirni spored za majsko praznovanje.
S tem, da so ustanovili dru-žmo mladih kulturnikov, so sto-pi'ški pioninjii dokazali, da gredo po pravilni poti krepitve pionirske organizacije, ki vse bolj dobiva svoje pravo mesto.
2lj.
Lani: 28.952 krvodajalcev v Sloveniji
V letu 1956 se je prijavilo v Sloveniji nad 33 tisoč prostovoljnih krvodajalcev, izmed kialerih jih je pa bilo 4342 odklonjenih. Preostalih 28.9o2 krvodajalcev je oddalo 8.41)9 litrov krvi za potrebe bolnišnic m zdravstvenih ustanov. Od tega so dali v okraju Celje 1200 litrov krvi, v Gorici
Pozdrav iz čačka
Dolenjski fantje, ki služimo vojaški rok v Čačku, pozdravljamo   svoje   starše, znance, posebno pa dekleta, kakor tudi vse bralce Dolenjskega lista! Marjan   Zupančič, Tone Glavič, Jože Pečjak, Franc Zagore, Franc Deželan, Tone Novak,  Milan Fabjan, Franc Glavič, Franc Car-man, Frane Doblehar, Franc Brezovar, Jože Anzelj, Ludvik Vire, Martin Borštnar, Marjan   Skrinjar, Stanko Grandljič,    Miha Seian, Alojz   Hude,   Tone Pajk, Milan Ka.trevc, Vlado Ka-stelic in France Krese.
443, v Kopru 352, v Kranju 187, v Ljubljani 2755, v Mariboru 1732, v Murski Soboti 610, v Novem mestu 220, v Ptuju 568 in v okraju Trbovlje 342 litrov krvi. Konec leta 1956 je delalo v Sloveniji že osem transfuzijskih postaj in sicer; v Mariboru, Celju, Šempetru pri Gorici, Izoli, Murski Soboti, Ptuju, na Jesenicah in na Golniku, v Novem mestu pa so takrat transfuzijsko postajo pripravljali. Največ zaslug za uspešno delo krvodajalstva imajo organizacije Rdečega križa.
pripovedovati, čitati tn prevajati zgodbice, saj je neutruden poslušalec. Pa to je tudi meni v razvedrilo. Prijateljev nimam več. Odkar se držim bolj doma, sem se fudi s prijatelji nekako razšel. Sam le redkokdaj zaidem v družbo, morda na kratek klepet v Klub književnikov po sprehodu in včasih v gledališče. Kljub temu, da šem vedno dama, pa mi ni nikoli dolg čas. Prebiram časopise in knjige in se pogovarjam z Marjetko. Včasih pa me še kdo obišče,« se je nasmehnil in me pogledal.
Marjetka je postala že nestrpna. Morda se ji je zdel najin pogovor že malce predolg. V rokah je držala nemške pravljice in vprašujoče pogledovala vtrička.
Kar težko sem se poslovila od pesnika, ki je znal tako lepo in zanimivo pripovedovati. Kljub svojim sedemdesetim letom je še čil in živahen in v pogovor marsikdaj rolete kakšno prav duhovito domislico.
Ob koncu, ko si>a se poslavljala, je še naročil: »Pa lepo mi pozdravite Dolenjsko in Dolenjce! Prav rad bi se še kdaj vovrnil med nje, pa mi tega leta več ne dopuščajo. Moj zadnji obisk Dolenjski je bil pred dvemi leti in vse kaže, da je bil res zadnji..,«
Tudi Dolenjci želimo Pavlu Golji ob sedemdesetletnici obilo zdravja in še na mnopa leta!
Alenka Zupančič
CARE paketi
Okrajni odboi RK Novo mesto je spet prejel večje število paketov CARE, ki jih bo razdelil ' po sklepu koordinacijskega odbora socialno ogroženim partizanskim vdovam, glu-h:m, slepim, bolnikom TBC in drugim socialno šibkim osebam v okraju. Pakete bodo dobili upravičenci preko občinskih odborov RK.
Pavel Golia:
?e [desetletnica
Pet desetletij sem preletel urno. Ozračje je bilo lepo viharno, nebo nad mano redkokdaj ažurno, z nevihtami ves čas preradodarno. In zmeraj me še vleče, kar je burno, in dolgočasi vse pokojno in varno, in zmeraj še ne vem, kaj pravzaprav po burjah in vrtincih sem iskal.
Preveč sem dirjal in zato mogoče prezrl res marsikak zaklad ob cesti, a kot samoten-je, kdor v gnečo noče, sorodno dušo najde v vsakem mesti. Ah, ljubice, še zmeraj ljubi vroče vas vitez blodni, a do groba zvesti. Srce nestalno in nemirna kri iz žlahtne, dragocene -sta snovi.
Zdaj moj rajon je Iz dneva v dan bolj tesen. Tudi lasje so mi že zasivell. Reže ml silijo zobje iz dlesen brez bleska, dolgi in porumenell, zdravniki priporočajo mi česen, dieto, mir, ogljikove kopeli.
To vem za petdeseti rojstni dan,
da eciganjen sem, ogoljufan.
In kje uspehi so, kje rezultati,
ko zaključuje slavna se epoha?
Ce sem kaj znal, sem verze znal kovs
Se pes jih na Slovenskem ne povoha.
Tako ob -žetvi tej se nebogati
veseli jubilant za ušesi čoha
in strašno ga skrbi, ko sega v žep:
Bog ve, če bo, ko umrem, še za pog b
A konec drugega peidesetletja, ko stanoval v kristalni bom palači spomladi in poleti sredi cvetja, pridre drhal (častilci in laskači) glasno tihotna moja razodetja hvaleč, da vstop si k meni priberači. Toda komornik moj vse odslovi: Pst! Ni sprejema, ekselenca spi.
(10. 4. 1937)
Za širši razmah Ljudske tehnike
Tehnika Je nepogrešljiv del na-pvedka, največ koristi pa prinaša ljudem, ki jo dobro obvladajo, saj je sedanje stoletje obdobje tehnike. Spoznavati tehniko in si jo podrejati za lažje in večje pridobivanje dobrin, pomeni korakati z duhom časa.
Pri nas imamo organizacijo, ki Je lani praznovala deset let obstoja in katere naloga Je siriti znanje o tehniki. To Je Ljudska tehnika. Predsednik Centralnega odbora narodne tehnike Jugoslavije Franc Leskosek Je lani dejal: kar pomeni Socialistična zveza na političnem, to mora biti Ljudska tehnika na tehničnem področju. O delu Ljudske tehnike, o njenem pomenu, nalogah, uspehih in neuspehih so razpravljali delegati na okrajni skupščini LT 31. marca v Novem mestu.
pridobitna, res pa Je, da so bila sicer skromna sredstva vse preveč uporabljena za razne osebne izdatke, prevoze, parade in podobno, premalo pa za tehnične pripomočke zsr učenje. Okrajni odbor LT Je lani razstavljeno delavnico podaril Soli v Kostanjevici, za nakup orodja pouč_ ni delavnici kmetijske šole na Grmu pa je prispeval 100,oni) din. Komisija za tehnično vzgojo mladine je porabila 323.900 din, kmetijsko tehnična komisija 58.275 din, elektrostrojna komisija 51.733 din, 113.000 din pa 1e bilo porabljenih za nakup delov radijskih sprejemnikov, kt so bili razdeljeni društvom v Novem mestu, Košta-, njevicl, Gradacu, Sentrupertu in Šentjerneju. Okrajni odbor je imel lani vseh sredstev 1.900.000 din.
Premalo je množična      široko področje dejavnosti
V okralu 1e 25 organizacij Ljudske tehnike s 1.420 člani. Od združitve obeh okrajnih odborov Ljudske tehnike v letu 1955 Je število članov poraslo za 560 novih članov. Močno se je povečalo tudi Število, organizacij. Lani Je okrajni odbor L T organiziral razstavo del fotoamaterjev radiokluba, orodja in pripomočkov ter drugih dejavnosti. Razstavo si je ogledalo okoli 5.000 ljudi. Prav tako je organiziral mimohod obveznikov predvoja.ške vzgoje s prikazom posameznih dejavnosti ljudske tehnike. Bilo je tudi več predavanj ln propagandnih nasto. pov.
Res je v okraju več požrtvovalnih aktivistov Ljudske tehnike ln nekaj dobrih organizacij, ki so dosegle že lepe uspehe. Številni mladi modelarji, navdušeni radioamaterji, novi vozači motornih vozil, fotoamaterji in drugi mladi poznavalci posameznih panog tehnike, to so, uspehi Ljudske tehnike v letih njenega obstoja. Vsega tega pa bi bilo lahko še več, Če bi LT razširila svojo dejavnost prek svoje organizacije, če bi vzgajala bolj množično. Zanimanja za tehniko |e zlasti med mladino zelo veliko, tega zanimanja pa dosedaj L T ni znala dovolj izkoristiti. Seveda ji je manjkalo tudi sredstev, saj organizacija ni
Nevarno botrovanje
V neki mehiški vasi se je zakoncema Salvadorju in Rosj Pe-rez rodil sinček, r.a katerega 'me se roditelija nikakor nista mogla zediniti. Na botrovanje sta povabila številne sorodnike, ki naj bi pomagali izbrati Ime novorojenčku. Niso se mogli zediniti, nastal je prepir in nato pretep, oziroma prava vojna z rezultatom: 5 mrtvih, dva ranjena. Spopadli so se s pištolami.
Področje dela Ljudske tehnike Je zelo Široko, zanimanja za tehniko je pa tudi dovolj. Koliko nesreč je letno samo zaradi nepoznavanja moči elektrike in njenega delovanja. Eden od vzrokov za nizko proizvodnost je nepoznavanje, strojne tehnike. Izredno ; zanimanje kaže za tehniko zlasti mladina že v osnovni Šoli. V krajih, kjer imajo šolsko delavnico in sposobne inštruktorje, so dosegli že prav lepe uspehe. Tudi vsakoletne številne šolske razstave ročnih del kažejo veliko zanima, nje in smisel mladine za tehniko, da ne omenjamo zanimanje mladine za razne stroje in motorna vozila. Izredno veliko število delovnih invalidov v okraju, pa naravnost vpije po hitrejši in
slstematičnejši tehnični vzgoji ljudi v proizvodnji.
Več praktičnega pouka!
V razpravi so delegati obravnavali vprašanja Ljudske tehnike in zlasti njene naloge v bodoče. Sedaj obstajajo na vseh občinah občinski odbori LT, ki bodo poslej usmerjali in razvijali delo organizacije, okrajni odbor pa jim bo nudil potrebno pomor. V organizacijo je treba vključiti čimveč strokovnjakov raznih panog. Letos je treba opremiti vsaj pet delavnic z orodjem ln priskrbeti čimveč strokovne literature. Letos bi radi med drugim uredili Čimveč šolskih vrtov.
Letos nameravajo organizirati tečaj za ročna dela. ki ga bodo vodili absolventi republiškega tečaja v Kamniku na tečaj pa bodo povabili predvsem prosvetne delavce in druge, ki bodo potrm na svojem območju vodili tehnično izobraževanje mladine. Menili 60, da bi bilo treba vpeljati kot obvezen predmet v učne programe šol tudi pouk ročnih del, vsekakor pa bi motali poučevati ta predmet na učiteljiščih. V tehnično izobrazbo Je treba vključevati mladino že v otroških vrtcih, zlasti pa vso vajensko pa tudi drugo mladino.
Se posebej so poudarili potrebo tesnejšega sodelovanja raznih organizacij, podjetij in zavodov pri tehničnem izobraževanju ljudi. Sodelovanja Je bilo dosjej res premalo. Pri vseh zadrugah so alj pa bodo v kratkem osnovani aktivi mladih zadružnikov Prav tem je treba še posebej omogočiti spoznavanje tehnike v kmetijstvu.
Na občnem zboru so izvolili nov 25 članski okrajni odbor LT.
Dekleta gospodinjskega tečaja v Otočcu ob Krki, ki ga je vodila tov. Francka Slakova
Ze nekaj let veliko razpravljamo o našem šolstvu in ugotavljamo, da ne ustreza več potrebam našega družbenega življenja. Učni načrti so večkrat prenatrpani z neživljenjsko snovjo, so nepraktični in neprilagodljivi krajevnim razmeram. Materialno stanje šol je zelo revno: manjka šolskih stavb, pohištva, učnih pripomočkov in učil za nazornejši, praktičnejši pouk. Mreža naših šol ne ustreza zahtevam kvalitetnejšega pouka; preveč Imamo takozvanih • nižjeorganiziranih šol, v katerih mora en sam učitelj v istem prostoru učiti hkrati različno snov tudi po tri (in celo štiri!) različne razrede. Razumljivo je, da pouk v takih šolah kljub velikim naporom in prizadevanjem učitelja ne more biti kvaliteten jn ne more dati niti polovico tistega znanja kot ga dajo višjeorganizirane šole, kjer je vsak razred zase. Tem pomanjkljivostim šol pa se pridružuje še pomanjkanje učitelj-*tva za osnovne šole in nižje gimnazije — bodoče osemletke. Upravičena je bojazen, da bi le to pomanjkanje še povečalo, če l>i prosvetnim delavcem omogočili   svobodno  izbiro službenih
mest na podlagi razpisov, kajti življenjski in delovni pogoji prosvetnega ln šolskega delavca v Beli krajini in na Dolenjskem so težji kot marsikje v Sloveniji.
O teh in mnogih drugih načelnih vprašanjih smo razpravljali v preteklih letih, ko smo govorili o reformi obvezne šole. Letos bomo storili korak naprej1. Zavod za proučevanje šolstva pripravlja nov učni načrt, ki naj bi po predhodni javnj razprav; stopil., v veljavo že v pr-hodnjem šolskem letu (letošnjo jesen). Ce smo prav razumeli mnoge predloge in načelne odločitve, bo bolj življenjski in ga bo možno bolj prilagoditi krajevnim razmeram in posebnostim, kar bo pri učencih vzbudilo večje zanimanje in razumevanje snovi. Občine in okraji temeljito proučujejo mrežo osnovnih šol in bodočih osemletk. S prihodnjim Šolskim letom bodo namreč že ukinjene vse niž-' je gimnazije; tam pa, kje- so dos;lej obstajale ln še marsikje drugod, bodo ustanovljene nove obvezne splošnoizobraževalne šole — osemletke.
Opazili smo, da mnogi starši
V jeseni - prve osemletke
0b pripravah na reformo obvezne šole v metliški občini
z nezaupanjem pričakujejo reformo šole, ker so o njej premalo poučeni (in verjetno zato, ker je bilo v zadnjih povojnih letih precej spreminjanj v šol. sistemu in učnih načrtih, ki niso bili vedno dobri!). Ta bojazen je očitna zlasti tam, kjer smo imeli doslej kvalitetne popolne ali nižje gimnazije. Vprašujejo se, kaj naj sedaj store, kam naj gredo sedaj njihovi otroci v šolo, da se bod0 lahko šolali naprej. Bojazen je seveda neutemeljena, izvira le iz nepo-učenosti in tradicije imena »gimnazija«. Osemletke bodo lahko samo boljše kot dosedanje osnovne šole in boljše kot nižje gimnazije. V njih bodo poučevali isti ljudje kot na-dosedanjih gimnazijah. Pouk pa naj bj bil še kvalitetnejši, bolj življenjski, za kar Pa bi Šole morale Imeti tudi nekoliko več materialnih Sredstev. V ta namen se bodo prirejali tudi mno-
gi seminarji za učitelje in profesorje na teh šolah, da se bodo seznanili z modernejšimi in uspešnejšimi metodami poučevanja.
Tudi v metliški občini so na
roditeljskih sestankih, sejah šolskih odborov in šolskega sveta, učiteljskih konferencah in seji občinskega ljudskega odbora obširno razpravLjali o bližnji reformi obvezne šole in možnostih v občini.
Zaradi premajhnega števila učencev v višjih razredih, pomanjkanja finančnih sredstev, šolskih prostorov. učil jn učnega kadra bo možno v prvi fazi šolske reforme ustanoviti popolno osemletko samo v Metliki. Zajemala bi predvsem šolski okoliš dosedanje osnovne šole in nižje gimnazije v Metliki. Z ureditvijo plačevanja prevoza z vlakom in avtobusom bi metliška osemletka lahko zajela tudi učence 7. in 8. šolskega leta
iz šolskega okoliša Podzemelj in Gradac, ker so zveze z avtobusom in vlakom ugodne. Z vzpostavitvijo druge redne avtobusne proge Novo mesto—Črnomelj z odhodom iz Novega mesta ob 6.30 ln povratkom iz Črnomlja ob 13. uri pa bi bilo mogoče vključiti v popolno osemletko v Metliki tudi učence 7. in 8. šol. leta iz šolskih okolišev Jugorje, Drage tn Suhnr. Mimogrede naj omenim, da bi bil« ta avtobusna proga donosna tudi samo z ostalim potniškim prometom. Belokranjski inžum-berski kraji pod Gorjanci, ki težijo k Metliki, namreč nimajo v dopoldanskih urah nobene prometne zveze z njo. Zato morajo ljudje, ki gredo po opravkih v Metliko (občina, zdravnik, zobozdravnik, trgovina, sejmi, vlak) iti peš in se tudi popoldne peš vračati. Šolska kuhinja, ki b0 začela delovati na metliški šoli v jeseni, bo lahko
oddaljenim učencem nudila toplo kosilo. Kuhinja bo hkrati služila tudi praktičnemu pouku gospodinjstvi, ki bo s prihodnjim šolskim letom na tej šoli uveden.
V Podzemlju bo v sedanjih pogojih (v prvi fazi reforme) možno ustanovit; le nepopolno osemletko s šestimi razredi. Učenci 7. in 8. razreda naj bi obiskovali osemletko v Metliki. Učenci iz šolskega okoliša Gradac naj bi prva 4 leta obiskovali šolo v Gradcu, nato pa bi se prešolali v Podzemelj ali v Metliko (kot doslej). V naslednjih letih (v 2. in 3. fazi reforme) bi se šola v Podzemlju spremenila v popolno osemletko, v katero nal bi bili vključeni tudi učenci višjih šolskih letnikov šolskega okoliša Griblje, Idealna bi bila uresničitev za-misLi o gradnji skupnega šolskega okoliša Griblje. Idealna bi bila uresničitev zamisli o gradnji skupnega šolskega poslopja nekje med Gribljami. Podzemljem in Gradcem.
Druga nepopolna osemletka M bila lahko na Suhorju. če bj vzpostavili omenjeno avtobusno progo Novo mesto—Črnomelj. Zajemala bi tudi učence 5. ln
6. šolskega leta (pozneje tudi 7. in 8.) šolskih okolišev Jugorje in Drage. Vsi učenci 7. in 8. razreda bi za sedaj obiskovali popolno osemletko v Metliki. Tudi ta nepopolna osemletka bi se lahko sčasoma spremenila v popolno.
Šolski okolišj Radovica, Dra-šiči in Božakovo zaradi svoje zemljepisne in prometne lege sedaj ne bodo mogli biti zajeti v sistem popolnih osemletk. Tu bo moral biti pouk tudi v bodoče še vedno kombiniran. Na te šole bo treba zat0 namestiti še po enega aH dva učitelja, tako da bo prišlo na enega učitelja, ki poučuje v kombiniranih oddelkih, največ 15 učencev. kar bo omogočilo, da bo lahko tudi tu pouk kvaliteten, V vseh primerih bi imeli otroci najveo 3.5 km pešhoje.
Razumljivo je, da celotne reforme šolstva ne bo mogoče Izvesti v nekaj letih. Uresniče, vali jo bomo postopoma v skladu z našimi gospodarskimi, materialnimi in-personalnimi možnostmi morda dve ali cel0 trt desetletja. Vsj pa bom0 morali storiti vse, da se čimprej izvede. Ivan Žele
' Štev. 15 (369)
'   »DOLENJSKI LISTt
Stran I
To in ono izKostanjevice DOLENJSKI OBVEŠČEVALEC
MUHASTO VREME
Letošnji zgodnji pomladni dnevi so naglo priklicali v cvet brsteče, drevje. Zacvetele so marelice, slive in češnje. V zraku pa so zaplesale mušice. Začela se je zgodnja pomlad.
Ljudje niso nič kaj zadovoljni a takim vremenom, k; se le tako lepo začelo v marcu. Bojijo se mraza, nekateri celo snega. Star pregovor namreč trdi: »Igrajo v sušcu se mužiće, v aprilu vzemi rokavice!«
Prvi  tak strah je že bil v
jutru 28. marca, ko so bili travniki kar bsli od mraza. V petek, 29. marca, ponoči je ,na Osunjski gori zapadel celo sneg. Ker so bile noči suhe. zato mraz še ni naredil posebne škode. Slive in češnje še cveto 'n vinogradi prav lepo kažejo. ŽIVINA Statistika o stanju živine v naši republiki ob letošnji kmetijski anketi ugotavlja, da se je število živine zmanjšalo. To število pa bo najbrž Še padlo. ker kmetje prodajo skoraj vsa
mlada teleta. Mlada teleta imajo ugodno ceno in so bolj iskana kakor odrasla živina. Kmetje pravijo: »Saj odrasle živine skoraj ne moremo prodati. Kolikor pa jo, nima nobene prave cene.c Ker cena mesu raste, upamo, da bodo odslej več mladih telet obdržali doma za vzrejo. SESTANEK SZDL V soboto, 30. marca, je občinski odibor SZDL v Kostanjevici priredil za vse prebivalce občine Kostanjevica sestanek SZDL. Sestanek je bil zvečer
ob 19. uri v Zadružnem domu. Glavni referat je imel tov, Štrkalj z zanimivim naslovom »Družbeni plan FLRJ za' let0 1957«. Referat je bil izredno zanimiv. Tudi zanimanje za sestanek Je bilo med Kostanjev-čani veliko, saj se ga je udeležilo okrog 100 članov SZDL.
Želel,- bi le več živahnosti v razpravljanju in čim večjo razgibanost v obravnavanju družbenih vprašanj.
Iz Sentfernefa
Okrajni učiteljski pevski zbor je v nedeljo t. aprila priredil koncert v Šentjerneju. Frianand zbor je pod vodstvom pevovodje tov. Marklja dovršeno odpel svoj spored. Mogočni pesmi »Bohor žari« in udarni »Pesmi delovnih brigiad« so sledile »Na trgu«, »Izgubljeni svet«, »Vasovalec«, »Hribi že beli so«, »Nazaj v planinski raj« in še mnoge, ena lepša od druge. Najbolj je navdušila »Zlata kamglica«. Srebrno čist je bil nežni glas solistke Jerasove. Napovedovalec, ki je pred vsako točko razložil njeno vsebino, je pesmi zelo približal poslušalcem, žal udeležba ni bila taka, kot simo jo pri na6 vajeni. Zjutraj je lepo kazalo, popoldne pa je bila nevihta in še pogreo splošno znane Sitarjev« tete — to je zadržalo mnoge ljubitelje petja, ki bi se sicer prav gotovo udeležiii lepega koncerta.
Pevcem-učitaljem za krasni glasbeni užitek prisrčna hvala.
Učenci in učenke kmetijsko-gosioodurske šole v Šentjerneju so ob zakiju6ku šolskega leta priredili razstavo raznih kuharskih izdelkov in ročnih del. Zelo lepo je bilo razno pecivo, vkuhino sadje in povrtnina. Vsem je ugajal otroški kotiček, ki naj bi ne manjkal v nobenem
stanovanju, kjer Imajo otroke. V miniaturi izdelan vrt je vsakomur vzorno prikazal, kako naj si pridna gospodinja uredi svoj vrtec, da bo koristen in
1000 ljudi. Razstavljeni izdelki so naijbolji&i dokaz, koliko praktičnega znanja si mladina pridobi v tejj šoli, zato naj bi jo v   bodoče   obiskovalo člmveS
lep. Razstavo si je ogledalo nad   kmečke mladine.
Na Mirni pravijo...
v.
...da je kaj malo verjetno, da bi za 1. maj jedli ie kruh iz domače pekarije. Kar nič ni opaziti, da bi pripravljali in preurejevali prostore in gospodinje se boje, da so se veselile zaman;
. ..da so se na Selu raščani skregali s pametjo, kakor Bu-talci. Imajo namreč z nevarnimi bakterijami okuženo pitno vodo in na pobudo RK je prišla v vas strokovna komisija in pripravila načrt za asana-cijo vaškega vodnjaka. Vašča-ni so dobili na razpolago cement, potrebne cevi in črpalko v vrednosti okrog 500.000 din. Ce bi pokazali le malo dobre volje, bi imeli danes zdrave pitne vode v zadostni količini. Pa so odklonili vsako sodelovanje, okrajni odbor RK pa je poslal jurčke drugam. Verjetno jih niso odklonili;
... da bi moral odbor ZVVI malo bolj skrbeti ob rasdelje-vanju Carre paketov za svoje
člane, ki so resnično socialno ogroženi. Pravijo, da se je tajnik te organizacije močno potegoval za paket z mlekom, čeprav vsak dan prodaja mleko od svoje krave, pri tem pa ni hotel sprevideti, da je pomoči mnogo bolj potrebna partizanska vdova, ki je v NOB izgubila moža in sina, katere domačija je med vojno pogorela in ki še danes živi v veliki revščini;
... da bi razrešeni direktor podjetja »Topol«, ki v Sentrupertu stresa klevetniške izjave o nekaterih ljudeh na Mirni, storil pametneje, če bi svojim poslušalcem lepo pojasnil resnične vzroke, ki so privedli delavski svet podjetja do tega, da je predlagal razrešitev direktorja;
...da je bil nedeljski občni zbor občinskega odbora RK zelo uspešen in je pokazal lepo sliko marljivega človekoljubnega dela te organizacije.
SUH0R PRI METLIKI
Lani zrigolane površine na Malem hribu pri Bušinji vasi sedaj zaaajujejo. JLiaistniki bo uredili lastninske odnose, do novih nasadov pa so napravili cesto za lažji dovoz gnoja in kolja. Kolje so postavili že prejšnji teden, ta teden pa bodo zasadili trte, ki jih je priskrbela okrajna zadružna zveza. Celoten kompleks, to je 8 in pol hektarja, bo zasajen s črnino. Pri urejanju medsebojnih lastninskih odnosov in drugih zadev to bile nekaj časa težave, ko pa so Izvolili nov odbor, ki vodi vso akcijo, so težave odstranili in takoj prijeli za delo, tako da bodo vsa dela pravočasno opravljena.
METLIKA
Pod novim tehničnim vodstvom se stanje v čevljarskem podjetju izboljšuje. Na novo so zaposlili 12 Čevljarjev ln šteje sedaj kolektiv že 22 članov, dočim jih je prej le 10. Podjetje se tudi polagoma uveljavlja s svojimi izdelki na trgu, čeprav se bori z začetnimi težavami in posledicami prejšnjega odnosa do naročnikov. V Metliki, kjer je čevljarska tradicija doma, so res vsi pogoji, da se razvije močno čevljarsko podjetje, ki bo. dalo zaposlitev pridnim čevljarjem iz Metlike in okolice, občini pa dohodke.
"SPORT IN mtSNA VZG03A
Partizan tudi v Stopičah
ODBOJKA
Zelja, Ki Jo Je že dolgo gojila mladina iz StopiČ, se Je končno uresničila. Ustanovili smo TVD Partizan. To, komaj ustanovljeno društvo pa ima svoj zasnutek žc od lani. ko so pionirji, ki tvorijo sedaj "glavnino društva, rastopili na zletn Partizana v Črnomlju in tudi doma priredili flzkulturnl festival.
Ce bi pregledali statistiko partizanskih tlruiiev, hi opazili, da zelo velik odstotek delavske, posebno pa kmečke mladine, ni vključene v partizanskih društvih, temveč stoli ob strani. Prav zaradi tega Je razveseljivo, da Je v Stopičah prav kmečka mladina pobudnik za ustanovitev društva;
Vemo, ■ da še. marsikje oviralo na vasi množično vključitev mladine v drus>va razna zastarela pnlmovanja. To bo vsekakor tudi prf n.is in bodo nekateri 5mr!1 snet priložnost za razne zlobne govorice.
Velik« težave bomo Imeli nri Partizanu: npka.i zaradi omenjenih stvari, nekal pa zaradi teea, ker ' nimamo nobenega orodja. Vendar s tem ni rečeno, da ne bomo d"lali! Ne bi hctei naštevati kai vse Imamo v načrtu. nr>i omenim le lr>. da bomo sodelovali na orvem slovenskem festivalu telesne v7j»ole v Ljubil a nI In na zirtu v Blhaču, pot«i* tega na r>rl-rfrfUi tudi samostojni festival. Sp-voria ne homn stan oh strani ob Dnevu mladosti. Titovi Štafeti In pri drugih prireditvah.
S flzkulturnega festivala stopiških pionirjev
K"r se dobro zavedamo, da je   delo in dokazali, da more uspe-vsak začetek težak, bomo s po-   vati Partizan tudi na vasi. dvojeno silo in  voljo  prijeli za
21J.
BELA KRAJINA (Črnomelj): RUDAR (Kočevje) 5:4
V nedeljo, 7. aprila je bilo odigrano v Črnomlju 9. kolo dolenj-sko-kočevske skupine. Srečala sta se stara nasprotnika Rudar in »Bela krajina«. 2e nekaj dni pred tekmo ie vladalo v Črnomlju veliko zanimanje. Za »Belo krajino« so nastopili Sotošek. Kramarič, Štefan \Veis, Miha. Svajger, Vinko Wels, Sehovlč, Carman, Jelenčič, Jože Wels, Zunič in Jože Svajger.
Ze v tretji minuti je prišel v vodstvo Rudar, V dvajseti minuli Je m »Belo krajino« izenačil Sehovlč. Zatem Je zopet Rudar po-vedel z 2:1. V prvem polčasu so domači zapravili tri ugodne prilike za  dosego gola.
V drugem , polčasu je bila igra še bolj živahna In »Belokrajncl« so srdito napadali in tako vodili do konca. To Je povzročilo hudo kri pri Koče«cih, ki so forsirali grobo Igro. Med tem Je počasi rastel greben tudi domačim in razburljivi dogodki so se vrstili drug za drugim.
Igra Je bila v drugem delu za nekaj «ninut prekinjena in sodnik Hru.šnik iz LJubljane je Izključil po dva Igralca iz vsakega kluba. Zlasti je sodnik oškodoval domače ln dovolil grobosti, ki ne spadajo v šport. Graje je vredna tudi črnomaljska in kočevska piT-hllka, ki Je vdrla na igrišče ln z dežniki medsebojno obračunavala. Le s težkim naporom vod-
stev obeh klubov in LM Je bil vzpostavljen red.
Gole za domače so dali: Sehovlč (enega), Carman in Weis po dva.
Upamo, da se v Novem mestu v nedeljo, ko se bosta srečala Elan in »Bela krajina« kaj takega več ne bo zgodilo.
Janez Vitkovič
V Žužemberku se pripravljajo
TVD Partizan 2užen*berk se s svojimi oddelki že pridno pripravlja za zlet v Blhaču. Tja namerava poslati vrste mladincev in mladink ter članov in članic. Letos bo društvo imelo letni nastop skupno z društvoma Iz Straže in Toplic. Za festival v Ljubljani bi društvo na vsak način rado pripravilo tudi vrsto starejših članov in članic. Upamo, da bodo premagali začetne težave in se kmalu začeli zbirati.
Na zadnji seji Je upravni odbor razpravljal tudi o nadaljevanju gradnje telovadnega doma. Načrt dvorane bo kmalu pripravljen, prej pa bo treba opraviti še -očiščevalna dela. Sredstva za gradnjo bodo porabljena iz negospodarskih Investicij .občine.
Društvo se pripravlja tudi že za proslavo 1. maja. MK
Otvoritveni atletski miting v Novem mestu
Na prvem letošnjem atletskem mitingu, ki ga je izvedel TVD Partizan, se je posebno Izkazala mladinka Kotnlkova. Kroglo za mladinke, težko 9 kg, je vrgla 12.39 m daleč. Njen rezultat je za 10 cm boljši od Skrjančeve Iz Ljubljane, ki Je bila lani najbolj-|a v Sloveniji. Kotnikova meče kroglo na isti način kot naša oltmpljka Usenlkova. Vso zimo Je pridno vadila ln je zato takoj na prvem tekmovanju izboljšala lanski rezultat za i meter. Tudi pri •koku v višino, kjer Je zmagala t 135 cm, se Je dobro odrezala za začetek sezone.
Ostali rezultati: 60 m — člani: •Jagar 7.6: mladinci — Zurc 7.8: mladinke — Kotnikova 8.8.
«00 m   mladinke:   Goršin 1:52.1.
1000 m — člani: Lipar 2:58.4; Tratar 3:00.3.
Višina — člani: 2agar 1.53; mladinci: Potrč 1.60; mladinke: Kotnikova 1.35.
Daljina — člani: 2agar 5.55; mladinci: Zurc 5.91; pionirji: Lukšič 4.23.
Troskok — člani: 2agar 11.90; mla/lnci: Slntič 10.95.
Krogla — člani: 2agar 10.33; mladinci (6 kg): Potrč 12.33.
Kopje — člani: Žagar 46.72: mladinci: Spiler 43.22.
Disk — mladinci: Potrč 38.83; mladinke: Kotnikova 25.18.
Atlet 2agar Je bil uspešen v šestih panogah ln se razvija v dobrega atleta deseteroboja. 2e letos bo nastopil v tej panogi. Mlada Goršlnova Je izboljšala svoj lanski rezultat na 600 m ln lahko od nje še marslkn! pričakujemo. Skoda, da niso nastopili tudi ostali atleti, ki gojijo to panogo. JG
Športno srečanje trgovske šole in učiteljišča
V nedeljo dopoldne so se na Loki srečali tudi mladinci ln mladinke novomeške trgovske šole in učiteljišča. Pomerila so se odbojkarska moštva. V tekmi med mladinci trgovske šole ln učiteljišča so zasluženo zmagali učitelj Iščni-ki s 3:1. Posebno dobro so igrali Hren ln Tušek (trg. šola) ter Vidmar in Spiler (učiteljišče). Ob il. uri sta se srečali odbojkarski vrsti mladink obeh šol. Zmagale so tehnično boljše učiteljiščnlce z rezultatom -2:0. Za učiteljišče so nastopile Lindič, Kožar, Cadenič, Skufca, Mrzljak, Frankovič in Ce-rovšek, za trgovsko šolo pa Cestnik, Jerič, Lenasl, Meke, Fric, Pe-trovčlč in Bahor.
V nedeljo, 14. aprila bo ob 8. uri na Loki srečanje trgovskih šol Novo mesto in Brežice v odbojki. Ob 10. url bo šahovski turnir na trgovski šoli, ob 14. uri pa nogometna tekma obeh šol na Igrišču  Elana. O. D.
Propagandni atletski miting v Novem mestu
V soboto, 13. aprila ob ie. uri bo v Novem mestu na Loki propagandni atletski miting. Na to tekmovanje bomo povabili tudi društva iz vse Slovenije. Pričakujemo udeležbo atletov »Odreda« Iz Ljubljane, ki Imajo v svoji sredi mlado Skrjančevo, med mladinkami najboljšo metalko krogle. Dvoboj z našo Kotnikovo, ki je letos že za 101 cm izboljšala njen rezultat, bo gotovo zelo zanimiv. Tudi ne smemo pozabiti Kožarjeve, ki je bila lani tretja v Sloveniji. Tudi ona bo nastopila na tem tekmovanju.
Moški bodo tekmovali v teku na 100 m, 1.500 m, v skoku v višino in daljino, v metu krogle 6 kg in 7.25 kg ter v metu diska 1.5 kg In 2 kg, ženske pa v teku na fio m, 600 m, v skoku v višino in daljino, v metu diska ln krogle J kg.
Tekmovanje bo gotovo zanimivo za ljubitelje atlrtike v Novem mestu. Vstopnina bo nizka, za gledalce ho prostor le na severnem pobočju tekališča in ne na igrišču. JG
Preteklo nedeljo so novom t ^/d odbojkarjl gostovali v Ljubljani, kjer je bil v počastitev praznika železničarjev prirejen odbojkarski turnir. Na turnirju so sodelovale tri trenutno nemara najmočnejše odbojkarske ekl/pe Slovenije — mariborski Branik, moštvo prireditelja"'*.* 20K LJubljana in novomeški Partizan. Manjkal je le novi zvezni ligaš Fužl-nar, ki pa Je letos v slabši formi.
Na turnirju smo gledali slabo odbojko, posebno v začetku, dokler se ekipe niso malo vlgrale. V prvi tekmi je Branik s težavo premagal ZOK Ljubljano s 3:1, takoj zatem pa • je moštvo prireditelja doživelo še druga poraz ln to s precej oslabljeno ln pomlajeno ekipo novomeškega Partizana. O tej tekmi pa še tole: začetek je bil porazen za mlado ekipo Partizana, ki Je nastopila brez Dolenca in Sonca. V drugem nisu so Novomeščani le uspeli urediti svoje vrste in so stanje izenačili na 1:1. Tretji niz Je pripadel domačinom, četrti pa spet Novomeščanom, ki so se zelo požrtvovalno branili. V petem nizu so Novomeščani že v začetku nabrali nekaj točk prednosti, kar je ob pazljivi igri zadostovalo za končno zmago. Končni rezultat — 3:2 za Novomeščane ln v nizih 6:13,   18tfil,   3.15,  15:6, 15:10.
Takoj po končani tekmi z 20K LJubljano so se Novomeščani pomerili še z Branikom. To tekmo so Novomeščani izgubili z rezultatom 1:3 (5:18, 15:i3, 1:15, 6:16) kar je Braniku prineslo prvo mesto na turnirju.
Za zaključek še vest, da bodo Novomeščani že v kratkem lahko prisostvovali srečanju moških in ženskih ekip domačega Partizana ln 20K LJubljane. Tekmi bosta verjetno v nedeljo, 21. t. m. na Loki. F. M.
NOGOMET V NOVEM MESTU
GARNIZON JLA (N. m.)  : NK ELAN 5:2 (2:0)
Nogometaši novomeškega Elana so izkoristili prosto nedeljo (prosta Je bila zaradi odpovedi sodelovanja v ligi s strani ribniških nogometašev) za prijateljsko tek-' m o z moštvom domače garnlzije JLA. Takoj v začetku so bili Ela-novcl boljši nato pa so polagoma popuščali in prejemali gole. Tekma je znova pokazala, da v Ela-novem moštvu še ni vse v redu. Med najboljšimi je bil Vesel, ki je dosegel tudi en gol. Drugi gol je zabil Hrovat. Tekmo Je sodil vojak Rlstovski. ki bo v bodoče prevzel treniranje prvegl moštva Elana. i
Prihodnjo nedeljo bodo Imeli Elanovci v gosteh nogometaše NK »Bela krajina« iz Črnomlja, ki so znani kot ostra in dobra ekipa.
NAMIZNI TENIS
ELANOVI MLADINCI NA PRVENSTVU SLOVENIJE
Preteklo nedeljo so se mladinci Namlznotenlškega kluba Elan urtelezi.lt • letošnjega ekipnega prvenstva Slovenije. Turnirja, ki Je bil v Ljubljani, se Je udeležilo dvanajst ekip iz različnih krajev Slovenije, prvič celo 12 Kopra. 2reb je Novomeščane uvrstil v najmočnejšo skupino, skupaj s kasnejšim zmagovalcem Triglavom Iz Kranja, Mariborom, Jesenicami, Fužinarjem fh Ilirijo. Novomeška mladinska ekipa, v kateri so nastopili Turk, Plaveč, Gabrijelčlč In Jakše, Je izgubila z eklnami klubov, ki imajo za seboj že veliko tradicijo, medtem ko je moštvo prireditelja — Ilirijo premagala z rezultatom 5:2. Tako se Je v svoji skupini uvrstila na S. mesto.
ŠAH
OKRAJNO BRZOPOTEZNO PRVENSTVO PRELOŽENO Ker ni prejel dovolj prijav (največ Iz utemeljenih razlogov) Je okrajni šahovski odbor Novo mesto sklenil preložiti brzopotezno prvenstvo na kasnejši termin. Vse Šahovske enote bodo pravočasno prejele nove razpise.
Četrtek, 11. aprila — Filip Petek, 12. aprila — Lazar Sobota, 13. aprila — Ida Nedelja, 14. aprila — Valerija Ponedeljek, 15. aprila — Helena Torek, 1«. aprila — Boža . Sreda, 17. aprila — Rudolf
SONCE: 11. aprila vzhaja sonce ob 5.24 in zahaja ob 18.43. Dan je dolg 13 ur ln 19 minut.
LUNA: 14. aprila ob 13.09 polna luna.
»KINO
»KRKA« — NOVO MESTO: od 12. do 15. IV. ameriški barvasti film »DALJNA OBZORJA«. Od 16. do 18. IV. češki film »KAVARNA V GLAVNI ULICI«.
DOM JLA — NOVO MESTO: od 13. do 15. IV. ameriški barvasti film »ZADNJIC SEM VIDEL PARIZ«. Od 16. do 18. IV. francoski film »MOŠKI SO TAKSNI«.
KOČEVJE: od 12. do 14. IV; italijanski barvasti fum »DEKLE Z REKE«. Od 17. do 18. IV. nemški film »STOTNIK IN NJEGOV JUNAK«.
Črnomelj: 12. ln 14. tV. francoski film »NOČNI LJUBIMCI«. 18. in 17. IV. mehiški film »MLADI JUAREZ«.
METLIKA: 13. in 14. IV- francosko - italijanski film »ŠTIRJE BREZ POSTELJE«. 17. IV. italijanski film »PLASC«.
KOSTANJEVICA: 14. IV. ameriški film »RUMENO NEBO«.
DOL. TOPLICE: 13. in 14. IV. ameriški film »DEKLE Z DE2E-le«.
TREBNJE: 10. ln 11. IV. ameriški barvasti film »ROBINZON«. Šolske predstave po razporedu. 13. in 14. IV. francoski film »Edvard in Karolina«.
ŠENTJERNEJ: 13. In 14. IV. ameriški film »POT V KARIBO«.
MOKRONOG: 13. ln 14. IV. ameriški barvasti film »D2IPSI«.
POTUJOČI KINO NOVO MESTO predvaja film »Julij Cezar«: v četrtek, 11. aprila ob 19. url na Vršnih selih; v petek, 12. aprila ob 19. url v Gaberju; v soboto, 13. aprila ob 19. uri na Dvoru, v nedeljo, 14. aprila ob 15. uri v Dobrnlču, ob 19. uri v Mirni peči.
Glavnem trgu v Novem mestu bo
v ponedeljek in torek, 29. in 30. aprila ves dan odprt, 1., 2. in 3. maja pa zaprt.
Jurajevčift Miko iz Zemlja št, 8 prekllcujem vse žaljivke, izrečene na škodo Macele Milana in njegove žene Edice iz Zemlja 4 in se jima zahvaljujem, da sta odstopila od tožbe.
Prekllcujem vse neresnične besede, ki sem jih Izjavila Dolen-šek Jožefi Iz Zbur št. 17. Kos Leopolda, Zbure 9 p. Smarjeta.
CENA MALIH OGLASOV: dO 10 besed stane beseda 16 din, vsaka nadaljnja beseda 12 din. Za oglase, ki so pod šifro, oziroma za oglase, pri katerih je naslov v oglasnem oddelku uprave lista, pribitek 30 din. Naročniki Dolenjskega lista Imajo pri oglasih 5o odstotkov popusta.
VAŽNO OPOZORILO: Stranke, ki   zahtevajo    pismeno naslove
oglasov ali kakršnokoli Informacijo, naj priložijo za odgovor znamko za 15 din, sicer ne bomo odgovarjali. Naslovov oglasov, ki so pod šifro, ne izdajamo. Za ▼ pismih poslani denar ne odgovarjamo!
Kupim dobro ohranjeni (lahek
za premik), Diesel motor od 5 do 8 KS: Struna Vide, Potovrh 33, Novo mesto.
Prodam    hišo   z vinogradom,
sadnim vrtom in njivo pri postaji Mirna peč. Naslov v upravi lista (121-57).
Prodam dvostanovanjsko hišo z vrtom na Koloniji v Novem mestu. Zakonjšek Janez, Prisojna pot 3.
Poceni prodam kuhinjsko opremo, kompletno, moderno; omaro za obleko in perilo, trodelno; večjo mizo in stole, starejše oblike, ter zidan štedilnik s češklmd ploščicami in grelno napravo z radiatorjem. Jevšček Miloš, Adamičeva 2 — Novo mesto.
Pnre.nl prodam kuhinjsko kredenco — belo ln češnjevo masivno. Bezenšek. Novo mesto, Zagrebška 10 (pri Hadl).
Prodam 3 zasteklena okna na škarje. Ogled na Lešnlcl — mlin.
NOVO MESTO Nedelja, 14. aprila ob 10.  in 11. uri: »Meh za smeh«. Vstopnina 10 din.
DOLENJSKI MUZEJ V NOVEM MESTU. Muzejska ulica 7 (za Domom ljudske prosvete, je odprt: vsak torek ln nedeljo od 9. do 12. ure, vsak petek od 14. do 17. ure. Za obiskovalce iz drugih krajev vsak dan od 9. do 12. ure. Sole in skupine vsak dan. Predhodno obvestilo zaželeno.
BELOKRANJSKI MUZEJ V METLIKI odprt vsak dan od 10. do 12. ure. Predhodno obvestilo šol in skupin zaželeno.
UMETNIŠKA GALERIJA V KOSTANJEVICI odprta vsako nedeljo od 8. do 17. ure. Vstop prost.
FRIZERSKI   SALON   ADAM na
novo mesto
V času od 30. III. do 6. IV. je bilo rojenih 16 dečkov ln 9 deklic.
Poročila sta se: 'Což Jože. invalidski upokojenec iz Vel. Dobrave in Inič Jožefa, gospodinjska pomočnica iz Gor. Lakenca.
Umrl ni nihče.
kostanjevica
V času od 1. do 31. III. Je bil rojen 1 deček in 1 deklica.
Porok ni bilo.
Umrli sos 2ullč Ana, preužitka-rica, 82 let, iz Ošterca, Hodnik Janez, kmetovalec, 51 let, iz Vel. Vodenic. Juršlč Marija. 85 let, iz Jablance.
trebnje
v času od 20. II. do 20. III. Je bila rojena 1 deklica.
Poročili so se: Zakrajšek Jože, delavec iz Lanišča in Zupančič Alojzija, kmetovalka iz Dečje vasi. Strajnar Leopold, kmetovalec in Zakrajšek Marija, kmetovalka, oba 1z Dol. Ponikev. Marinčič Jože, delavec ln Pevec Ana, kmetovalka, oba z Breze. Progar Jože, delavec iz Dolenle vasi in Zeljko Marija, kmetovalka iz Rihpovca.
Umrli so. Lap Ana. kmetovalka, 66 let, z Breze in Jeršin Janez iz Račjega sela.
Črnomelj
Marca so bile rojene 4 dcKlice
ln i deček.
Poročili so se: Plut Anton, kmet lz Ručetne vasi in Kapš Antonila, delavka iz Ročanca. Kocjan Janez, kmet iz Drasovanje vasi in Rom Antonija, delavka z Griča, fttefanič Vlncenc, šofer 1z Svibni-ka ln Kolbezen Ana, kmetica iz Loke pri Črnomlju. Trlfkovič Mihajlo, vodnik JLA, iz Beograda in Lozar Angela, delavka iz Črnomlja.
Umrli so: Gašpar Slav'ca, hči delavke, 5 mesecev, iz Sredgore ln Bedenk Jože. oglar, 57 let, iz Koprivnlka.
Maribora — dečka, Penca Fanl Is Novega mesta — deklico, Kuhar Justina iz Zaboršta — dečka, Zupan Ana iz Vel. Bana — deklico, Gričar Martina iz Gor. Straže — dečka, Simončič Ana iz Orešja — dečka, Mojstrovič Pepca iz Gr-movelj — dečka, Franko Marija iz Ločne — dečka, Reba Marta iz Metlike — dečka, Miše Marta iz Slovenske vasi — dečka, Stus Marija iz Gor. Podšumberka — deklico, Spec Ljudmila iz Rožem-plja — dečka, Urlep Pavlina il Celja — dečka. Virant Terezija • Pljuske — deklico, AJdič Stanislava s Poljan — dečka, Kovači« Alojzija Iz Smolenje vasi — de-, klico, Kralj Marija s Pristave — dečka, Cvitkovič Lojzka iz LJubljane — dečka Mikec Tilka iz Vel. Oirnika — dečka, Posavec Alda iz Novega mesta — dečka, Sporar Frančiška iz Maverlena — deklico, Jakoš Marija iz Rakovnika — dečka, Lopatic Ivanka Iz Blance
— deklico, Lopatec Marija Iz Mi-hovca — deklico, Malenšek Marija lz Skrljeva. — deklico, KumelJ Marija lz Praproč — dečka,.Zeljko Marija lz Tri buč — deklico, Fink Angela lz Meniške vasi — deklico, Grčar Angela Iz Karanja
— deklico, Udovič Marija iz Novega mesta — dečka. Gruden Ana iz Z 11.1 — dečka, Skof Justi iz Ce-rovega loga — deklico, Macele Jožefa iz Bršljlna — deklico.
		m	M
Pretekli teden so v novomeški porodhišnicl rodile:
Tome Marija iz Primostka — deklico, Kolenc Neža iz Trebnjega — dečka, Lorkovič Ivanka iz
Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v novomeški bolnišnici: stroj in Frančiška, ko-čarlca iz Malega Gabra pri Novem mestu, je na vlaku padla in si poškodovala glavo. Spudič Marica, hči delavca lz Reštovega, je padla in si poškodovala levo roko. Pire Draglslava, hči rudarja iz Kolje vasi, je padla s kozolca in si poškodovala le^vo roko. Muren . Sonja, hči delavke iz Gor. Straže,- se Je polila s kropom. Grli Avgust, gozdni delavec iz .Ppdtuma, Je v službi padel in si poškodoval hrbtenico/ Muren Marijo, kmetijsko delavko- iz Vel, Orehka, je povozil voz in ji poškodoval levo roko. Radovan Kristina, žena delavca iz Praproč, je padla v gozdu in si poškodovala hrbtenico.
Spet nekaj novic in Prečne
Pomlad je močno razgibala tudi naš kraj in prvi izletniki &o že pohiteli k izviru Prečne, posebno mladina in pionirji.
Pa ne samo na polju, tudi v organizacijah naši ljudje pridno delaoo. Za proslavo 1. maja je že sestavljen odibor iz zastopnikov vseh krajevniih organizacij, ki pripravljajo večjo prireditev, na kateri bo PD Prečna zaigralo enodejanko, domači prionirji pa bodo na-Mudirali kulturni spored. Tudd telovadci se pripravljajo, kot gostje pa bodo sodelovali člani Svobode iz Bršlj'ina. Pravijo, da bo letošnji praznik dela velika manifestacija vseh delovnih ljudi v Prečni.
Tudi Zveza borcev se je prebudila in oživela. Imeli so' občni zbor, ki je dokazal, da bo ZB letos krepko delala, saj so srn' zadali vrsto važnih sklepov, predvsem pa bodo skrbeli za žrtve fašizma ter sestavili kronike iz časa NOB. Nekaj so že prispevali naši pionirji, ki so zbrali skromen material 1z življenja njihov it) vasi v času NOB. Odbor, ki mu načeljujeta Jože Cesar lz Suhorja pri Prečni in Ivan Jarc iz Prečne, jo z veseljem prevzel sprejete sklepe.
Uspešno se uveljavljajo tudi pionirji tukajšnje šole, kti ee prav marljivo pripravljajo za
- KEGLJANJE
Okrajna kegljaška zveza Novo mesto je kot prvo tekmovanje po svoji skupščini razpisala za izbirno tekmovanje posameznikov 2x 200 lučajev mešano, moški. Tekmovanje Je bilo na kegljiščih pri Vrhovniku in Pionirju.
Po ključu Zveze kegliaških športov Slovenije za nadaljnjo prvenstvo posameznikov LRS Imajo pravico sodelovati iz okrajne ke-gljaške zveze samo trije kegljači. Prvi trije kegljači bodo tekmovali za prvenstvo posameznikov za leto 1957; tekmovanje bo 13. in 14. ter 20. ln 21. aprila na novem šti-risteznem kegljišču Gradisa v LJubljani.
Vrstni red posameznikov Je sledeči:
1. Mrzlak Jože, Gorjanci 1.561, 2. Glavina Ante, Partizan 1553, 3. Zupet Drago, Gorjanci 1552, 4. VencelJ Ivan, Gorjanci 1550, 5. Murn Ljubo. Gorjanci 1549 lesov Itd.
Sodelovalo Je 30 kegljačev društev Pionir, Partizan. Železničar in Gorjanci.
Nad 800 kegljev v 200 lučajih so podrli kegljači Rodlč Vinko 804, Zupet Drago 802 in Glavina Ante 800.
Prvo plasiranim Selimo mnogo uspeha, v nadaljnjem tekmovanju v LJubljani. n.-
letošnjl Praznik mladosti a pevskim zborom. Vključili ao se tudi v pionirska tekmovanja za Titov rojstni dan. S tem dokazujejo, da hočejo tudi oni kot najmlajši državljani doprinesti svoj delež k prazniku naše domovine.
Dodamo naj še vest o dobro obiskanem roditeljskem sestanku, na katerem je o zaposlitvi mladine, ki letos zapušča šolo, tov. Martin Fuis ifc Novega mesta imel referat in naštel vrsto poklicev, za katere se lahko odloči naša mladina.
Prvi april 1957
Dober »vlc« sem imel vedno rad ln mi je nekakšna uteha, ki v vsakdanjih skrbeh in nevšečnostih napravi prijetno vrzel.
DROBNE IZ METLIKE
Splošno trgovsko podjetje v Metliki je pričelo nadzidavati bivšo Kambtcevo garažo otb Cesti bratstva in enotnosti. V prvem nadstropju so predvideni poslovni prostori, v'drugem ' pa stanovanja za uslužbence. V pritličju bodo garaže in trgovski lokali.
Grajski vrst in drugi nasadi po Metliki dobivajo pod veščo roko tovariša Jožeta Tomca zmerom lepšo podobo. Zdaj so na grajske terase namestili movo prepleskane klopi, Turistično-olepševakio društvo pa bo nujno moralo dobiti sredstva tudi za nabavo košev za smeti in jih namestiti po mestu. Snaga na javnih prostorih mora biti skrb nas vseh in vzgoja se mora začeti že pri predšolskih otrocih, da ne bodo — kot se je zgodilo že te dni — pomendrane grede in potrgano pomladansko cvetje.
Po nelomesecni suši v rruar-cu je prve dni v aprilu padlo dovolj dežja", ki je izdatno namočil pomladne setve. Ce ne bo mraza, lahko ljudje upajo na prav lepo letino.
V nedeljo, 7. aprila popoldne je v Metliki nastopilo 45 mladih harmonikarjev slovenskega ljudsk ©prosvetnega društva »Triglav« iz Karlovca. Prihodnjo nedeljo zvečer, to je 14. tega meseca pa bodo nastopili z novo naštudiiranim sporedom člani metliškega orkestra pod vodstvom kapelnika Silva Mi-helčiča. Sodelovali bodo tudi ženski, moški in mešam pevski zbor. Metličane že sedaj vabimo na zanimiv elasibeni večer. —ar
Sala pa mora biti res šala, ne pa zafrkancija, ki zaboli tiste, ki niso pravzaprav nič krivi, če nekatere stvari niso, kakor bi lahko bile.
V prvoaprilski številki Poročevalca Je bila priobčena novica o likvidaciji mokronošklh ruševin, v drugI pa pojasnilo, da bodo Mo-kronajzarji svoje ruševine ohranili kot zgodovinsko posebnost.
Noben kraj v Mirenskl dolini ni utrpel tolikšne škode kot Mokronog: dvakrat je bil bombardiran, niti ena stavba v trgu nI ostala nepoškodovana, več kot po-lovha hiš pa Je bilo vsaj delno porušenih. Kar je »stalo, je okupator požgal v oktobrski ofenzivi leta 1943.
Zakaj pa Je Mokronog toliko trpel? Zato. ker je okupator vedel, da je tam največ odpora pror ti nJemu, v trsu skoro ni družine, ki nI izgubila enega ali veC članov, ki so padli kot talci aH pa v NOV.
Lojze Borštnar
Motoristično predvojaško tekmovanje
Avtomoto društvo Novo mesto Je priredilo v nedeljo. 31. marca predvojaško tekmovanje. Udeležili so se ga mladinci predvojaške Vzgoje ter člani avtomoto društva Novo mesto.
Tekmovanje je potekalo po vnaprej določenih prepozicijah, ki Jih je sestavila športna komisija AMD. Vozači so bili razdeljeni v dve skupini po kategorijah moči motorjev. Prva skupina, nazvana patula, do 2»0 cm1, druga skupina pa od 250 cm« dalje, start patrol je bil z Glavnega trga. Prva »kupina je vozila na progi Prečna — Dol. Straža — Soteska — Dol. Toplice. Druga skupina pa je imela progo Vršna sela — Dobindol — Dol. Toplice. Vsaka skupina Je imela tudi določeno povprečno brzino za prihod v Dol. Toplice, kjer so dobili nakazano približno smer ln razdaljo skritega štaba — cilja. Postavljen Je bil prav tako rok, v katerem mora patrola najti skriti štab aH clh.
Po izvršenem tekmovanju so bile razdeljene nagrade. Prvo nagrado si je priborila skupina, katere vodja Je bil. Novak Dani, saj Je našla štab že po io minutnem iskanju. Drugo nagrado na je dobila skupina, katere vodja Je bil Verblč Vinko. Ta skupina Je našla štffb po 4n minutah, en voza« je pa odstopil.
Po razdelitvi nagrad so vsi tekmovalo, disciplinirano odpeljali v koloni v Novo mesto, kjer j« bil na Glavnem trgu predan raport o uspelem tekmovanju.
J. 9. i
§tran 9
»DOLENJSKI  L" I S T«
štev. 15 (369)
Pšenice - 80 stoto** na hektar
čudovita zgradba žitne steblike — človek popravlja njeno arhitekturo — Posevki: tovarne moke — Borba za visoke pridelke — Znanost je premagala strah pred lakoto
Amerika se bori s sušo
Kako čudovit in lep je pogled na zoreče žitno polje! Na klase ln bilke, ki valovijo v vetnru ko morje. Tanka, visoka bilka s težkim bremenom klasa se upogiba do tal in se, nezlomljena, spet vzravnava. Ste pomislili kdaj, kakšno čudo narave je takale žitna bilka?
CUDE2NI NEBOTIČNIK
Bi lahko zigradili stolp, ki bil visok 1000 m, pri tleh pa širok samo 20 m, torej 50 krat višji kot širji? Ne, niti. ne 'z najso-dobrejšim gradbenim materialom in z najpopolnejšo sodobno konstrukcijo. Tioda kar ne zmore- človek, .zmore narava. Narava gradi take čudne »nebotičnike«, kr so 400 do 500 krat višji kbt široki pri dnu. hkrati pa se lahko nagibajo skoraj do tal, ne da bi se prelomili in nosijo na vrhu še tovor, ki je polovica težine vsega« materiala, iz katerega je tale »nebotičnik« zgrajen, predstavlja pa ga — bilka žiitaric. Stebli.ka rži. na primer, je pri korenini Široka 3-4 milimetre, visoka pa dva metra.
Naravoslovce je seveda zanimalo, kako je bilka Ograjena, da more nositi tako težak tovor (klas), hkrati pa se upirati najhujšemu viharju. Ugotovili so, da ima žitna bilka prav posebno zgrajeno meihanično stani-čevje in tako sestavljeno, da ga riti na j popolnejša človeška tehnika in industnja ne more niti delno uresničiti, dasi j p. to mehanično staničevje zgrajeno po tistem zakonu, po katerem arhitekti grade mostove, in po načelu, da je treba varčevati gradivo, ne da bi se čvrstoća zgradbe zmanjšala. Tanka, votla žitna bilka pa nima samo te naloge, da nosi klas, ampak mora zbirati tudi sončne žarke ln nabirati velike količino sladkorja ter ga pošiljati v klas. kjer se v zrnih spreminja ,v škrob.
BOJ Z NARAVO
Čudovita zgradba žitne bilke je nekoč zanimala le rasti ino-elovce. V novejšem času je pa postala silno va"2na za poljedelce in strokovnjake. Zakaj?
Pšenica, ta naša najpomembnejša rastlina, daje moko. Skozi stoletja so ljudje 'zemljo obdelovali na preprost način. Zrna so posejali in posevek se je hranil s tistim, kar je našel v tleh. .Zemlja se jie počasi izčrpavala, kajti le majhen del zemlji odvzetih hranilnih snovi «o ji vračali s hlevfkim gnojem. Zaradi izčrpanosti tal so postajale žetve čedalje slabše, človeštvo pa je naraščalo in terjalo več kruiha. Zato se je znanost lotila vprašanja izčrpanosti
tal in ugiotoviila, da so,za hrano, rastlinam predvsom fosfor, kalij in dušik. Poskusil so pokazali, da posevek bujno raste, se razvija in daje bogato žetev, če dodamo zemlji te tri hranljive snovi. To ni bilo težko, kajti fosfor in kalij kopljemo v zorniji <v surovem stanju) in ga Je lahko predelati, dušik so -- v tovarnah začeli pridobivati iz zraka. Poljedelec je torej imel dovolj rastlinske hrane, da pomaga žitaricam in poveča žetev. Tako je bilo rešeno vprašanje, kako gnojiti tla m hraniti žita. Pojavilo pa se je nekaj drugega.
Povečanje pridelka z večjim gnojenjem je šlo samo do neke določene mere, potem pa odpovedalo. Zakaj? Ker'so bile žitne steblice premalo čvrste. Na zelo pognojenih tleh je posevek polegel, shiral in slabo rodil. Bolka nI mogla prenesti pre-'močmega gnoja in velikega klasu, ki pe je razvil na tako pognojenih tleh. Čudovita 'zgradba bilke, ki je tako presenetila rastlin oslovoe, je razočarala poljedelce, ker je bila preslaba. Narava jo je ustvarjala tisoče in tisoče Let, toda aa razmere, kakršne so v naravi — za navadni!, slabotni klas, ki raste na običajno gnojenih tleh. Sodobno poljedelstvo je pa dalo zemlji mnogo več hranil, kot jih običajno ima, in posledica je izredno bujna žitna steblika z velikim klasom. Ta klas je tako težak, da ga visoka bilka ne more več nositi. Kako bi učvrstili žitno slamo, da M bila dovolj močna za zelo' pognojena tla in z.a večje klase, torej: kako povečati pridelek žit?
Vsekakor je bilo treba okrepiti nosilni steber klasa — steblieo. Strokovnjaki so 1z vseh krajev isveta začeli zbirati najrazličnejše oblike, proučevali sestav žitne slame in ugotovili, da imajo nekatere vrste močnejšo steblLco. Te so nato med .seboj križali in dobili nove oblike in sorte, ki morejo prenesti veliko več gnoja. Naposled jim je uspielo vzgojiti široke, debele steblike, ki so lahko prenesle še več gnoja in povečale pridelek.
Toda prebivalstvo zemlje raste, ima več potreb in terja zato tudi več kruha. Čeprav je človek s pomočjo rudninskih gnojil in z novimi inačicami zlit dobival žetve, o katerih se mu nekoč še sanjalo nI, mu je bilo to vendar premalo.
OD 10 1)0 80 STOTOV NA HEKTAR
Naša stara domača pšenica je dala v zelo dobrih letinah 10-15
stotov na hektar; selekcionirane pšenice z močnejšo slamo so dajale 20-'3O, še novejše sorte pšenice pa 30-40 stotov na hektar. Toda mi bi radi 50-80 stotov!
italijanske pšenice, da dvignemo pridelek. Strokovnjaki si prizadevajo stvoriti podobne sorte kot so jih Italijani, toda prilagojene našim razmeram. In nemara ni daleč čas. ko bomo
Zrak je tako suh, da les ne
more strohneti. Barva avtomobilov je razžrta od peščenih viharjev. Pesek zasipa velikanske prostore, ki so nekoč zelenili ali zlat ili od žita. Ameriške Velike Ravnine je napadel novi val suše, ki pustoši Teksas, Novo Mehiko, Oklahomo, Kolorado, Kan-sas in Nebrasko, širi se pa že tudi proti severu do kanadske meje.
Na tem, na pol rodovitnem področju'suša ni nič novega, toda sedanja, ki razsalja in polagoma raste že šest 'let, je izredno huda. Strokovnjaki so ugotovili (po krogih v deblu dreves), da tako hude suše na tem področju ni bilo že 700 let.
Kmetovalci in živinorejci so hrabro vztrajali vse do sedaj, težko plačujoč napake, ki so jih storila v pretilosti. Na Velikih Ravninah so nehali obdelovati velik del zemlje in jo spreminjati v pašnike, ki preprečujejo izpiranje tal  in  ščitijo zemlijo
pred vetrovi. Med Drugo svetovno vojno je bili na tem področju obdelan sleherni košček zemlje, da bi se Američani in zavezniki lahko oskrbovali z živežem. Narava je bila izredno radodarna. Vsa tista leta je bilo obtio dežja in žetve so bile iz leta v leto bogatejše. Ko so se pojavila prva znamenja suše, se je polje polagoma spreminjalo -pašnike. Suša je dolgo pritiskala potuhnjeno, dokler ni človek nenadoma opaz'1 vse njene strahote. Prebivalci Velikih Ravnin so leta 1953 prvič doumeli strahoto približajoče se sušne dobe. Da bi mogli vzdržati, so živinorejci začeli prodajati zemfijo parcelo za parcelo, kajti treba -je bilo priskrbeti krmo in nekako dočakati deževno dobo. Mnogo kmetovalcev je šlo v industrijo, da so lahko živeli. Banke so dajete poljedelstvu velike kredite. Leta 1954 je zvezna vlada začela uresničevati program nujne pomoči. Do danes so vlo-
Nekaj starih in novejših iz Žužemberka
Zaradi preložitve ceste so morali v Žužemberku podreti piaiko cerkev.
Pride Daki, si stvar ogleduje in se pozanima koliko je rušenje stalo, »300.000 dinarjev,« mu pove vprašani. Daki se malo zamisli, počehlja za ušesi in žalostno vzdihne: »Kakšna škoda je, da ni bilo tudi včasih tako. Oh, koliko jurjev bi spravit skupaj, če bi vse zaračunal.
Najnovejše odlike italijanske pšenice: nizke in debele steblike in veliki klasi. V sredini je za primerjavo navadna pšenica
Naši In Indijski vojaki, pripadniki sli OZN, v prijateljskem razgovoru. Beseda »tovariš« je tudi tukaj kmalu imela svoj pristni
zvok, «
Pšenica je nekoč rasla v naravi kot divja trava, se borila za sonce in silila kvišku, d,a je ne zaduši plevel. Stara pšenica je bila visoka 150-160 cm'.rž do 2 metra in čez. V tej borbi za obstanek so žitarice morale gra- , diti »nebotičnike«. Toda z umnim poljedelstvom so nastale drugačne razmere. Pšenici se ni bilo več treba otepati s plevelom. Sedaj sejeimo čisto pšenico, ki ne potrebuje, kot prej v borbi a plevelom, visoke slame. Radi bi vzgojili nizko, čvrsto slamo, ki bi lahko nosila velik klas, pa vendar ne polegla. Tega vprašanja so se lotili znanstveniki, ,in uspelo jim je.Po-iljedelstvio je začelo dobivati nove inačice s čedalje nižjo slamo, ki je lahko prenesla močno gnojenje in rodila bogate klase.
Največ so v tem dosegli Italijani. Danes že imajo sorte pšenice, ki je visoka poimaj pol metra, ima izredno debelo sla--mo (primerjajo jo kar s trsom) in zelo bogato rodi. V Srednji Italiji je sedaj srednja letina • žita 40-50 stotov na hektar, dobra 50—60, zello dobra pa od 60 -70 stotov (pri nas je rekordna žetev, če gospodar dobi 40 stotov na hektar). Danes visoke žetve niso več vprašanje. Zornija dobiva velikanske količine gnojil, ki jih poceni proizvajajo .tovarne, in nizke, čvrste sorte žit ga spreminjajo v zrnje. Tako postajajo posevki prave tovarne moke. Znanost je pregnala strah pred lakoto. Deže-Ifi.m, ki v poljedelstvu izkoriščajo pridobitve sodobne znanosti, se ni treba bati za nre-hrano.
Tudi pri nas- smo začel; na veliko   preskušati   nove »oHie
V vsako hišo na Dolenjskem: DOLENJSKI LIST!
tudi mi pridelka
rekord, pridelek
smatrali, da 40 stotov pšenice na hektar ni ampak srednje dober (Po »Prirodi«)
Plave z Rebri je že drugič poskusil z vrvjo svojo srečo. Spet je »scagaU, vzel novo vrv, ker se mu je prvi pot strgala, in šel na pod. Vrže vrv okrog vratu in se odrine. Sosed ga je opazil, gre hitro za njim in že ga vidi. kako bingija in kaže celemu svetu jezik. Brž vzame nož, prereže vrv in Plavc z vso silo štr-
bunkne na tla. Ko se do dobra zave. začudeno pogleda krog sebe in ko vidi, da je vrv prerezana ves jezen zavpije na soseda: »Kaj te hudič moV al' kaj? AV ni škoda štrika? Pa še nov je biu!«
Matičkova Lojza je bila že precej v letih, dobrodušna in prijazna ženica toda t2goi'orit£ ni mogla črke r. Pekla je kruh in seveda v predpustnem. času tudi preste in krofe. Vse te dobrote je ob tržnih dnevih prodajala na trgu.
Pa sp ustavi pred stojnico sodnik, ki Lojze še ni poznal. Ogleduje si pecivo, posebno všeč so mu pa bili zlatoru-meni krofi. Ko Lojza v'-di, da bo kupčija, mu reče: »Gspud, al čjo en klof?« Sodnik jo na to vprašanje hitro odkuri.
ZANIMIVOSTI
Moč slonovega rilca
Slon je najmočnejša kopna žival, njegov rilec pa najmočnejši »ud« v v?em živalskem .^vetu. Odrasli azijski slon lahko dvigne s svojim rilcem 1 tono ti/ak tovor. Zoologi so ugotovili, da ima slonov rilec več kot 40.000 mišic, zato ni samo najmočnejši »ud« žive narave, temveč tudi izredno občutljiv. Z njim ši slon lahko pobira u kože najdrobnejše trne.
Zlate ure Ebn Sauda
Ko je Ibn Saud, kralj Saudsike Arabije, bil nedavno v VVashing-tonu je mnogim visokim funkcionarjem ameriškega ministrstva podarili zlate ure. Toda po njegovem odhodu so uslužbencem ure pobrali, kajti po ameriški ustavi osebe, ki zavzemajo položaje v javni službi, ne smejo jemati daril »ne od kraljev ne od prinčev ali tujih vlad«.
Samomor bivšega četnika
Med pobeglimi četnikj v Kanadi je bil tudi doglavnik Draže Mihajloviča Adam Pribiče-vič. Življenje v emigraciji ga je hudo razočaralo, kot tudi njegovi voditelji in slab0 upanje, da bi se lako še kdaj vrnil v domovino. Medtem ko razne »vojvode«, s katerimi In za katere se je boril, kupujejo hiše in v'Ue, je bil on brez kruha. Zato je segel po revolverju in se ustrelil.
Več nezaposlenih v Kanadi
Število nezaposlenih v Kanadi se   je   povečalo   od decembra
1956 do februarja 1957 za več kot 211.000 ljudi, ali za 41.500
več, kot jih je bilo leto dni prej. V VVindsoru je bilo konec februarja 10.431 nezaposlenih, v Torontu pa 42.124.
Kaj je T0PS?
V Ameriki imajo najrazličnejša društva in organizacije za dobre in smešne stvari. Med njimi je tudi organizacija, ki jo kratko imenujejo TOPS. To Je žf.nska organizacija, ki ima glavni program, da z medsebojnim posvetovanjem žensk, ki so predebele, pospešuje vitko linijo.
Predsednica te organizacije se je pred kratkim pohvalila, da ima TOPS že 11.000 članic, ki so organizirane v 550 klubih, ti pa eo v vsaki ameriški državi. Samo v državi Ohijo imajo 100 klubov. Skupna debelost vseh članic TOPS se je lani znižala za celih 115 toni
Slaba vzgoja mož
Vse žene, katerih možje so kot člani sirijskoga parlamenta glasovali proti ženski volilni pravici, so bile Izključene iz sirijskeaa ženskega združenja. Izključitev so utemeljile s tem, ker niso svojih mož dobro vzgojile. Take žene, ki nimajo vpliva na lastnega moža, niso sposobne za politično delo.
»Privatna vojska« za osvoboditev Madžarske
Agencije poročajo, da je bila v Torontu v Kanadi osnovana »privatna armada« madžarskih beguncev. Ta vojska upa dobiti kanadsko orožje, s katerim bo osvobodila Madžarsko. Kako mi-
sli to izvesti,. »vojska« najbrž
niti .sama ne ve.
Iz Pirana do Reke 39 let
Kot poročajo časopisi, je toliko let potovala dopisnica, ki jo je 20. januarja 1918 poslal Antonio Beliš iz Pirana svojemu znancu Giovaniju Bastijan-čiču, mesarju na Reki. Po 39. letih potovanja od Pirana do Reke, to je 90 km daleč, Je bila dopisnica vročena bratu naslov-ljenca Bertu Baistijančiču, ker je Giovani umrl že leta 1936.
Trgovina z ljudmi na Japonskem
Izredno gosta naseljenost in slabe letine riža,, glavnega živeža na Daljnjem vzhodu, so med drugim vzrok za veliko revščino na nekaterih otokih Japonske. To veliko revščino izkoriščajo razni agenti in kupuijejo mlade ljudi za ceneno delovno silo v tovarnah in pristaniščih. ' Lani je japonska policija prijela in zaprla 13.400 takih na-kupovalcev ljudi, to je za 32 odstotkov več kot prejšnje lato. Po lastnem priznanju so nakupili lani 18.712 mladincev in mladink po ceni od 2.000 do 100.000 jenov.
Gče in sin skupaj Študirata
Filip in Tomislav Kavajev iz Bitolja sta pravcata posebnost vseučilišča v Skoplju. Filip je namreč najstarejši študent, njegov sin Tomislav pa najmlajši. Fijip je star 53 let in je šel študirat na filozofsko fakulteto po 33 letih učiteljske službe, njegov sin Tomislav pa študin kemijo.
ženi milijoni dolarjev za najemanje posojil, za nabavo živinske krme po nizki ceni in za razno tehnično pomoč.
Sedaj napadajo sušni vetrovi 12 milijonov hektarjev zemlje, »ki je v deževni dobi najboljša, kar more biti«. Računajo, da bo treba 20°,'o tega področja spremeniti v pašnike. Nedavno je Velike Ravnine obiskal predsednik Ei=enhower in odločil, da se pohiti z reševanjem ogroženega področja.
To reševanje je velikanska naloga, ki terja časa, in vendar jo je treba uresničiti čimprej, kaijtt deževno dobo predvidevajo šele leta 1960, seveda pa ni zanen jivo, če bo res nastopila.
Berač - bogataš
V New. Yorku je nedavno umrl najbogatejši »berač« na svetu. Področje njegovega pro-sjačenja je bila slavna Peta avenija, bogataška ulica New Yor-ka. Tukaj je beračil 30 let. Po smrti tega »berača« je policija našla v njegovi hiši 200.000 do_ larjev gotovine, 30.000 vrednostnih papirjev in za 7.000 dolarjev nakita.
Helikopter prevaža pošto
Italija je prva dežela v Evropi, kjer so v poštnem prometu začeli uporabljati helikopterje. Kot pravi ministrstvo pošte, so že doslej ti »leteči poštarji« pokazali odlične uspehe v poštnem prometu.
OKROGLE
1 DOBER RIBIC
»Veš, Pepe,« pravi žena možu, »kadar boš šel spet lovit ribe povej, boi,* na trg raje jaz šla — ti nikoli ne kupiš sveže ribe.«
NE BREZ NJEGA, NE Z NJIM
»Otrpci,« razlaga učitelj v šoli, »nobeno živo bitje na svetu ne more živeti brez zraka, ljudje tudi ne...«
»Veste, tovariš,« ga ustaui Jurček, »moj očka pa vedno pravi, da od zraka tudi ni mogoče živeti!«
PRIDNOST ZASLUŽI NAGRADO
Slavni profesor medicine je poklical svojo dolgoletno služkinjo, »Ana, vi ste že dvajset let pri meni, ne?«
»Res je, gospod profesor.«
»Ves čas ste bili pošteni in jako pridni, zaslužite nagrado.«
»Oh, preveč ste dobri. . ,*
»Zato bom prvemu bacilu, M ga bom odkril, dal vaše ime!«
POZNA GA
»Veš, Pepe, da še osem dni nisem videl niti kaplje žganja.«
»O vraga! Torej ga sedaj kar meže piješ!«
Brei besed
VEN ČISLAVA
17. Romar je planil pokonci: »Konj? To je moj konj! Kdo ga je odvezal?« »Kaj, konja imaš, človek božji?« je strašno zakričal stric Ahac in skočil k sulici. Tujec se je zravnal in divje pogledal po izbi. Vrgel je plašč čez rame, se zavihtel čez mizo in ko je skočil, je udaril ob klop s kratkim mečem, da je zažvenketalo. Odrinil je strica Ahaca in zaklical Hribčevki: »Hvala za večerjo, majka, vse bom poplačal!«
Zunaj so se s treskom zaprla vrata. V izbi so se osuplo spogledali. Prvi se Je zavedel stric.
»Prav sedaj sta morala priti! Vsaj trertuiek bi še počakala,« je klel razjarjen.'»Vsega sem žc. pre, tipal, malo je manjkalo, da ga nisem pograbil in zjutraj gnal na grad ter zahteval, naj izpustijo očeta!«
18.   »Kaj ni bil romar?« je zadrhtela Hribčcvka.
»Kje le! Oglednik je bil, tak, ki poizveduje, ki hodi od vasi do vasi, malo s stradežem, malo s krađežem.« — »Toda čigav oglednik?« so hoteli vedeti.
»Čigav?« se je zmračil stric Ahac. »To je treba h- premisliti. Saj ni povedal. Tudi rla bi šli za njim, nima smisla. Kdo ve, kje je že!«
Tako je okrog polnoči odšel. »Vsaj,nocoj še nc bo nič hudega!« je dejal, ko se je poslavljal. »Ce pa res pride strah na obisk, le udarita, fanta, živ jo ln ga bo prav tako bolelo kot koga drugega!«
Mati ln Miha sta prebedcla vso noč, v skrbeh z;i usodo vseh, posebno Pa se, ko očeta ni bilo
19, Novo leto je že davno minilo. Hrlbčevega očeta še vedno ni bilo z gradu, ko je nekega popoldneva pritekel'Miha klicat Gregca, da so se pri Močilarju ustavili tovorniki. Res je stala pred mlinom dolga vrsta 8 sodčki in vrečami otovorjenih konj. Miha in Gregec, stric Ahac in več Pri-krajcev se je zbralo tam okrog: celo župan Košuta se je prikazal. Da, on je župan in mora poizvedel! kod in kam. Tovorniki so prijazni ljudje. Pripovedujejo, da gredo čez Ribnico na dolenjsko stran.
»Nekaj soli ln vina smo naložili. Menda nas ne boste ustavili?« se smejejo tovorniki. Košuta pa si viha brke in odkimava. Ne, takšne pravice nima, Kako bi jih tudi ustavil. Tovorniki so oboroženi in ne poznajo šale.
20.  »Pa drugače? Je kaj novic?«
Bradati možje so posedli na hlode, si obrisali potna čela in pripovedovali. Težki časi so — In sedaj so začeli zopet govoriti n Turkih. Vse kaže, da bodo kmalu pridivjali. Prikrajci so se prestrašeno sipogledali. »To pot se zares pripravljajo,« pripoveduje tovornik, »ves kras so že preiskali s ogledniki. Tudi mi smo srečali enega. Pol dneva Je šel % nami. Se mlad človek je bil in za romarja se je izdajal. No, imel je preveč dobrega konja in turško orožje. Rekel je, da je romar Celan ...
»Celan, Celan!« je prestrašeno ponovil Gregec. »Turški oglednik!« ,jP zumrmral Miha, toda stric Ahac jima je pokazal, naj raje molčita o nočnem