Celje - skladišče D-Per 539/1971 1119710645,3 COBISS o GLASILO ZASAVSKIH PREMOGOVNIKOV TRBOVLJE LETO Vil. JUNIJ 1371 ŠTEV 3 Z>sm Letošnje leto, ko praznujemo 30-letnico vstaje slovenskega naroda in jugoslovanskih narodov, ko živimo v pričakovanju sprememb v naših družbeno-ekonomskih odnosih po sprejetju ustavnih amandmajev, ko se naprezamo za dosego stabilizacije v našem gospodarstvu, ima naše praznovanje še posebno obeležje. Spominjamo in poklanjamo se žrtvam iz vrst članov naše delovne skupnosti, ki so padle v vstaji in osvobodilnem boju naših narodov. Z vsem dolžnim spoštovanjem se spominjamo žrtev dela v našem podjetju in še vedno smo pod vtisom tragične nesreče z dne 8. aprila 1971. Prav gotovo ni pozdrav »Srečno«, s katerim se pozdravljamo v rudarstvu, izbran slučajno, kajti kljub vedno večji uporabi tehnike in znanosti v tej panogi industrije, je v določeni meri še vedno potrebna sreča pri tem delu. V razdobju med lanskoletnim in letošnjim praznovanjem rudarskega praznika, je naše podjetje zabeležilo več delovnih uspehov. Predvsem je potrebno omeniti novo separacijo premoga, katere obratovanje je v glavnem zelo zadovoljivo, dokončanje investicij v Kotredežu in začetek obratovanja toplarne v Trbovljah. Seveda p-nltem ne gre pozabiti tudi vseh ostalih pridobitev, ki se kažejo v novi opremi ter raznih izboljšavah, kar je omogočilo povečanje produktivnosti v podjetju. v Vse kar smo dosegli pa še zdaleč ni tisto, k čemer stremimo, saj snovanje v razvoju podjetja ne more obstati, ampak mora dosegati vedno višjo stopnjo, kar naj pomeni perspektivo, željo ter obvezo za doseganje postavljenih ciljev. Imamo razlog, da nismo skromni pri ugotavljanju naših uspehov pa vendar tudi razlog, da smo vedno nezadovoljni z doseženim in skušamo doseči vedno nove cilje, ki se postavljajo pred nas kot zahteva današnjega in jutnišnjega dne. Naš praznik naj nam torej’daje občutek zadoščenja za opravljeno delo, po drugi strani pa obveznost za doseganje še boljših rezultatov v bodoče. V tem smislu naj velja vsem članom delovne skupnosti o-b našem prazniku pozdrav »Srečno«! Albert Ivančič, dipl. inž. rud. glavni direktor Iz revoluaianarne zgodovine delavskega gibanja med rudarji in. delavci v letih med obema vojnama, so ohranjeni mnogi dokumenti in zapisi. Najpomembnejša kronista družbenih, političnih im socialnih razmer tedanje dobe pa sta gotovo pesnika Mile Klopčič in France Kozar ter pisatelj Ludvik Mrzel, komunisti, književniki iz naših rudarskih revirjev. Vsa njegova dela so prežeta s socialno snovjo in revolucionarnimi idejami revirskega delavstva, so živ odraz življenja in boja rudarjev, njihove zavesti in vere v zmago delavskega razreda. V današnja številki glasila Srečno, objavljamo 'odlomke in pesmi, ki so bile objavljene v Klopčičevi zbirki »Preproste pesmi« leta 1934, zbirki pesmi Franceta Kozarja »Izpod zemlje« leta 1940 in knjigi Ludvika Mrzela »Bog v Trbovljah« leta 1937. Nastale so v času dveh velikih stavk zasavskih rudarjev in sicer gladovne stavke julija 1934 in stavke avgusta istega leta. Povezani sta bili torej z zgodovinskimi dogodki v revirjih. Med gladovno stavko na dnevnem kopu Dobrna v Trbovljah DREJCNIK ANDREJ GOVORI Zamahnil je s krampom Drejičnlitk Andrej, z roko je prgišče premoga zaijel, pokleknil na tla, se sklonil nad dlan in zaklel: — Madona, kje vse sem te kopal! Začel sem v Trbovljah, smrkav otrok sredi otrok, potem sem v Zagorju iakopal nov šaht (v kisovškem rovu se tik pred menoj je porušil obok) in prvič sem slišal v nabiti dvorani besede, ki jih nikoli kasneje nisem pozabil — s temi besedami moral sem zbežati kmalu na Nemško tam sem si v Forbachu nogo pohabil, v Sankt Avoldu sem enega sina pokopal, drugega rudnik je v Spittlu zmečkali, po essenskih cestah sem se stavkokazi pretepal, v Lensu mi plin je vas gobec ožgal, na Holandskem so me lastni rojaki izdali — prekleto, prekleto! Vstal je Drejičnik Andrej in je znova zamahnil, s krampom je skalo na dvoje preklal, se sklonil globoko nad njio in dejali: — Zdaj koplem spet tebe, ti premog domače zemlje, ti črni kamen, povsod na vsem svetu enak! Z vsakim opornikom, ki ga postavim, se za spoznanje hrbet ukrivi, z vsakim odkopom, ki ga Izpraznim, stara se mržnja mi v prsih krepi, z vsakim dnem, ki ga v trni pregaram, bliže je čas, ko bo dober in nov, da ne bom z mržnjo te kopal in klel, da bom vesel svoje žuljave, težke roke, da boš res premiog naše, naše zemlje, da bo življenje res vredno življenja in zgrabimo staro življenje z vrat — saj vendar mora, mora priti — ni hudič! (Miille Klopčič, Preproste pesmi) Tisti čas je vladal po teh krajih takšen hlad, da je bilo rudarju teže priti do krušne drobtine ko sedem centov težko skalo premoga zrušiti z etaže. Otrokom ni bilo več mleka, ženske niso več kuhale kave, svoje poslednje večerje, a starim možem se je v brezzobnih čeljustih že zdavnaj izsušil poslednji čak. Beda in žalost sta zajeli Trbovlje in še sedem dolin naokrog, obup je premagal ljudi pa so dejali: — Pojdimo v jame, da v njih počakamo konca. Rajši smo mrtvi ljudje ko živi psi. Im so v resnici šli, kar jih je v Bevškem in Globušaku doma, iz Majlanda, Glažute in Zaceste, z Njive, Terezije im Posetja pa iz Žabje, Kurje in Petelinje vasi, vrgli so se- kire čez rame, pobrali kontrolne znamke in ziherice ob vhodu in se pogreznili v jame in šahte. Tri dni im tiri noči so ostali brez sonca, brez zraka, brez kruha in kaplje vodenim iz podzemskega dna jim je vsem skupaj že prijazno mežikal njihov večni tovariš in sosed, perkmamdelc — smrt. Od žalosti in gladu je po kolonijah jokalo deset tisoč žena in otrok, a svet in njega gospodarji sedijo na ušesih — do nikogar ni segel Vik in krik. Preslišal ga je še sam stari, debeli gospod baron, ki je doli v svojem gradu vse noči prep.il in preklel, ko je rumene cekine štel in je videl, da kup brez krvavega dela ne rase sam. (Ludvik Mrzel, Bog v Trbovljah) Vso svojo pesem s krampi sem izpel, vse moči sem svoje jemam izželi, vse upe svoje huntam sem zdajal, Janez Gumzaj, jaz se sprašujem, svojemu srcu, zdaj prisluškujem, jaz, odimirajioč rudar: za kak vnemar si dajal udar na udar?! V šesti križ že presedlavaim in nevolje svoje prekopavam. Tako težko je rudarju tu pod zemljo. Vendar naša srca so gnana od radosti pomladne, duše naše pijejo slast godbe življenja. Im prekletsvo, ta jarem trpljenja, ki danes je nam bol in napor, bo dal nekoč sonca, pomladi 'in zor.... (France Kozar, Izpod zemlje) Uredni- kova beseda V mesecu maju so bili s strani vodstva podjetja posredovani osrednjemu delavskemu svetu ZPT predlogi stabilizacijskih ukrepov, katere naj bi podjetje izvajalo v letu 1971. V uvodu je bilo poudarjeno, da i-majo ti ukrepi namen uskladiti v podjetju vse oblike porabe z ustvarjenim dohodkom in da izvirajo iz potrebe, opozoriti vodstva enot in podjetja, samoupravne organe, družbeno-politične organizacije in člane delovne skupnosti na potrebno usmeritev in ukrepanje za doseganje načrtovanih rezultatov. V predlogu je navedenih sedemnajst točk ukrepov, ki določajo nekatere u-smeritve za izboljšanje obstoječega stanja in za nadaljnjo modernizacijo podjetja. Stabilizacijski program ima tudi globlji koren. Čeprav bodo ukrepi v bistvu služili krepitvi gospodarskega stanja v podjetju, so predvsem tudi osnova za stabilizacijo gospodarskih gibanj v vsej državi. Dvajseta seja CK ZK Slovenije, ki je bila posvečena sklepom brionske seje predsedstva ZKJ, je sprožila po vsej Sloveniji temeljite razprave, iz katerih veje pripravljenost na takojšnjo in dosledno izvajanje brionskih sklepov. Pomebnost teh sklepov je tako velika, da so se kolektivi in družbene organizacije odločile za takojšnje akcije, v katerih je podrobno zbrati in sprožiti vse moči, da bi povečali doslednost, zaostrili odgovornost, prenehali s pridiganjem in dogovarjanjem ter prestopili v obdobje odgovornega izvajanja. Skratka, stopiti moramo na pot reševanje zadev. Nekateri v svoji omeni, toda vendar dobronamerno, v tej akciji ne zahtevajo nič drugega kot jasno izražene sklepe, za katere bomo odredili osebo, način, čas in kraj. pa se bodo stvari morale urediti. Vendar razprave rodijo tudi spoznanja, da akcije ni mogoče začeti prei, dokler ne bodo razčiščeni pojmi in pripravljen u-strezen program. Naše podjetje je tak program sestavilo ,na podlagi izkustev, potreb in v okviru možnosti, pni čemer pa bodo odločujoči tudi krediti. Odveč bi bila vsaka ocena o možnosti izpolnitve celotnega programa, ki zajema prav vse probleme. Na to tehtnico bo postavljena predvsem naša zavest, ki je v veliki meri odvisna tudi od namena, katerega hočemo doseči. Kaj lahko podjetja, kot temeljni gospodarski subjekti, s svojimi ukrepi prispevajo k splošnemu stabilizacijskemu programu? Nerealno je pričakovati, da bi se podjetje zavestno prizadevalo za gospodarsko stabilizacijo mimo možnosti, ki jih dajejo tržni pogoja, katerih cilj je še vedno dviganje dohodka podjetja do maksimuma in s tem tudi osebnega dohodka. Prav tako je nesmisel zahtevati, da bi podjetje pri po- dražitvi uvoženega reprodukcijskega materiala in slabših izvoznih pogojih, samo nosilo vse breme in pri tem ne bi povečalo cen. Te zadeve bo moral urediti splošni gospodarski stabilizacijski program. Mii pa moramo hiti na jasnem, da za nas stabilizacijski program pomeni bistveno zmanjšati porabo in povečati a-kumulaoijo, če hočemo zadržati začrtano stopnjo rasti, kar pomeni več delati in manj trošiti. Sedaj, ko je namen znan, se nam postavlja še eno vprašanje. Ali bomo dovolj močni, da zaostrimo izvajanje tega programa in sposobni obvladati konflikte, ki hi utegnili nastati pri tej doslednosti? Živimo v času, ko nam ta postavlja posebne naloge, vendar prav nič drugačne od onih, ki nam jih nalaga stanovska dolžnost! Emil Kohne, dipl. inž. rud. odgovorni urednik Začenja se obdobje samoupravnega sporazumevanja Po skoraj dveletnih razpravah in zahtevah, da je potrebno na področju delitve dohodka in osebnih dohodkov napraviti red in postaviti merila za enotno vrednotenje enakega dela, kvalilkacije in strokovnost, je bil v republiki Sloveniji sprejet zakon o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov. Ta zakon predpisuje osnovne smernice za postavitev meril in osnov za delitev dohodka in osebnih dohodkov, zavezuje legitimne predstavnike gospodarstva in negospodarstva, • da sklenejo družbeni dogovor, predpisuje postopek za verif-kacijo samoupravnih sporazumov in določa sankcije za morebitna odstopanja od osnov in meril, ki so določena z družbenim dogovorom. Na osnovi sprejetega zakona so Izvršni svet SRS, Republiški svet sindikatov in Republiškega gospodarska zbornica, podpisali družbeni dogovor o usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov. Družbeni dogovor predpisuje osnove in merila za delitev dohodka in osebnih dohodkov, ki bodo služila verifikacijski komisiji, da bodo lahko po enotnih merilih ocenjevale družbeno primernost samoupravnih sporazumov, ki jih morajo skleniti gospodarske in negospodarske organizacije po panogah. V družbenem dogovoru so podana osnovna načela, ki morajo biti upoštevana v samoupravnih sporazumih, glede delitve dohodka in o-sebnih dohodkov. Postavljeni so bili kalkolativni osebni dohodki, kot obračunske osnove ali spodnja družbeno primerna višina osebnih dohodkov za posamezne kvalifikacijske skupine zaposlenih. Vsi zaposleni v gospodarstvu in negospodarstvu so razvrščeni v o-sem kvalifikacijskih skupin, glede na njihovo strokovno izobrazbo, ki so jo pridobili z rednim šolanjem ali z družbeno priznanimi izpiti. Delavce v direktni proizvodnji pa je dopustno razvrstiti tudi po kvalifikacijah, ki jih priznavajo notranji predpisi delovnih organizacij. Tako je kalkulativni osebni dohodek določen za: I. — za skupino delavcev, ki niso pridobili nobene kvalifikacije, je kalkulativni neto osebni dohodek 800 dinarjev na mesec (indeks 100); II. — za skupino delavcev, ki so se po osnovnem šolanju priučili za določena dela ali poklice, je kalkulativni neto osebni dohodek 900 dinarjev na mesec (indeks 113); III. — za skupino delavcev, ki so končali poklicno šolo po zakonu o srednjem šolstvu, je kalkulativni neto osebni dohodek 1.450 dinarjev na mesec (indeks 181); IV. — za skupimo delavcev, ki so končali splošne srednje šole, teh-nikume, delovodske šole, tehnične šole, tehnične srednje šole, če je trajalo to šolanje najmanj tri leta; za delavce z izpitom za visokokvalificiranega delavca in delavce, ki so opravili z zakonom predpisani strokovni izpit za pridobitev srednje strokovne izobrazbe, je kalkulativni neto osebni dohodek 1.700 dinarjev na mesec (indeks 213); V. — za skupino delavcev, ki so končali višjo šolo, prvo stopnjo fakultete oziroma so opravili z zakonom predpisani strokovni izpit za pridobitev višje strokovne izobrazbe, je kalkulativni neto osebni dohodek 2.000 dinarjev na mesec (indeks 250); VI. — za skupino delavcev z di-Dlomo visoke šole ali fakultete je kaltoulajtivrni neto osebni dohodek 2.500 dinarjev na mesec (indeks 313); VII. — za skupino delavcev, ki so po diplomi visoke šole ali fakultete opravili še jevno priznano specifikacijo magistratura, ipd.), je kalkulativni neto osebni dohodek 2.700 dinarjev na mesec (indeks 338); Vlil. — za skupino delavcev, ki so si pridobili doktorat znanosti, je kalkulativni neto osebni dohodek 3.000 dinarjev na mesec (indeks 375). Kalkulativni osebni dohodki so postavljeni za opravljeno delo v normalnih delovnih pogojih, za normalne učinke in za 182 ur dela na mesec. Za delovna mesta, katera notranji predpisi priznavajo kot vodilna delovna mesta, se lahko te osnove povečajo za največ 40 %. Te družbeno priznane osnove pa se bodo lahko povečale zaradi različnih pogojev dela, ki jih ovrednotijo gospodarske organizacije v samoupravnih sporazumih, vendar bo zgornja meja, ki bo predstavljala najtežje delovne pogoje, družbeno omejena. Tako postavljeni kalkulativni o-sebni dohodki bodo omogočali, da bodo vsa delovna mesta pri enakih deloynih pogojih, za katera se zahteva enaka kvalifikacija ali sitro_ kovnost pri enakih delovnih učinkih, enako nagrajevana v celotni Sloveniji. Odstopanja bodo dopustna le pri doseganju boljše produktivnosti dela in boljšem gospodarjenju. Iz teh elementov, produktivnosti, rentabilnosti, akumulativmosti in boljšem izkoriščanju vloženih sredstev, bo izračunan faktor stimulacije, s katerim bodo pomnoženi realni kalkulativni osebni dohodki; na temelju tega izračuna bo dobila delavna organizacija dopustne osebne dohodke, ki bodo primerni rezultatom dela in ne bodo dodatno obdavčeni. Če bo hotela delovna organizacija izplačati višje osebne dohodke, bo morala plačati visoke prispevke, ki se bodo stekali v poseben sklad za intervencije v gospodarstvu. Poleg kalkulativnih osebnih dohodkov, so v družbenem doivogoru postavljene osnove za najniižji in najvišji osebni dohodek, dopustne višine dnevnic, izplačil za regresiranje letovanja in toplih malic, postavljena je zgornja meja za izplačila terenskih dodatkov in dopustna višina obračunavanja kilometrine za uporabo lastnega osebnega vozila v službene namene. Vsa ta merila bodo služila komisiji podpisnikov družbenega dogovora za ocenjevanje družbene primernosti samouprarvnih sporazumov. Na osnovi zakona in družbenega dogovora smo tudi v rudarstvu med prvimi pristopili k samoupravnem sporazumevanju. V ta sporazum je pristopilo vseh enajst slovenskih rudnikov. Delavski sveti vseh rudnikov so izvolili po enega člana v skupno komisijo, ki mora pripraviti predlog samoupravnega sporazuma. Komisija ima sedež pri Zasavskih premogovnikih in se je že dvakrat sestala in izdelala osnove za metodo dela in zbiranje podatkov. Na osnovi teh podatkov in metodologije, pripravljajo strokovne službe predlog vseh osnov in meril ter tekstualni del sporazuma. Vsa ta dela so v zaključni fazi in jih bo prihodnji teden skupna komisija že obravnavala, preverila in vrednotila v vseh podpisnicah sporazuma. Dokončen O ekonomiki v Z RT 1959 - Kadar govorimo o gospodarjenju v podjetju, imamo običajno v mislih hkrati vse poslovanje, od tehnologije in organizacije proizvodnje do ekonomike, fizičnih in finančnih •normativov. Skratka, v mislih imamo vse pokazalce, ki vplivajo na končni finančni rezultat, od katerega je odvisen nadaljnji razvoj podjetja in od katerega so odvisni o-‘sabni dohodki zaposlenih. Pa vendar je tehnologija in organizacija proizvodnje eno, ekonomika pa drugo, ha isti poti k skupnemu cilju. Za ekonomiko na primer, ni neposredno zanimiva tehnologija, organizacija proizvodnje in proizvodni problemi. Za ekonomiko so zanimivi tehnologija in proizvodni problemi le posredno kot dejstvo, ki vpliva na izid gospodarskih izračunov. Nesmiselni bi bili takšni gospodarski smotri, ki tehnološko ne bi bili izvedlijivi in nesmiselni bi bili takšni tehnološki smotri, ki jih iz gospodarskih razlogov ne bi bilo mogoče realizirati. Tehnologija sicer odpira vedno nove možnosti ekonomiki, kljub temu pa ne more reševati postovnih problemov podjetja. Kot podjetje smo del celotnega narodnega gospodarstva ter z njim povezani preko trga. Od zvez s trgom je odvisen naš obstoj in razvoj. Teh poslovnih vprašanj ne načenja tehnologija, temveč ekonomika. Potemtakem postavlja tehnologiji naloge ekonomika. Ekonomika mora biti odločilna tudi pri izbiri načina reševanja po-staivljene naloge, če je znanih več načinov za rešitev ene in iste naloge. Odloča se za rešitve, ki so z vrednostnega stališča najprimernejše. To je, odloča se po načelu smotrnosti. Načelo smotrnosti pa je lastno tako ekonomiki kot tehnologiji. Ekonomika se v tem načelu razlikuje samo v razlagi. Ni torej pomembno razmerje med količinsko predlog bo dala v obravnavo delavskim svetom vseh podpisnic. Delavski sveti bodo odstopili predlog v obravnavo kolektivom po enakem postopku kot statut podjetja. Po obravnavi v kolektivu ga bo komisija dopolnila s sprejemljivimi predlogi in dokončno besedilo predlagala v potrditev delavskim svetom. Predlog sporazuma bo sprejet, če ga bodo v enakem besedilu sprejeli vsi delavski sveti vseh podpisnic sporazuma. Tako sprejeti samoupravni sporazum bo predložen republiški verifikacijski komisiji, da ga oceni če je družbeno primeren in ga v primeru, če ustreza registrira in postane obvezen za vse podpisnice. Izvajanje takega samoupravnega sporazuma bo nadzorovala služba družbenega knjigovodstva in komisija, ki so jo izvolili delavski sveti. V tem prispevku sem skušal podati osnovne značilnosti družbenega in samoupravnega dogovarjanja, ko bodo znane vse osnove in merila za našo panogo, bo v naslednji številki objavljen celotni samoupravni sporazum. Želim, da bi ta prispevek pripomogel k boljšemu razumevanju bistva samoupravnega sporazumevanja, posebno še potem, ko bo sporazum objavljen. Jože Zorčič, inž. org. dela in tehnologiji proizvodnje 1970 - 1975 izraženimi učinki in količinsko iz- sti teh načel v razvoju gospodarstva raženimi sredstvi, temveč razmerje zadnjih let v našem podjetju. Kljub med vrednostjo doseženega učnka in temu, da je v interesu boljših sto- vrednastjo vloženih sredstev. riltev dragocena vsaka, najsi bo še Poglejmo si medsebojne odvisno- tako majhna racionalizacija, in ta- Struktura delavnikov ~ rudnik Zagorje kih v podjetju ni bilo malo, bi se v konkurenci na tržišču ne obdržali, če bi poleg vseh ostalih ukrepov za izboljšanje gospodarjenja, ne uspeli dve temeljiti, lahko bi rekli, v našem rudniku zgodovinski spremembi v tehnologiji proizvodnje. To je uvedba širokočelnega odkopavanja premoga z mehaniziranim transportom premoga z odkopov Čuvaj an j e od leta 1932 in po vojni do leta 1950) in uvedba jeklenega podporja. S tem je bilo omogočeno več-etažno istočasno odkopavanje odnosno pridobivanje z rušenjem (jekleno podporje smo pričbli. uvajati leta 1953). Smoter obeh sprememb v tehnologiji je bil koncentracija proizvodnje. Kakšne so posledice koncentracije proizvodnje in novih odkopnih metod, nazorno prikazuje- jo diagrami strukture in števila o-pravljenih delavnikov na 1000 ton porizvodnje, z istočasnim prikazom recipročne vrednosti storitev ton/delavnik. Poleg hitrega naraščanja storitev beležimo z uvajanjem železnega podporja še znaten prihranek pri stroških za jamski les. Nekoliko slabše izkoriščanje zalog prerpoga je sicer slaba stran novih odkopnih metod, kar pa ni bistveno v primerjavi z ostalimi prednostmi. Iz strukture in števila delavnikov na 1000 ton proizvodnje v letu 1959, je iz diagramov razvidno, kako in koliko je koncentracija proizvodnje vplivala na strukturo in število delavnikov ter istočasno na naraščanje obratnih storitev na posameznem rudniku. Za enako pro- izvodnjo je potrebnih manj delavnikov na odkopih, na pripravah, na izcozu in na vzdrževanju. Zasip je skorajda v celoti odpravljen in podobno. Z diagrami je prikazan rezultat razvoja tehnologije proizvodnje zadnjih let, hkrati pa opozarja na perečo problematiko za bližnjo prihodnost. Iz diagramov je razvidno, da je krivulja naglega naraščanja storitev dosegla v naklonu do limite, na rudnikih Trbovlje in Hrastnik, svoj optimum. Normalno je v tem primeru pričakovati znatno upadanje rasti storitev. To upadanje že kažejo načrtovane storitve za leto 1971. Po vrednosti pa se to dejstvo zrcali v dejstvu, da se zmanjšuje pozitivna razlika med lastno in proda j no; ceno. Če iščemo potrditev uvodnih u-gotovitev, jo bomo našli, če v tej smeri podrobneje obdelamo, morda le rudnik Trbovlje, ki je v svojem razvoju nekoliko značilnejši od o-stalih dveh rudnikov zaradi prehoda na proizvodnjo kotlovnega premoga in zato na strogo zožen krog: kupcev ter nizko prodajno ceno,, kljub izredno hitremu naraščanju storitev neposredni meji na rentabilnost poslovanja. Razmeram na tržišču z elektriko' in možnostim proizvodnje na rudniku Trbovlje je sledil gospodarski smoter zgraditi termoelektrarno Trbovlje II. Kot že rečeno, bi bil smoter nesmiseln, če ne bi bil izvedljiv tudi po tehnološki strani. V tem primeru mislim, da tehnološko' ne bi bil smoter izvedljiv, če elektrarne ne bi mogli oskrbovati s premogom po taki ceni, ki jo ekonomika termoelektrarne prenese. To se' pravi, da je moral biti izvedljiv tudi tehnološki smoter proizvodnje-premoga, ki tako ceno omogoča in ki jo prenese tudi ekonomika našega podjetja. S spremembami tehnologije doslej to še dosegamo. Kam. bi sicer prodajali kotlovni premog, če bi ostali na obratni storitvi iz: leta 1959 (v to storitev je vključen tudi takratni površinski kop), ki bi z 1,55 ton/delavnik predstavljala le še 41,3 % obratne storitve od 3.75 ton/delavnik, kakršno je rudnik Trbovlje dosegel v letu 1970. Po najbolj grobi primerjavi, bi bila v tem primeru sedaj komaj še ekonomska cena kotlovnega premoga za elektrarno in rudnik, načrtovana za leto 1971 v višini 76.11 din/tona, za rudnik ekonomska le v višini 76,11 x 100 --------L— = 184,00 din/tona. 41,30 Na tržišču pa bi bila takšna cena za kateregakoli potrošnika ne-snreiemljiva. Prejudiciranje rezultatov, doseženih s spremembami v tehnologiji proizvodnje premoga v zadnjih e- ■ racsa&;o * efektivnega delovnega časa, ostali čas pa se porabi za podgraj evanj e, podaljševanje transporterja in ostala dela. Za rezanje enega odstavka proge, dolžine 1.50 m, porabi stroj 25 min., 15 min. za gornji in 10 minut za spodnji del proge. V jalovini je čas za rezanje precej daljši, tudi do 45 minut za en odstavek. Tudi način rezanja se spremeni. V premogu se' reže vodoravne pasove, globoke 50 cm, v navpičnih plasteh. V jalovini pa se reže v gornjem delu pasove, globoke 25 do 30 cm, v navpičnih plasteh, v spodnjem delu pa pasove iste globine v vodoravnih plasteh. Tako je možno doseči hit-tireijše nakladanje in čiščenje delovišča in s tem manjšo obremenitev stroja. Stroj ima dve rezalni glavi — prva počasnejša, je namenjena delu v trdih materialih, druga hitrejša pa je za delo v premogu. V trši hribini se dela z dleti, ki imajo vložke iz trdega jekla, v premogu pa imajo dleta navarjeno trdo kovino. Raziskovanje najugodnejšega re-znega kota in kota ostrine dleta, je pri naših pogojih nemogoče zaradi nehomogenosti slojev. Tudi določanje obrabe dlet je težko. Obraba teh ziički oziroma po transporterju. Z nekaterimi izboljšavami smo žičnico še izpopolnili in prilagodili našim pogojem. Treba pa bo izboljšati zvezo za odvoz materiala med strojem in transporterjem EVT-120, ker trak, ki ga uporabljamo, sedaj ne predstavlja najugodnejše rešitve. Kon- je v premogu zelo majhna tako, da je treba dleita večinoma menjati takrat, kadar zadenemo v trde silifi-cirane vložke v -premogu. Kadar preseže trdnost hribine 300 — 350 kp/om2, je napredovanje stroja otež-kočeno, stroj pa lahko reže hribino do največ 450 do 500 kp/om2 trdnosti. Nakladalec Alpine 560 je bistveno pripomogel k zvišanju proizvodnje gramoza in peska v kamnolomu obrata GRAMAT ;na rudniku Trbovlje (Foto: inž. Tone Bregant) Največ časa se porabi za podgra-j evanj e. Za naše pogoje je najugodnejša gostota podporja 0,70 m razdalje med okvirji. Poizkusi z razdaljo med okvirji 1 m, so nam pokazali, da bi s tem načinom podgrajevanja sicer dosegli boljše napredke, podpor j e pa ne bi prenašalo pritiska. Za delo s strojem bi bilo najugodnejše podgrajevanje z nezaključenim TH podporjem. S tem hi se skrajšal čas rezanja, predvsem pa čas podgraj evanja, dosegli pa hi lahko dnevne napredke do 20 m. Lažje bi bilo tudi gibanje stroja po trdih, nepoškodovanih tleh. Vendar ta način podgrajevanja v talninakem premogu ni primeren zaradi nabrekanja tal, še posebno, če pride premog v stik z vodo. Za doseganje boljših napredkov je pomembna predvsem dobra organizacija dela na delovišču in usklajevanje posameznih faz dela (transporta materiala z rezanjem, podaljševanje transporterja s podgrajeva-njem). Zelo dobre rezultate smo dosegli pri transportu materiala na delovišče s pomočjo jamske žičnice. Ta način transporta je precej lažji in hitrejši od prevoza materiala z vo- sitrukcdja traku je za razmere v jami prevelika, predvsem pa je neugodno to, da se trak giblje po žičnici tako, da je težko doseči, da bi ves premog, ki ga stroj naklada, padel v transporter. Zelo pomembno za delo stroja pa je vrsta tal po katerih se giblje. Če so tla plastična (siva takima, taLninski premog v stiku z vodo), je treba tla oblagata z lesom tako, da se pritisk razdeli na čim večjo ploskev, ker se sicer stroj z gosenicami ugreza v tla. Dviganje stroja pa je izredno težko i nzamudno. Če pogledamo rezultate, ki smo j ih dosegli, vidimo, da pomeni delo s strojem precejšen napredek, tako pri storitvah in stroških, kot tudi pri delu samem, ker so nekatere o-peracije kot npr. vrtanje, odstrelje-vanje in nakladanje, povsem odpadle, poidgrajevanje pa je zaradi manj p oškodovanega premoga in bolje izdelanega profila lažje. Tudi varnost dela je večja, saj pri stroju še nismo imeli nezgode. Način dela s strojem, predvsem rezanje, pa nam bo lahko pomagal pri izbiri druge mehanizacije, predvsem pnidobivalnih strojev. Ernest Ščukanec, dipl. inž. rud. Nekaj o projektiranju Uspešnost gospodarjenja v neki gospodarski organizaciji je odvisno od vrste faktorjev, med kaiterimi zavzema vidno mesto investiranje. Predhodnik posamezni večji investiciji je investicijski program o-ziroma projekt, v katerem so nakazani osnovni cilji in stroški za po-edino naložbo. Na temelju projekta se nato izdela glavni projekt, v rudarstvu i-menovan, glede na pomembnost, dopolnilni ali poenostavljeni rudarski projekt. V rudarstvu je vsaka odločitev o naložbah podrejena rezervam koristne substance v določenem delu stojišča ali celotnem stojišču, predvideni dnevni proizvodnji in monta-geotoškim prilikam odkopavanja. Ker tvorijo osnovo za investiranje rezerve koristne substance in tudi kvaliteta teh rezerv, je vsekakor pomembno, s kakšnimi podatki o rezervah razpolagamo, kadar so v izdelavi projekti za odpiranje odkopnih polj in drugi projekti, M so povezani z eksploatacijo premoga. Glede na dosedanja opravljena raziskovalna dela na področju ZPT, lahko trdimo, da v osnovi dobro poznamo stojišče, vendar nam kljub temu pri izdelavi določenega pro- jekta manjka več podatkov, ki bi izključevali razna presenečenja glede kvalitete, kvantitete in hidrolo-gij e. Da bi se izognili izdelavi načrtov odpiranja in eksploatacije na temelju pomanjkljivih podatkov o rezervah premogla in njihovi lokaciji, moramo še bolj kot doslej, usmerjati razpoložljiva finančna sredstva za raziskave tistih delov stojišča,, ki jih bomo predvidoma odkopavali v nasledjih letih. Podatek o rezervah premoga v ležišču, pa mora biti dopolnjen tudi s predvidenimi montageološkimi razmerami v stojišču in predvidevanji o odkopnih in separacijskih izgubah. Odkopne izgube koristne substance so odvisne od izbrane odkopne metode in postopkov pridobivanja. Praviloma so večje odkopne izgube dopustne pri vzporedno višji odkop-ni storitvi, kar z drugimi besedami pomeni, da relativno manjši stroški za osebne dohodke pokrivajo večje stroške za odpiranje odkopnih polj, k inastanejo zaradi večjih odkopnih izgub. V naših razmerah znašajo v posameznih primerih odkopne izgube več kot je predvideno in so nesorazmerne povišanju odkopnih sto- ritev, kar pomeni, da ponekod rentabilnost poslovanja ni zadovoljiva. Vzroki za odstopanja od predvidenih odkopnih izgub so v naklonu sloja, neustrezni višini etaže glede na kompaktnost sloja ter v drugih subjektivnih vzrokih. Napram odkopnim izgubam so separacijske izgube premoga odvisne od kvalitete sloja in načina dela na odkopu, kadar pridobivajo premog s povečano višino etaže. Separacijske izgube pa so odvisne tudi od ostrine separiranja. Ker ima premog večjih granulacij in večje kalorične vrednosti višjo ceno, je logično, da mora biti separiranje ostro, razen če proizvajamo premog za termoelektrarno, ki pa ima zato precej nižjo ceno. Ce strnemo navedene misli, ki se pojavljajo večkrat kot problematika pri projektiranju, se pa tudi tičejo celotnega kolektiva, lahko sklepamo, da moramo še bolj pospeševati raziskovalno sledilna dela, kot tudi posvetiti posebno pozornost načinom odkopavanja premoga z zmernimi odkopmimi izgubami in čim manjšim mešanjem jalovine s premogom na odkopu, da bi bila rentabilnost poslovanja pri odkopavanju zadovoljiva oziroma uspešna. Metod Malovrh, dipl. .inž. rud Transport jalovine v Trbovljah Z dograditvijo težkotekočinske separacije v Trbovljah, so bile predvidene ob kakovostnejšem separira-nju premoga tudi povečane količine separacijske jalovine. Ugotovili smo, da obstoječi način transporta jalovine, ne bo ustrezali novim prilikam, zaradi premajhnih zmogljivosti: Vodstvo ZPT se je odločilo, da se tudi na področju rudnika Trbovlje uvede transport jalovine s tovornjaki. Projektivni oddelek sektorja za tehnično pripravo je dobil projektno nalogo za izdelavo dveh projektov in sicer za: — projekt iastresališča jalovine pri jašku III na Gvidi, za nakladanje tovornjakov, — projekt odvozne ceste Gvido-Do-bnna. Oba projekta sta bila izdelana v letu 1970 ' in tudi objekta po tem projektu sta bila zgrajena v preteklem letu v lastni režiji. Predračunska vrednost za te ob-jaket je znašala: — za zvračališče 109.435,00 din — za odvozno cesto 271.891,00 din Skupaj 381.326,00 din Dejanskih stroškov še ni možno navesti, ker objekta še nista povsem dokončana. Po starem in novem načinu trnasporta se jalovina zbira iz vseh jam, t. j. iz jame Dol, Hrastnik, Ojstro in Trbovlje ter separacijska jalovina na dovozišou zveznega obzora pri jašku III, od koder jo dvigajo na površino. Po prejšnjem načinu so jalovino odvažali od jaška z lokomotivsko vleko do vzpenjače, od tam dalje Zvračališče za kamionski odvoz jalovine pri jašku III-Gvido, v Trbovljah (Foto: inž. Tone Bregant) pa po vzpenjači na Dobrno. Na ja-lovišču Dobrna so jalovino v vozičkih zvračali s prevoznim zvračeval-cam na žaljena odlagališča. Tak način odvotza jalaviine bi bil ob povečanih količinah separacijske jalovine in povečanih količinah jalovine iz jame Hrastnik, prepočasen in statičen. Zaradi prevelikega angažiranja vozičkov za prevoz jalovine, je bilo nujno uvesti nov, dinamičnej-š.i način transpontiranja jalovine. Po novem načinu transporta vozičkov z jalovino, ki pridejo iz jaška III na površino, v prvi fazi dvignejo z motalom do zvračalca, kjer jo iastrasajo v tovornjak. Prazni vozički se gravitacijsko vračajo po obvoznem tiru nazaj k jašku in po njem ponovno v jamo. Jalovino, naloženo v tovornjakih, odvažajo po novozgrajeni cesti na jalovišče Dobrna. Prednost uvedbe kamionskega prevoza je zlasti v tem, da je možno zasipavati z jalovino vse ugrezajoče predele površine, pod kate-irmi odkopavajo premog. Na ta na čin je možno preprečevati razne vdore vode v jami, ki se zbira v kotanjah nad jamskimi odkopnimi polji. Z odlaganjem jalovine na po vršino, po dkataro odkopavajo premog je možno preprečevati tudi og nie v jami. ki bi se utegnili pojaviti zavoljo kratkih stikov med površino in delovišči v jami. Za uspešnejše obratovanje novozgrajenega izstresališča, bo potrebno v drugi fazi čimpreje nabaviti in namestiti po projektu predvideno spodnjo verigo za dviganje polnih vozičkov. „ . . Glede na to, da zvracalisce jalovine s spremljajočimi objekti še m v celoti dograjeno in ker te naprave delujejo šele nekaj mesecev, ni možno podati primerjalne analize o stroških med starim in novim načinom transportirani a jalovine. Primerjamo le lahko zasedbo ^delovnih mest. Po prejšnjem načinu je bilo zaposlenih pri transportu in odlaganju jalovine cca 30—40 sodelavcev na dan. Po novem načinu pa je po projektu v končni fazi predvideno: na zvračališču vozačev 6 na odvozu šoferji 3 na cesti cestar 1 na jalovišču buldožerist 1 Skupaj sodelavcev/dan 11 Iz te primerjave je razvidno, da bo podjetje tudi na jalovišču v Trbovljah z uvedbo kamionskega prevoza jalovine, prihranilo dnevno skoraj 20 delavnikov. Uvedba jalovišča v Hrastniku Za uvedbo posebnega jalovišča v Hrastniku, je bila po nalogu vodstva ZPT izdelana januarja 1.1 v projektivnem oddleku »študija o u-pravičenosti uvedbe jalovišča na območju rudnika Hrastnik«. Odločitev o izvedbi te zamisli še ni bila sprejeta; verjetno zaenkrat ne bi bilo Novozgrajena cesta za odvoz jalovine iz novega zvračalca na Gvidi do Dobrne, v Trbovljah (Foto: inž. Tone Bregant) ekonomično spričo obstoječih količin jalovine, ki prihaja iz jam Hrastnik, Ojstro in Dol, uvajati posebnega jalovišča. Želja nas je, da bi podjetje čimbolj modernizirali, izboljševali sto- ritve in gospodarnost, seveda pa vsega tega z lastnimi močmi ne bomo zmogli, če nam družba ne bo priskočila na pomoč z dodelitvijo zaprošenega kredita. Mirko Mrva PREGLED proizvodnje premoga v razdobju januar—april 1971 v premogovnikih Jugoslavije Rudnik proizvodnja Rudnik proizvodnja ton ton CELOKUPNO 10,460,521 Medimurski ugljenkopi* 3.945 od tega: črni premog 239.446 Montana-Žalec 9.840 rjavi premog 3,152.378 Pregrada — lignit 7,068.679 Jasenovac 1.793 Premogovniki črnega premoga Rasa 137.430 Ibarski rudnioi 64.532 Vinška Cuka 20.140 Krapina* Mesiči Golubovec Siverič 3.035 6.649 488 Dobra Sreča 17.336 Premogovniki lignita Premogovniki rjavega premoga Titovi rudnici Kreka 1,631.406 Srednjebosanski 860.037 Kolubarski bazen 1,882.267 — Kakanj 399.046 — Površinski odkopi 1,791.202 — Breza 258.134 — Jama Junlkovac 91.065 — Zenica 175.345 — Sušeni lignit 147.494 — Abid Lolič-Bila 27.512 Kosovo 1,499.208 Titovi rudnici-Banoviči 675.107 Velenje 1,264.000 Zasavski premogovniki 648.700 Kostolac 428.539 Resavsko^Moravski bazen 221.500 Pljevlja 116.484 Moravsko-Moravički bazen 158.287 Ivanec 64.157 — Aleksinac 92.695 Lubnica 67.312 — Soko 65.592 Stanari 24.955 Senovo 72.920 Gračamiica 27.920 Kočevje 68.970 Despot ovac 23.700 M Uljevima 77.690 Stavalj 15.020 Mostar 55.424 Vrbica—Gaako 10.088 Bogovina 71.953 Muhader-Babuš* 4.630 Kanižarica 48.800 Gazi n 7.137 Uljevik 17.116 Sinj 1.874 Ivangrad 40.430 Bilogorski ugljenokopi-Bregi — Laško 32.400 Kamengrad 45.157 Nepopolni podatki-izvršena ocena. Tušnica 17.550 (Vir: Informacija C,, april 1971 Teslič 14.935 Rudarski institut, Beograd) Optimalno izkoriščanje zmogljivosti terciaine dejavnosti V poslovnem poročilu za leto 1970 smo brali med ostalim tudi finančne rezultate pomožne dejavnosti podjetja, ki kot samostojne obračunske enote predstavljajo, po kriteriju proizvodnje, samostojne delovne enote. Te dejavnosti služijo prvenstveno potrebam osnovne proizvodnje, razen tega pa imajo odprte možnosti, da svoje proste zmogljivosti izkoriščajo za prodajo storitev ali proizvodov na zunanji trg, t. j. trg izven podjetja. V kakšnem obsegu ta dejavnost pri podjetju izkorišča razpoložljive zmogljivosti, je naloga podrobne temeljite analize, ki pa se ne na kritično prikazati in oceniti v krajšem delitev dohodka. Vsekakor je nujno, da v tej široki akciji, ki zajema celoten kolektiv, kritično obravnavamo tudi sekundarne dejavnosti ter s primernimi organizacijskimi ukrepi dosežemo pri teh najboljše u-činke. V njih je namreč mnogo neizkoriščenih rezerv. Da bi lažje doumeli pomembnost problemov izkoriščanja zmogljivosti terciarne (uslužnostne ali pomožne) dejavnosti, sem kot reprezentančni primer analiziral poslovanje žagarskih obratov v letu 1970 in pri tem kritično obdelal neizkoriščene možnosti razpoložljivih zmogljivosti žage v Trbovljah. Pri tem sem prišel do zanimivih zaključkov, ki potrju- ŽAGA TRBOVLJE GRAFIČNI PRIKAZ GIBANJA STROŠKOV 11.19701 1500 r, Legenda: SD ‘ Shujmi dsfusdek SS - FS - fz'£sni' čfras&i:- Fcinane/lf /■jzč.trZ-čaZ Iz podatkov je razvidno, da sta obe enoti dosegli pozitiven finančni rezultat, ki znaša na skupne stroške v Trbovljah 1.87 % in v Zagorju 1,94 "/o. Realizacijo ustvarjata oba obrata na temelju lastne planske cene žagarskih proizvodov za pokrivanje internih potreb, za drugo prodajo pa po tržnih cenah. Kot dokaz u-godnega poslovnega uspeha velja u-gotovitev, da od skupne proizvodnje odpade za lastne potrebe ZPT okoli 2/3, za prodajo navzven pa 1/3, pri čemer je lastna prodajna cena za okoli 10 do 15 % nižja od splošno veljavne tržne cene. Če bi vso proizvodnjo ovrednotili po tržnih cenah, bi bila pozitivna razlika dokaj večja. Vendar moramo kljub pozitivnemu rezultatu, da proizvodne zmog-jlivosti niso bile optimalno izkoriščene in da bi bil finančni rezultat mnogo ugodnejši, če bi proizvodne zmogljivosti smotrneje izkoriščali. V nadaljevanju navajam primer analitične ocene žage Trbovlje na temelju rezultatov, ki jih je ta enota dosegla v letu 1970. Fizični obseg proizvodnje predelave lesa je v letu 1970 znašal: — predelana oblovina 2.250 m^ — proizvodnja rezanega lesa 1.773 m^ — izplen 78.8 °/o Če računamo, da smo imeli v preteklem letu 281 delovnih dni, potem znaša dnevna povprečna proizvodnja (2250 : 281) 8 m3 predelane oblovine ali pni 78,8 °/o izplenu 6,3 m3 rezanega lesa. Ker žaga obratuje dvoizmensko, odpade povprečno na eno izmeno polovico dosežene proizvodnje, to je 4 m3 oblovine ali 3,15 m3 rezanega lesa. Tehnična kapaciteta žage znaša 10 m3 oblovine na 8 ur ali 1,25 m3 na uro. Ob upoštevanju potrebnih in možnih zastojev znaša efektivni obratovalni čas: — delovni čas — delovni odmor — priprava dela — vzdrževanje in popravila 8 ur 0.5, ur 0.5 ur L- uro 2 uri sestavku. Vendar kljub temu lahko z gotovostjo trdimo, da smo doslej polagali premalo pozornosti tej problematiki. Vseh vprašanj nismo kritično obdelal, niti nismo organizirano pristopili k iskanju takšnih rešitev in organizacijskih prijemov, ki bi zagotovili optimalne poslovne rezultate. V teku je širši razprava o načrtu stabilizacijskih ukrepov v podjetju, ki naj zagotovijo, perspektivno gledano, rentabilno poslovanje in končno tudi boljše delovne pogoje, predvsem tiste, ki se nanašajo na jejo uvodno splošno ugotovitev, da obstoječe zmogljivosti premalo in neracionalno izkoriščamo. Po podatkih zaključnega računa za leto 1970, sta oba žagarska obrata, ki predstavljata samostojni fi-nanačni obračunski enoti, ustvarila naslednji finančni rezultat: obrat — efektivni del. čas 6 ur Na osnovi teh podatkov izračunamo dnevno in letno maksimalno zmogljivost: 1) dnevna zmogljivost — 1 izmena: 6 ur x 1,25 m3 = 7,5 m3 — 2 izmeni: 12 ur x 1,24 m3 = 15,0 m3 realizacija stroški razlika žaga Trbovlje 1,013.434,30 994.805,20 18.629.10 žaga Zagorje . 1,341.475,05 1,315.913,90 25.561,15 2) letna zmogljivost pri 281 delov-mih dneh 1 izmena 2 izmeni ohlovina 2.100 m3 4.200 m3 rezan les 1.650 m3 3.300 m3 Pri primerjavi dejanske proizvodnje pri dvoizmenskem obratovanju v letu 1970, ki je znašala 1.773 m3 rezanega lesa, ugotovimo, da so bile možne zmogljivosti izkoriščene le s 53,7 %). Za izračun optimalnega izkoriščanja zmogljivosti, pri čemer so proizvodni stroški najnižji, in finančni rezultat najvišji, je uporabiti sodobno metodo analize gibanja stroškov. Na temelju knjigovodskih podatkov o doseženi realizaciji in stroških, je skonstruirana tabela gibanja stroškov in finančnega rezultata za več variant izkoriščanja proizvodnih zmogljivosti, pri čemer je delitev skupnih stroškov na fiksne in variabilne opravdjena po grobi oceni. Tabela gibanja stroškov žage Trbovlje X lizboriščanje kapac., m3 SS skupni stroški ES fiksni stroški variabilni stroški mejmi stroški 0 47.600 47.600 0 0 1773 1,020.000 47.600 1,079 943.000 2000 1,127.000 47.600 1,079.400 943.000 3000 1,598.500 47.600 1,550.900 1,414.500 4000 2,147.000 47.600 2,099.400 2,186.000 SD skupni dohodek FR finančni rezultat MFR mejni fin. rezultat — 47.600 1,038.500 + 18.500 + 66.100 1,171.500 + 44.500 + 229.000 1,757.000 + 158.500 + 342.000 2,343.000 + 196.000 + 150,000 Grafični prikaz gibanja stroškov in finančnega rezultata nazorno prikazuje oceno poslovnega rezultata za razne variante izkoriščanja kapacitet. Kritične točke so označene z indeksi in pomenijo: x0 = maksimum izgube xl = prag rentabilnosti x2—x3 — optimum stroškov x0—x3 = cono degresije x3 dalje cona p regresij e x2—x3 = cona optimalne zaposlenosti Podrobna razlaga kritičnih točk: x0 — maksimum izgube nastane v primeru, da žaga ne obratuje. V tem primeru je treba pokriti vse fikne stroške. xl — prag rentabilnosti je točka pri izkoriščanju kapacitet 1325 m3. V tej točki je finančni rezultat enak 0, skupni dohodek pa v celoti pokriva skupne stroške. x2-x3 — optimum stroškov nastane pri izkoriščanju zmogljivosti od 3000 m3 do 3775 m3. V tem inter- valu so povprečni mejni stroški nižji od variabilnih stroškov, zato je tudi mejni finančni rezultat višji od finančnega rezultata. x0-x3 — cona degresije je v intervalu do 3775 m3 izkoriščanja kapacitet, v tem razponu se skupni stroški gibljejo degresivno. m2-x3 — cona optimalne zaposlenosti označuje interval izkoriščanja zmogljivosti, v katerem so mejni stroški naj nižj i in mejni finančni rezultat najvišji, torej do točke, v kateri mejni stroški sekajo krivuljo skupnih stroškov in mejni finančni rezultat krivuljo finančnega rezultata. Na temelju te analize in ocene gibanja stroškov pri raznih kapacitetah, lahko podamo kritično oceno stanja. Ugotavljamo, da kljub pozitivnemu finančnemu rezultatu obstoječe kapacitete žage niso bile racionalno izkoriščene. Da bi tudi p-tej dejavnosti dosegli optimalni uspeh, je potrebno z boljšo organizacijo dela povečati proizvodnjo, pri čemer se kažejo realne možnosti za znižanje proizvodrtih stroškov in povečanje finančnega rezulltata. Vsekakor pa bi bilo treba vzporedno s tem poiskati način stimulacije te delovne enote, ki hi bila dohodkovno zainteresirana za ustvarjanje boljših poslovnih rezultatov. Razumljivo je. da bi moralo biti na razpolago dovolj surovin in stalne delovne moči. Z majhnimi vlaganji, ne toliko denarnimi, kot organizacijskimi in komercialnimi, se da doseči tudi v drugih stranskih oziroma pomožnih obratih pri ZPT, precejšnje uspehe. Janko Lapornik, oec. Novosti zadnjih let v jamomerstvu Med dejavnosti jamomerstva ne štejemo le uporabe znanih geodetskih merških metod v specifično rudarsko okolje in za posebne namene, kot se pogosto misli, temveč spadajo sem še naloge, ki jih geodezija ne pozna. Tu mislim predvsem na izdelavo in vodenje raznih kart in načrtov, od odkop n ih kart do takozvanega arhiva stojišča, ki obsega karto kvalitete sloja oziroma stojišča, hidrološko karto in inventar zalog mineralnih surovin, če o-menim samo netkatere. Razumljivo je, da moramo zato pri navajanju novosti v jamomerstvu obravnavati vso jamomersko dejavnost in ne le del. Če se najprej omejimo na področje opreme za jamomersko delo, t. j.na razne instrumente opazimo, da bistvenih novosti v zadnjem desetletju ni pri teadolitih, niti pri nivelirjih. Omenim naj le, da klasičnih teodolitov z noniji ne izdelujejo več in praktično tudi ne u-porabljajo. Pač pa so konstrukcije teodolitov take, da omogočajo primemo oziroma zahtevano natančnost pri bistveno izboljšani hitrosti merjenja. Nivelirji z avtomatsko ho-rizontacijo so končno prodrli tako tja, kjer se zahteva visoka natančnost, kot tudi tja, kjer se ne zahteva tako visoka natančnost, omogočajo pa občuten porast tempa merjenja. Tako metode, kot tudi pribor za merjenje dolžin pri jamskem merjenju, ni doživel bistvenih sprememb. Instrumenti za merjenje dolžin, ki bazirajo na merjenju časa, ki ga potrebuje žarek za pot od stališča instrumenta do signala in nazaj in se iz tega nato izračuna dolžina, kot npr. geodimeter, zaenkrat še niso primerni za jamska merjenja, predvsem zaradi manjše natančnosti pri merjenju, krajših stranic in zaradi sorazmerno visoke nabavne cene. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da take ali podobne instrumente še naprej izpopolnjujejo in da so že našli široko uporabo pri zunanjih meritvah. Pričakujemo la- hko, da jih bomo kmalu lahko uporabljali za meritve tudi v rudnikih. Omenim naj še, da je vedno več proizavajalcev, ki izdelujejo zelo u-porahne instrumente za prenos smeri po jaških in sicer na osnovi žiro-skopa. S takim instrumentom se po eni strani bistveno poenostavi tkzv. grezenje jaškov, t. j. prenos smeri po jaških, po drugi strani pa se skrajša čas meritve in poveča natančnost. Za zunanje meritve, ki so potrebne predvsem za velike dnevne kope za ugotavljanje količine izkopa substance ali odkrivke, premiki površin zaradi rudarjenja ipd., vedno bolj uporabljajo fotogramet-nične metode s fototeodoliti. Rezultate takih meritev pa ne glede na to ali gre za terestrično (zemeljsko) ali aerofotogrametrijo, ovrednotijo v kratkem času na dragih in kompliciranih aparaturah. Razumljivo je, da si takih aparatov ne more privoščiti vsako podjetje in da njih kapaciteta presega potrebe enega podjetja. Pregled ne bi bil popoln, če Remont jamske transportne mehanizacije v delavnici rudnika Hrastnik (Foto: inž. Tone Bregant) ne omenim, da si tudi elektronska obdelava podatkov utira pot v geodezijo in s tem tudi v jamerstvo. Tako so nekatere firme-izdelovalci manjših namiznih elektronskih računalnikov, n. pr. f. Hewitt (ZDA), svojim računalnikom dodale programe za izračun raznih geodetskih nalog. Tako je npr. možno v nekaj sekundah izračunati notranji ali zunanji urez, koordinatne razlike pri poligonu ali pa naravne vrednosti odnosno logaritme trigonometrijskih funkcij in podobno. Čeprav cena takih računalnikov ni pretirano visoka (cca 5.000 $) pa je njih uporaba smotrna le tedaj, če je stroj polno izkoriščen, bodisi z jamomersiki-mi ali z drugimi računskimi nalogami. Ker naloge jamomerstva, kot je uvodoma rečeno, niso le geodetske meritve, je prav, da na kratico opozorim tudi na novosti na področju izdelave in reprodukcije kart in načrtov. Na trgu je mnogo pripomočkov za preslikavani e kart v raznih projekcijah aksonometnije in anag-lifnega prikazovanja načrtov. Vse transformacije se riše avtomatično v zahtevanih razmerjih (merilih), brez potrebe poznavanja teoretičnih osnov preslikiavanja. Iz kratkega prikaza razvoja instrumentov za merjenje (metode merjenja se niso bistveno spremenile, če ne omenimo fotogrametrijo in z uporabo elektronskega merjenja dolžin, ko je triangulacijo zamenjala tnilateracija), je jasno razvidna osnovna tendenca. Instrumenti so enostavni za uporabo, omogočajo hitro delo ter istočasno nudijo namenu ustrezno natančnost. »Ročnega« računskega dela je vedno manj, vse merske podatke v ustreznih aparaturah hitro obdelajo in grafično (v obliki raznih kart ali načrtov) ^ natančno, pregledno in hitro prikažejo. Omenim naj še, da je znano tudi nekaj specialnih instrumentov oziroma pripomočkov za j aimomerstvo, od instrumentov za kontrolo lege raznih transporterjev, instrumentov za evidentiranje deformacije podporja ali gibanja hribine, do specialnega . materiala za izdelavo jarm skih kart (z minimalnim skrčkom in negorljivostjo). Priporočljivo bi bilo, da bi se tudi naše podjetje sčasoma opremilo s sodobnimi aparati za izvajanje ja-momerskih del. Rudi Sikovec, dipl. inž. rud. OSRD v Švici Ekipa od enajstih mož je odpotovala 9. maja 1971 iz Ljubljane. V Brig je prispela 10. maja. Med vožnjo ni bilo težav. Na meji so opravili zdravniški pregled. Tudi tu je bilo vse v redu. Z nadaljnjo vožnjo pa so nastale težave oziroma zamuda. Železniški in cestni prelaz St. Gotthiard je bil namreč še zaprt. Zaradi tega je morala ekipa potovati nazaj na Bern-Luzem-Gbschenan-Andermatt. V Andermatt so prispeli s sedemurno zamudo. Po enournem čakanju so skupino namestili v stanovanja v Hospentalu. S stanovanjem trenutno nismo povsem zadovoljni. Sobe bi še kar bile, le oprema je slaba pa gretja tudi ni nobenega. Obljubili so, da bodo tudi to uredili. Noči so tu precej hladne. Dne 11. maja smo začeli z delom na jašku Guspisbaoh. Skupina dela v dveh izmenah. Pred našim prihodom je bilo izkopanega 30 m jaška, merjeno od vrat jaška pa do dna. Betonirana je glava jaška (10,50 m) in 3,0 m jaška, skupaj 13,50 im. Hribina je granit. V smeri sever jug je vložek nekompaktne hribine. Ta je zasidran. Dotok vode znaša cca 20-25 l/minuto. Prvih štirinajst dni smo glohili, vendar je bil napredek slab, ker preizkušajo spiralno vrtanje oziroma odstreljevanje. Nakladanje je počasno, ker je treba hruško zaganjati po jašku ter z izvoznim strojem hiribino premetavati. Vrtajo se ročno oziroma od 14. maja dalje z vrtalno garnituro. Z 19. majem smo začeli z montažo visečega odra. Oder ima za sedaj le tri etaže. Istočasno z odrom smo montirali še krožni nakladalec. Z montažo smo končali 22. maja. Omeniti moram, da je oder prispel z enomesečno zamudo in to še nepopoln. Med montažo so ga sprati p opravi j ali. Montaža je potekala pod nadzorstvom firme Dail-mann-Haniel. Sedaj nadaljujemo z glofoljenjem, vendar nam spiralni sistem ne uspeva v celoti. Zunaj montirajo betonarno. Po izjavi vodje gradbišča Dičana, bomo začeli betonirati kasneje. Nosilnega venca in pa opaža še ni. ARGE (Arbeitsgemeinsohaft) je z našim delom razmeroma zadovoljen. Na splošno rečeno, smo člani skupine zadovoljni. Hrana je bolj italijanska (makaroni, špageti), vendar še kar gre. Klima, pravijo, je slabša kakor v Črni gori. Morda se bo eden ali drug iz naše skupine oglasil še kdaj kasneje. Vsem v domovini lep pozdrav! Milan Lenič Bilo je včasih, ko so v »puršen-cimru« samci še sami kuhali, ker ni bilo menz kot danes. Nekdo od teh se je znašel in pričel drugim jemati, ali po današnje, krasti, ajdovo moko. Ajdove žgance je najbolj »obrajtal«. Nek »purš« je prinesel od doma v nedeljo svežo ajdovo moko. Skoraj je vedel ali slutil, da mu bo ukradena. Da bi zvedel, kdo je storilec, je med moko pomešal nasekane klince, ki so jih čevljarji rabili za templanje čevljev. In glej vraga! Že naslednji večer je pričel njegov sosed metati iz ust neprebavljive in neprekuhane klince. Pa so ga dobili. Seveda je sledila kazen, odejo čez glavo, izgon iz »puršen-cimra« in odpust iz službe. Hitro in učinkovito! "iraieziLO I X>eX£t>j Vsestransko prizadevanje kolektiva, predvsem pa tehnični napredek v tehnologiji pridobivanja, ima dokaj jasen odraz v rezultatih stanja varstva pri delu, če so ta prizadevanja pravilno usmerjena in če zanemarimo čiste osebne negativne faktorje, ki svojega izvora nimajo v proizvodnji. Tako smo od leta 1964 dalje pri stalnem zviševanju storilnosti, obenem zniževali tudi število neizgod. V letu 1969 smo le-te znižali le še za 3 %. Tudi to majhno znižanje pomeni zavoljo svojega bistva in trajanja, v petih letih precejšnjo spremembo v pogledu stanja varstva pri delu. V letu 1970 smo dosegli kulmi-nacijo in obenem pričetek poslab-ševanja stanja. Nezgode so se vtem letu sicer po količini zmanjšale za 80 primerov ali za 7,7 %, vendar se je pa zavoljo prehoda na 42-urni delavni teden, zmanjšalo tudi število delavnikov za 9,7 %, napram letu 1969. Razmerje med opravljenimi delavniki, ki pri nespremenjenih pogojih neposredno vplivajo na število nezgod in slednjimi, nam ponazarja pdkazalec »pogostnost«, ki je v letu 1970 manjši za 2 %. Število nezgod je torej lani porastlo za 2 %. Po enotah je situacija naslednja: Rudnik Hrastnik — zmanjšal število nezgod za 13,5 °/o Rudnik Trbovlje — zvišal število nezgod za 4 % Rudnik Zagorje — zvišal število nezgod za 15 % O S R D — zvišal število nezgod za 6%. Da ti podatki ne bi zavajali člane delovne skupnosti v krivo presojo stanja in pogojev v posameznih enotah, moram poudariti, da je »pogostnost« (število opravljenih delavnikov na nezgodo) v rudnikih Trbovlje in Hrastnik (pogostnost 910—919) precej slabša kot v rudniku Zagorje (pogostnost 1435), čeprav bi lahko to za delavne pogoje trhli prav obratno. V rudniku Zagorje, se kljub povečanju števila ne zgod v letu 1970, te pripetijo še vedno redkeje, kot pa v rudnikih Trbovlje in Hrastnik. Vzroke za nezgode torej le ne kaže iskati izključno le v odkopih razmerah in stanju jam. Pri analizi neizgod za leto 1970 in prav tako za prve štiri mesece letošnjega leta smo ugotovili, da so. vse tiste vzročne nezgode, ki so v letu 1969 zavzemale prvo mesto, sedaj znižane in sicer pri ravnanju z vozički za 5 %, pri padcu premoga iz stropa in sten za 10 % in pri spravilu lesa v jami za 31 0/0. Tu se jasno odraža vpliv nekaterih tehničnih izboljšav pa tudi poostrenega nadzora in opominjanja na pravilno delo, s čemer smo skušali v okviru možnosti doseči večjo varnost dela. Na drugi strani pa ugotavljamo, da so nepričakovano močno narastle nezgode pri transporti-ranju železnih predmetov, predvsem TH ločnega podporja. Število teh nezgod je v letu 1970 n ar asi", o na 134, kar presega tovrstne nezgode v letu 1969 (84) za 60 %. Tudi nezgode pri hoji v obratnih prostorih so se zvišale za 14 % in to le na zunanjih obratih. Vzročno so bile nezgode posledica delovnega okolja v 13% primerov, od tega največ zaradi premajhnih profilov oziroma zatrpano-sti jamskih prostorov, zlasti prehodov za ljudi. Zaradi osebnega faktorja se je pripetilo 31 % nezgod predvsem zavoljo kršenja varnost- nih predpisov, vse ostale nezgode, to je 56 % Pa je bilo povzročenih z neracionalnim in ne dovolj varnim delom posameznikov. Iz navedenih podatkov bi lahko sklepali: da pri uvajanju novih metod dela, novih strojev, orodij in o-stalega, ne reagiramo dovolj hitro in šele čez čas. Ko je mera polna nastopamo ostreje, da bi preprečili nezgode. Tak primer je pri uvajanju jeklenega podporja, katerega prav zadnja leta naše podjetje intenzivno uvaja. To pa pri transportu in manipulaciji povzroča vedno več nezgod. Zanimiva je ugotovitev, da so vzroki poškodb z jeklenim podporjem vedno le v zvezi z organizacijo nepotrebnega in nepravilnega deponiranja ali pa s tem v zvezi težavnega in nevarnega transporta. Res pa je tudi, da samo izboljšanje delovnega okdlja in uporaba najsodobnejših strojev in še tako zavarovalnih delovnih naprav, ne more popolnoma zaščititi človeka. Še tako podrobno izdelana zakonodaja o varstvu pri delu, ne more rešiti vseh varstvenih problemov, ki v odvisnosti od naštetih dejavnikov sproti nastajajo, dokler z varstveno vzgojo ne bomo dosegli tiste stopnje zavesti, ki razvija v slehernem človeku popoln občutek odgovornosti za osebno varnost in za varnost neposredne okolice. Uspehi bodo nezadostni, če se bodo naša prizadevanja na tem področju usmerila le na vodilne in o-perativne delavce, pri tem pa opustili nižje strokovne kadre in ostale zaposlene. Primeri nezgod jasno dokazujejo, kje je njih težišče in tudi odkod izvirajo nepravilnosti. Kako jih odpraviti? Dvomim, da bi vzroke nezgod zaradi osebnega faktor-ia. ki je večkrat posreden, lahko občutno znižali le s trdo disciplino. Ta naj le služi namenu. Namen pa mora biti v dejavnosti slehernega zaposlenega tako razumljiv, kakor so jasno z zakonom podane pravice, dolžnosti in tudi odgovornost zaposlenih. Emil Kohne, dipl. Inž. rud. Kadar je bilo na Kumu žegnja-nje, se je zbralo mnogo ljudi pa še nekaj knapov je bilo zraven. No in kje je veliko ljudi, tam so tudi človeške potrebe. Ker pa včasih tam gori ni bilo stranišča, so hodili ljudje opravljat potrebo seveda za naj-bližnje grmovje. Pa je prilezel izza tistega grmovja tudi Petje, ves zelen v obraz. »Kaj pa se je zgodilo«, so ga vprašali knapje, ki so stali pri cerkvi. Tri sem ubil, je izdavil Petje. »Ni mogoče«, so mencali knapje. Pomirjeni Petje jim je pojasnil: »na enega sem stopil, na tem mi je spodrsnilo, padel sem na drugega, tretjega pa sem z roko usekal, da se je ves razmazal«. Objekti separacije premoga v Zagorju (Foto: inž. Tone Bregant) Izpolnjevanje finančnega načrta V zadnji številki glasila Srečno, sem v sestavku o tinančnem položaju podjetja po prvih dveh mesecih 1971 omenil, da bom v prvi naslednji šjevilki objavil podatke o izvrševanju finančnega načrta v tem letu. Svojo obljubo s tem člankom izipolnjujem. V prvih dveh letošnjih mesecih smo zabeležili tako v izpolnjevanju proizvodnega, kakor tudi finančnega načrta, razmeroma ugoden rezultat. Realizacija v marcu, predvsem pa v aprilu, nam je ugoden rezultat prvih dveh mesecev nekoliko poslabšala, kar je razvidno iz naslednje primerjave izpolnitve proizvodnega in finančnega načrta v %: realizacija — indeks januar- januar- februar april količinska prodaja 110,1 106,4 celotni dohodek 106,8 105,5 dohodek 112,5 106,9 osebni dohodki 104,8 103,6 skladi 178,1 99,0 Brez rudarskega šolskega centra, so proizvedli vsi trije rudniki'v prvih štirih mesecih skupno 632.600 ton premoga, prodali smo ga 632.083 ton, deponija se je povečala za 517 ton in je znašala koncem aprila 30.550 ton (v Trbovljah 18.086, v Zagorju 12.464 ton). Po posameznih rudnikih se je gibala načrtovana in prodana proizvodnja takole: rudnik načrtovano prodano % Hrastnik 212.300 229.153 107,0 Trbovlje 208.500 218.240 104,7 Zagorje 173.100 184.690 106,7 Skupaj 593.900 632.083 106,4 Količinski načrt proizvodnje oziroma prodaje premoga je bil presežen za dobrih 6 % (v prvih dveh mesecih za dobrih 10 %). Finančni načrt osnovne dejavnosti smo dosegli v mesecih jamuar-april 1971 z naslednjimi indeksnimi številkami: Elementi Hrastnik celotni dohodek 102,3 materialni stroški 112,0 dohodek 96,8 obveznosti iz dohodka 94,4 dohodek za razdelitev 97,1 'bruto osebni dohodki 104,8 družbene storitve 117,2 brutto skladi 55,6 Rudnika Hrastnik in Trbovlje izkazujeta nižje doseganje oziroma preseganje celotnega dohodka, kot pa znaša preseganje količin proizvodnega načrta. Razlog je v nedoseganju padca vrst premoga (več drobnih vrst), kar ima za posledico nižje doseganje povprečne prodajne cene. Rudnik Zagorje pa je dosegel ugodnejši asortiment in s tem v zvezi boljšo povprečno prodajno ceno od načrtovane. Rudnik Hrastnik glede na visoke materialne stroške in osebne dohodke nad doseženim dohodkom, za razdelitev načrtovane višine ostanka dohodka za sklade ni dosegel. Rudnik Trbovlje je predviden ostanek dohodka za sklade presegel zavoljo zelo nizkih materialnih stroškov. Tudi rudnik Zagorje je načrtovani ostanek dohodka za brutto sklade visoko presegel, ker so bili osebni dohodki v okviru doseženega dohodka za razdelitev. V skupnem rezultatu smo finančni načrt osnovne dejavnosti v vseh elementih presegli, le pri doseganju sredstev za brutto sklade zaostajamo za 1 %. Omeniti pa moram, da izkazujejo za mesec april vsi trije rudniki negativni finančni rezultat. Zaradi boljšega razumevanja, prodajam pregled in primerjavo doseženega ostanka dohodka za potrebe Trbovlje Zagorje Skupaj 93,9 107,3 105,5 43,5 116,2 103,1 124,9 102,3 106,9 195,4 141,0 138,1 117,3 97,7 103,4 116,1 92,0 103,6 135,9 95,6 115,1 162,3 223,2 99,0 družbenih služb pri občinah (pri- spevek za investicije v osnovnem šolstvu) in za brutto sklade, to je dobička, za premog in druge dejav- nosti po rudnikih, poslej za I. tri- mesečje, z pril in skupaj (v odstot- kih): I. trimesečje april skupaj 1) premog Hrastnik 39,9 — 19.1 42,3 Trbovlje 17.6 — 21.5 22.2 Zagorje 43,6 — 87,1 38,5 premog skupaj 101,1 — 84,7 103,0 2) ostalo Hrastnik — 0,9 — 8,4 -2,0 Trbovlje — 2,6 — 26,8 -6,1 Zagorje 0,9 10,5 2,3 izredni dohodki 1,5 9,4 2,8 3) celokupno 100,0 —100,0 100,0 Hrastnik 39,0 — 27,5 40,3 Trbovlje 15,0 — 5,3 16,1 Zagorje 44,5 — 76,6 40.8 izredni dohodki 1,5 9,4 2,8 V 1. trimesečju in v končnem obračunu za januar-april, izkazujejo na premogu vsi rudniki dobiček, dočim je v aprilu aktivna le prodaja premoga na rudniku Trbovlje. Druge dejavnosti, prvenstveno delavnice, imajo na rudnikih Hrastnik in Trbovlje izgubo, dočim na rudniku Zagorje dosegamo presežek dohodkov nad izdatki. Izguba drugih dejavnosti se je v aprilu precej povečala. V končnem rezultatu vidimo, da nam pozitivni rezultat pri proizvodnji oziroma prodaji premoga zmanjšuje izgube delavnic v Hrastniku in Trbovljah. Izredni dohodki so višji od izrednih izdatkov in nam ta pozitivna razlika nekoliko poveča aktivni uspeh, in sicer je u-deležena koncem aprila v dobičku z 2.8 o/„. Kakor smo bili lahko zadovoljni z obračunom za prva dva meseca, pa nikakor ne moremo biti zadovoljni z rezultati v marcu in predvsem v aprilu. Posebno še, ker tudi mesec maj ne kaže nič kaj ugodne slike. Stanje pri pomožnih in stranskih obratih se bo nekoliko popravilo, ker so bile s 1. majem spremenjene obračunske cene za delavniško uro. Načrtovano delitev dohodka na osebne dohodke in sklade smo dosegli takole: o< O C d > O S cd C o ‘8 brutto osebni dohodki 91,0 91,3 prispevek za družb, službe 0.9 1,0 brutto skladi_____ 8,1 7,7 Kamnolom na Vodenski cesti v Trbovljah. Dokončana je rekonstrukcija transporta iz kamnoloma do bunkerjev (Foto: ing. Tone Bregant) Obrat za specialna rudarska dela z deli na gradbiščih v Jugoslaiviji zaenkrat finančnega načrta ne dosega. Rezultat nekoliko izboljši obračun netto devizni priliv gradbišč v inozemstviu. Finančni načrt je bil sestavljen namreč le za gradbišča jv Jugoslaviji, ker se poslovanje na inozemskih deloviščih finančno obračuna takrat, ko so dela na nekem gradbišču v celoti zaključena. V indeksih izkazano, smo dosegli v prvih štirih mesecih finančni načrt z naslednjimi številkami: gradbišča vsa v SFRJ gradbišča celotni dohodek 95,2 104,5 materialni stroški 86,2 86,2 dohodek 101,0 116,2 obveznosti iz dohodka 72,5 72,5 dohodek za razdelitev 107,6 126,4 brutto osebni dohodki 116,6 116,6 družbene službe 106,8 106,8 brutto skladi 39,4 202,7 Hrastnik celotni dohodek 86,7 materialni stroški 88,5 dohodek 97,1 obveznosti iz dohodka 20,7 dohodek za razdelitev 82,8 bruitto osebni dohodki — družbene službe — bratto skladi 82,8 Za enoti v Hrastniku je že z načrtom predvidena izguba, ki pa ni bila dosežena v načrtovani višini, ker je tudi celotni dohodek pod predvidevanji. Enote GRAMAT-a v Trbovljah in Zagorju so zaključile april s prebitkom, ki pa še ni zadoščal, da bi pokril v prejšnjih mesecih ustvarjeno izgubo. Osebni dohodki se izkazujejo ločeno le za Trbovlje, v Hrastniku in Zagorju se obračunavajo v plačilnih listah osnovne dejavnosti in se brutto zneski GRAMAT-u fakturirajo. V obračunih GRAMAT-a za Hrastnik in Zagorje so izkazani v materialnih stroških. Načrt delitve dohodka in dosežena delitev je naslednja: Načrt delitve dohodka smo dosegli pri obratu za specialna rudarska dela takole: o g >3 Oj £ il % cti Oj V3 tZ C •o tu) > M brutto os. doh. 87,6 94,9 80,9 prisp. za družb. sl. 0,9 0,9 0,7 brutto skladi 11,5 4,2 18,4 Organizacijske enote GRAMAT-a so izgubo iz prvih dveh mesecev nekoliko zmanjšale, vendar so s končnim zneskom še vedno pasivne. Doseganje finančnega načrta za to obračunsko razdobje je naslednje (v %): Trbovlje Zagorje Skupaj 59,6 94,9 66,5 92,3 125,8 99,1 38,7 — 32,8 62,0 4,7 53,7 34,7 ' ' 28,5 68,5 — 68,5 85,0 — 85,0 celotni dohodek materiarlni stroški dohodek obveznosti liz dohodka dohodek za razdelitev brutto osebni dohodki družbene službe brutto skladi Delitev dohodka načt. dosež. brutto osebni dohodki 99,0 204,5 prispevek za družbene službe 1,0 1,9 brutto skladi -106,4 HUMOR V jami, ob nekem jašku, sta bila kopač Miha in vozač France. Naročeno jima je bilo, da morata spra-d.krčve.lpu-aalatšignaailtej viti krajnike do jaška. Miha je nosil po en krajnik, France pa po dva. Obratovodja je opazoval nenavadni transport in čez čas vprašal: »Miha, poslušajte, zakaj pa vaš kamerad Francelj nosi po dva krajnika, vi pa samo enega!« Miha mu odgovori: »Gospod obratovodja, če se pa Franceljnu ne ljubi dvakrat iti«. - + - Tovariš Pokljukar je dobil obisk. Prišlo ga je obiskat osem prijateljev, hitro je bilo treba postaviti nekaj na mizo. Ves nervozen in zmešan je prinesel kuharici deset kg soli in dejal. »Hitro skuhajte nekaj in glejte, da boste porabili vso sol«. »Malenkost«, je dejala kuharica. Skuhala je in prinesla na mizo. Zraven je prinesla še solnico in dejala, če bo premalo slano pa še posolite. In glej vraga, vsi so morali jed še posoliti, čeprav je bila skuhana v deset kg soli. Raj je skuhala kuharica? (V trdo kuhana jajca) Trbovlje Zagorje Skupaj 94,9 96,6 95,9 109,7 103,9 105,5 80,7 — 65,0 119,5 108,0 115,2 75,8 — 54,8 113,2 — 113,2 107,7 — 107,7 Vse naštete proizvodne dejavnosti so dosegle v obravnavani obračunski periodi naslednjo delitev celotnega dohodka in dohodka: Doseganje finančnega načrta in delitve dohodka v %: načrt, dosež. brutto osebni dohodki 81,3 195,7 prispevek za družbene službe 0,8 2,4 brutto skladi 17,9 -98,1 Za toplarno Trbovlje nismo sestavili finančnega načrta, ker nam še niso znani vsi podatki, vodimo pa posebni obračun. Trenutno Izkazuje ta obrat negativno finančno razliko. Avtoparka v Trbovljah in Zagorju imata izgubo. Za izkazovanje o-sebnih dohodkov na rudniku Zagorje velja isto, kot sem omenil za GRAMAT. besedilo načrtovano doseženo % din din celotni dohodek materialni stroški dohodek obveznosti iz dohodka dohodek za razdelitev brutto osebni dohodki družbene službe brutto skladi 83,410.500 86,945.600 104,2 31,586.900 32,144.200 101,8 51,823.600 54,801.400 105,7 5,782.200 7,245.200 125,3 46,041.400 47,556.200 103,4 41,728.100 43,457.700 104,1 417.300 475.700 114,0 3,896.000 3,622.800 93,0 Delitev dohodka načrt, dosež. brutto osebni dohodki 90,6 91,4 prispevek za družbene službe 0,9 1,0 brutto skladi 8,5 7,6 Za druge dejavnosti finančnih načrtov ne sestavljamo. Rudarski šolski center in menze pokrivajo vse izdatke z dohodki in so ustvarile še nekaj presežka. Za počitniške domove sicer sestavljamo mesečne o-bračune, vendar pa izkazani rezultati ne morejo biti realni, ker se sezona še ni pričela. Dokončni rezultat bo znan šele ob zaključku sezone, oziroma koncem leta. Rri vseh dejavnostih podjetja je doseganje in delitev dohodka naslednja : din celotni dohodek 90,912.300 materialni stroški 34,768.900 dohodek 56,143.400 Od doseženega ostanka za brutto osnovno dejavnost obrat za specialna rudarska dela GRAMAT avltopark toplarno proizvodne dejavnosti skupaj rudarski šolski center menze počitniški domovi neproizvodne dejavnosti skupaj Celokupno Likvidnostno finančno stanje se ni bistveno izboljšalo. V maju smo zabeležili nekoliko boljše plačevanje faktur. Pozitivno pa je vplivalo na finančno stanje dejstvo, da so bila glavna investicijska dela končana v letu 1970 in smo lahko letos doseženo amortizacijo uporabili v veliki meri za kritje prekoračitev teh sredstev v lanskem letu. V aprilu nam je banka na temelju odloka Zveznega izvršnega sveta spremenila nekatere kratkoročne kredite za obratna sredstva v dolgoročna obveznosti iz dohodka 7,380.000 dohodek za ra-zddlitev 48,763.400 brutto osebni dohodki 44,615.500 prispevek za družb, službe 481.300 brutto skladi 3,666.600 delitev dohodka v %: brutto osebni dohodki 91,5 prispevek za družbene službe 1,0 brutto skladi 7,5 sklade odpade za: 3,263.300 din 89,0 % 856.500 din 23,4 »/„ —274.600 din —7,5 % —153.200 din -4,2 "A, —69.200 din 1,9 % 3,622.800 din 98,8 «/o 70.400 din 1,9 % 3.300 din 0,1 % —29.900 idin -0,8 o/„ 43.800 idin 100,0 »/o posojila z odplačilnim rokom 25 let in 4 %-no obrestno mero. Pri tem gre za 30 % sedanjega kredita za blagovni promet (od skupno 5 milijonov -din spremenjeno 1,5 milijonov v dolgoročno posojilo) in za lombardni kredit za zaloge premoga v višini 6,7 milijonov din. Z omenjeno konverzijo (spremembo) kreditov na denarnih sredstvih sicer nismo pridobili ničesar, pač pa je skrb za odplačilo odpadla, ker zapade prva anuiteta v odplačilo šele marca 1974. S 1. aprilom 1971 smo spremenili način izplačevanja osebnih dohodkov. Pred tem datumom smo razna pogodbena in honorarna dela izplačevali posebej, sedaj pa je celotni obračun vključen v redno plačilno listo. Zato je v prikazovanju mesečnih osebnih dohodkov v primerjavi s prejšnjimi meseci, nastopila razlika. Preje v naših evidencah o-sebnih dohodkov izven rednega delovnega časa, nismo izkazovali, sedaj pa. Za april smo izplačali netto osebne dohodke za dejansko opravljene delavnike, upoštevajoč tudi pogodbena dela in dodatke (razen nadomestil za letne dopuste, boleznine in podobno) po delovnih enotah, v naslednji višini: 1.780.80 din 1.712.16 din 1.687,44 din 1.557,36 din 1.398.72 din 1.383,13 din 1.450.80 din 1.572.72 din 1.530,48 din 1.472.16 din 1.911,12 din osnovna dejavnost 1.716,00 -din obrat za spec. rud. dela 1.935,36 din avitopark 1.410,24 -din GRAMAT in toplarna 1.442,16 din Hrastnik Trbovlje Zagorje skupni prevoz separacija Trbovlje separacija Zagorje SRD elektro obrat delavnica Hrastnik nabavni oddelek uprava ZPT Z P T 1.726,32 -din Roman Turnšek Oblikovanje in poraba amortizacije V 2. letošnji številki našega glasila, sem podal pregled doseganja in porabe amortizacijskih sredstev v letu 1970. V preteklem letu smo glede na dokončevanje objektov po sanacijskih programih, razpoložljivo amortizacijo precej prekoračili. To je negativno vplivalo na naše že tako nizko finančno likvidnost. V letu 1970 smo bili prisiljeni angažirati obratna sredstva v osnovna sredstva, kar moramo v letošnjem letu nadoknaditi. Zato je bila letos v prvih štirih mesecih posvečena vsa skrb temu, da se obseg investicij in nabave opreme zoži na najnujnejše potrebe. To se je nam posrečilo in koncem aprila smo ugotovili, da smo dolg do amortizacije iz leta 1970 poravnali. Brez upoštevanja prekoračitev iz leta 1970 in prihranka na amortizaciji v letu 1971, nam daje gibanje amortizacije v razdobju januar-april 1971, naslednjo podobo: 1) porabljena sredstva: din — za redno nadomestitev -osnovnih sredstev 2,605.000 — za udeležbo pri investicijskih posojilih 280.400 — za odplačilo anuitet 1,619.300 Skupaj porabljeno 4,504.700 2) doseženo po mesečnih obračunih 7,686.000 3) manj porabljeno (prihranek) 3,181.300 Izkazan prihranek bo v naslednjih mesecih zagotovo porabljen, posebno še, če nam bo odobreno po- sojilo za modernizacijo proizvodnje premoga. Razen tega pa bo tudi redna zamenjava osnovnih sredstev zahtevala veliko več denarja, kot smo ga porabili v prvih štirih mesecih. Primerjava dosežene in porablje- Kolektiv uprave Zasavskih premogovnikov — Trbovlje pred upravno zgradbo, v februarju 1971 ne amortizacije po delovnih enotah nam kaže, da nam je amortizacija v osnovni dejavnosti zadoščasla za kritje vseh nabav, dočim izkazujejo stranski obrati večjo vrednost Rudnik Hrastnik a) doseženo b) porabljeno: — redna zamenjava — anuitete c) manj porabljeno Rudnik Trbovlje a) doseženo b) porabljeno: — redna zamenjava — anuitete c) manj porabljeno Rudnik Zagorje a) doseženo b) porabljeno: — redna zamenjava — anuitete c) manj porabljeno Separacija a) doseženo b) porabljeno: — redna zamenjava — udeležba pri kreditu — anuitete c) manj porabljeno Druge enote v osnovni dejavnosti a) doseženo: — elektrostrojni obrat — žaga — laboratorij — uprava ZP — zakupnine b) porabljeno: — elektrostrojni obrat — uprava ZP c) več porabljeno Poleg teh zneskov, smo porabili za nabavo opreme, ki jo uporabljajo vsi rudniki in ki jo ne moremo izkazati direktno na določeni delovni enoti, še 570.200 din. nabav in izvedenih investicijskih del, kot pa smo dosegli amortizacije na teh obratih. Gibanje amortizacije v poedinih delovnih enotah je bilo naslednje: 1,925.400 din 438.2Q0 228.600 666.800 din 1,258.600 din 1,410.100 dan 43.900 175.300 219.200 din 1,190.00 din 2,186.70 din 27.400 401.800 429.200 din 1,757.500 din 1,296.700 din 87,600 44.600 357.600 489.600 din 806.900 din 60.800 17.400 4.900 88.600 86.800 258.500 din 7.700 260.600 268.300 din 9.800 din Če povzamemlo končne zneske dosežene in porabljene amortizacije v delovnih enotah osnovne proizvodnje, dobimo za prve štiri mesece 1971, naslednji rezultat: a) doseženo 7,077.400 din b) porabljeno 2,643.500 din c) manj porabljeno-prihranek 4,433.900 din Ta prihranek se na ravni podjetja zniža za prekoračitve v drugih dejavnostih na 3,181.300 din. Obrat za specialna rudarska dela a) doseženo b) porabljeno: — redna zamenjava in nove nabave opreme c) več porabljeno GRAMAT a) doseženo b) porabljeno: — redna zamenjava — udeležba pri kreditih — anuitete c) več porabljeno 286.900 din 841.700 121.600 963.300 din 676.400 din 143.900 din 8.200 13.800 241.500 263.500 din 119.600 din Toplarna Trbovlje a) doseženo b) porabljeno: — udeležba pri kreditu 222.000 — anuitete 92.900 c) več porabljeno 314.900 din 314.900 dind Avtopark a) doseženo 177.800 din b) porabljeno 319.500 din c) več porabljeno 141.700 din Omenil sem že, da je v teh znes- skih prikazana vrednost dejansko opravljenih investicijskih del in nabavljene opreme, za kar smo že prejeli situacije in račune izvajalcev oziroma dobaviteljev. Dejansko znaša denarni znesek porabljene a-mortizacije precej več, ker v teh navedenih številkah niso zneski plačanih avansov, predvsem za uvozno opremo in razni obvezni pologi pri bankah (za energetiko). Natančnejši prikaz dosežene in porabljene a-mortizacije, tako po obračunskem kot po finančnem načelu, bo podan v članku o polletnem poslovanju 1971. Takrat bom obdelal tudi doseganje in porabo amortizacije neproizvodnih delovnih enot, t. j. rudarski šolski center, menzo in počitniške domove. Roman Turnšek ANEKDOTE NA GRADBIŠČU Nekdanji direktor rudnika Tr-bovlje-Hrastnik, je ob priliki obiskal Hrastnik. Zanimala ga je gradnja stanovanjskih blokov na Logu, ki so jih takrat imenovali K-12. Ker na gradbišču ni našel poslovodje, je prišel na upravo obrata, kjer- ga tudi ni našel. Poslovodja je medtem nekje zvedel, da ga ga išče direktor in je takoj pohitel na upravo, toda direktor je že odšel. Nato je poslovodja iz telefonske centrale na upravi poklical gradbišče na Logu. Na vprašanje: »Kdo je?«, se je poslovodja predstavil s svojim pravim imenom, nato pa ga je glas na drugem koncu žice vprašal, kje se nahaja. Poslovodja, želeč dokazati svojo vestnost, je brez pomisleka odgovoril: »Tukaj sem, na gradbišču K-12 na Logu«. Tedaj pa kot grom: »Hudiča, na gradbišču K-12 sem vendar jaz in te iščem celo uro«, mu je odgovoril direktor Ribič. V MIZARNI Se pred drugo svetovno vojno je prišel v Hrastnik tovariš S. P., poznejši poslovodja v delavnici. Vesten, kot je vedno bil, je hotel dosledno izvajati varnostne predpise, zlasti kar je zadevalo prepovedano kajenje v mizami, kjer je vedno bila kopica oblancev. Ndkega dne je pri kajenju zalotil mizarja Poldeta, ta pa se je naredil nevedneža in med njima se je razvil tale razgovor: »Polde, kaj pa kadite?« »Drava!« »Zakaj pa kadite?« »Da lažje kašljam.« Iz Zvezne ekopeeme Zvezni poslanec za naše območje tovariš Milan Kožuh, je na seji gospodarskega zbora zvezne skupščine, dne 28. maja 1971, razpravljal o u-iresnači-tivi ciljev ekonomske politike v dosedanjem obdobju letošnjega leta, s posebnim ozirom na rešena .sistematska vprašanja, premajhno udeležbo delovnih organizacij v delitvi družbenega produkta, neustrezne in zakasnele ekonomske politike ipd. Poudaril je, kakšna je bila zaskrbljenost v ustreznih zborih republiške skupščine SRS, ko so razpravljali o gospodarskih gibanjih. Dajal je, da se ne smemo motiti z iluzijo o dozdevni neodgovornosti v zvezni skupščini, ker vsi volilci, t. j. vsi naši delavni ljudje upravičeno verjamejo, da je zvezna skupščina, kot najvišijii samoupravni organ, odgovorna za stanje v Jugoslaviji, odgovorna za vse odločitve ne glede na to, ali je pri njih sodelovala ali ne, če take odločitve posegajo v njene pravice in doinžosti. Nadaljeval je z nasledjniimi ugotovitvami: »Današnja nestabilnost, ki je posledica neizpolnjevanja smotrov reforme, se kaže predvsem v neurejenih gibanjih na notranjem trgu, velikem primanijkljaju plačilne bilance ter v visokih obremenitvah gospodarstva in rasti vseh oblik porabe. Vzporedno, neprestano in skokovito ter neusklajeno naraščanje cen, kar povzroča še večje razlike med proizvajalo; posameznih izdelkov, ki so odvisni na tem področju od uprepov ustreznih organov. Nerazumljivo za posamezne odobritve sprememb cen namesto kompleksa, na katerega vplivajo posamezne spremembe. Podpiram ukrepe za u-resničitev oiljev ekonomske politike za leto 1971 in stabilizacijskega programa v prepričanju, da bodo izvršeni tako, kakor so bili predloženi v okviru pristojnosti sodelujočih faktorjev. To se pravi, da ne bomo ob pregledu prihodnje periodične a-nalize ugotavljali, da se je današnje stanje ponovilo ali celo poslabšalo. Tu ne mislim na obeseg proizvodnje, temveč na finančni uspeh proizvajalcev. Obveznosti z določenimi roki za letošnje leto za sprejem posameznih sistemskih vprašanj ter na področju prenosa posameznih funkcij iz federacije na re-pubMfce in pokrajine, pa so bide kljub določenim rokom časovno pomaknjene, morajo biti izvršene v tem polletju.« Nadalje je govoril še o likvidaciji nepraračunske bilance s pre-nosom vseh investicij na republike. Poudarek je dal tudi potrebnemu pregledu vseh vrst blaga, M ga u-važaimo, posebno še tistega, ki ga uvažamo na temelju posebnih dovoljenj. Preprečiti je treba tudi nesmotrno investiranje ob tujih sredstvih in pretirani uporabi obratnih sredstev za investicijske namene. Govoril je še o potrebi enotnosti pri naročilih za izboljšanje likvidnosti v gospodarsvu, za reševanje vprašanj s področja cen ter preki-niltve umetnega vzdrževanja gospodarskih organizacij, ki niso sposobne in nimajo pogojev za obstanek v sedanjih gospodarskih pogojih. Pni tem je treba upoštevati tudi težave zveznega izvršnega sveta pri njegovih naporih, ki jih ima v se-njih razmerah, ko ne more vedno doseči soglasja organov republik in pokrajin. »S polno pravico in odgovorno-stjo zahtevamo, da se ukrepi sprejeti v naši skupščini ali s strani zveznega izvršnega sveta in so pogoji za izvedbo letošnje resolucije in se ne izvajajo dosledno povsod na področju Jugoslavije, izvajajo povsod z enako odgovornostjo. Za tiste ukrepe, ki so jih bile dolžne v prehodnem roku pripraviti in sprejeti republike, vendar jih niso, naj velja načelo podaljšanja. Uspešnost gospodarjenja mora imeti v vseh naših ukrepih primarno mesto, vse druge okoliščine pa so sekundam ega značaja.« Na koncu je dejal, da naj bi v letošnjem letu izvedli vse priprave tako, da bi že v začetku z novimi sistemskimi rešitvami, uspešno zastavili delo. Če gospodarstvo ne bo dovolj informlir.ano, ne bo moglo sprejemati niti kratkoročnih, še manj pa dolgoročnih rešitev. Končal je z ugotovitvijo, da so razmere tiste, ki povzročajo in poglabljajo poslovno nemoralo in nedisciplini-ram ost. Zaposlovanje delavcev v Razprava v republiški skupščini Republiški poslanec tovariš Karlo Forte-Marko, je poslal uredniškemu odbaru našega glasila v informacijo precej obsežno razpravo, M je na tem mestu ne moremo v celoti priobčiti. Z njo je sodeloval na seji republiškega zbora skupščine SRS, dne 7. 4. 1971 in je potekala na temo: zaposlovanje delavcev v tujini iz območja Slovenije. V svoji razpravi je ugotovil, da v gradivu, ki so ga prejeli poslanci na to temo manjkajo podatki in ocena o tem, kako smo v prejšnjih razpravah, v letih 1966, 1967 in 1968, ocenjevali to problematiko. Dejal je da smo prva leta, ko se je začel migracijski proces, neradi priznali, da je ekonomska emigracija zakonit pojav sodobnega sveta, ker nismo potegnili ločnice med ekonomsko in poflitčno emigracijo, se je prvo leto dogodilo, da so marsikje v tujini prištevali v kategorijo političnih e-migrantov tudi tiste naše ljudi, ki to v resnici niso bili in ki so se morali tako deklarirati, če so hoteli dobiti dovoljenje za bivanje v tu- jini. Preteklo je nekaj let, preden se je izoblakoval status ekonomske emigracije kot nekaj normalnega, obče družbeno priznanega in ne več kot normalno politično obsojan in preziran pojav. Bilo nam je potrebno še nekaj časa, preden smo spoznali, da je premalo tolerirati le e-konomsko emigracijo temveč, da jo je potrebno tudi usmerjati in ji pomagati. Najmočnejši element proti ekonomski emigraciji je bila miselnost, da smo socialistična družba, ki ne sme trpeti brezposelnosti, ne emigracije. V tem razdobju so države — u-voznice delovne sile, p odvzele ukrepe, s katerimi so poskušale zavarovati tuje delavce pred izkoriščanjem. Že takrat smo ugotovili, da so jugoslovanski delavci, ki so jih organizirano zaposlovala naša podjetja v tujini, živeli v boljših živil enskih razmerah, kot pa sezonski delavci v Sloveniji. Tudi v Jugoslaviji smo pričeli delati na tem, da se zaščitijo pravice naših delavcev na tujem. Vlada si je prizadevala skleniti konvencije s številnimi državami. V svoji nadaljni razpravi se je tujini tovarš Forte opiral na prejšnje razprave v republiški skupščanii, ki so se nanašale na problematiko zaposlovanja. Močno je bilo takrat mnenje, da je povečana brezposelnost prinesla tudi določene pozitivne e-lemente v gospodarjenju delovnih kolektivov. Po nepopolnih pod atih' je danes zaposlenih v inozemstvu 900.000 Jugoslovanov. Nekateri so mnenja, da jih je celo več. Dejal je da so predstavniki klubov zaposlenih Jugoslovanov v tujimi v odprtem pismu jugoslovanski javnosti zahtevali drugačen tretman v jugoslovanskem tisku. Ugotavljali so namreč, da večina jugoslovanskih dnevnikov piše v problemih naših delavcev na delu v inozemstvu, na senzacionalističen način in da ima le nekaj jugoslovanskih časopisov stalne rubrike, posvečene problemom Jugoslovanov na delu v ino-zumstvu. Govoril je še o nadaljni vsebini pisma teh delavcev. Po njihovem mnenju se je namreč v Jugoslaviji utrdila meselniost, da je denar glavni razlog odhoda Jugoslovanov v inozemstvo. Tega sicer ne zanikajo, hkrati pa trde, da mnogi odhajajo prav zaradi neurejenih razmer v gospodarsvu. Izrazil je podporo dzvršneum svetu, ki se ukvarja s problemom, kako vrniti naše delavce domov, vendar s tem, da je treba predhodno odpraviti vzroke, ki atiimulMrajo odhajanje v tujino. »Brez dvoma niso v dovolj ni meni dimenzdanniraflii škodo, ki jo predstavlja predvsem odhod znanstvenih kadrov in kadrov s fakultetno izobrazbo v inozemstvo, za katerih izobraževanje pa so delovni ljudje, morda tudi z najinižjiimi osebnimi dohodki, prispevali ogromna sredstva. Po podatkih Tanjuga je četrtima vseh doktorjev znanosti iz Ju- goslavije na delu v inozemstvu. Ti kadri ob velikih zaslužkih, ki jih imajo v inozemstvu, ne vračajo teh sredstev, niti ne prispevajo za razvoj družbe, ki jih je dvignila — večino družbenih dajatev in pravde pa uživajo njihove družine pni nas (med drugim tudi subvencionirana družbena stanovanja in drugo) im vendar o problematiki teh kadrov zelo malo razpravljamo«. V razpravi je tovariš Forte govoril še o strukturi zaposlenih v gospodarstvu, o pozitivnih straneh zaposlovanja delavcev v inozemstvu, sprejemanju in zaposlovanju delavcev, ki se vračajo, izvajanju konvencij o socialni varnosti naših de- lavcev, pomanjkanju ustrezne evidence, socialnem in zdravstvenem zavarovanju, o sestanku političnega aktiva v Trbovljah, ki je razpravljal o tej problematiki, odklonil in protestiral pa je proti vsem namigovanjem, ki so jih nekateri izra: ■ li v zvezi z zaposlovanjem delavcev v inozemstvu, s posebnim ozirom na IBT. Nadalje je v razpravi ugotovil, da je zvezna skupščina v letošnjem letu sprejela poseben zakon, s katerim ureja doslej nejasna vprašanja glede izvajanja investicijskih del in poslovno ^tehniškega sodelovanja s tujino. Elektrogospodarstvo - nekatera stališča Bralce glasila Zasavskih premogovnikov »Srečno« želim seznaniti s stališči, ki jih je predložil Zveznemu gospodarskemu zboru njegov Odbor za industrijo in obrt, po obravnavi poročila komisije Zveznega izvršnega sveta za vprašanja elektrogospodarstva. Poročilo je vsebovalo tudi ukrepe in predloge sklepov za rešitev razmer v elektrogospodarstvu. Omenjeni odbor Gospodarskega zbora je v osnovi sprejel poročilo komisije Zveznega izvršnega sveta in sodil, da lahko služi kot podlaga pri nadaljnjem proučevanju problemov elektrogospodarstva ter pri določanju ustreznih sistemskih rešitev in ukrepov ekonomske politike. Hkrati je odbor ugotovil, da poročilo komisije bolj ilustrira aktualne probleme elektrogospodarstva in njegov položaj, stanje in probleme izvirnih zmogljivosti, da pa ne daje podrobnejših smeri ali projektov za njih rešitev. Zaradi tega, kljub danim predlogom, še vedno ni slutiti jasnejših predstav o rešitvah nekaterih osnovnih problemov, ki že dalj časa spremljajo elektrogospodarstvo. Med problemi je bilo s strani članov Odbora za industrijo in obrt Gospodarskega zbora posebej poudarjeno: da ni dolgoročne energetske bilance v državi, niti projekcije dolgoročnega razvoja energetskih virov, kar je eden glavnih problemov z vrsto posledic na vseh področjih razvoja in gospodarjenja elektrogospodarstva, industrije premoga in nafte. To vprašanje je neposredno povezano s sprejetjem srednjeročnega načrta za naslednje razdobje ter s problemi, ki se pojavljajo s tem v zvezi. Toda za razvoj energetike v državi je pomembnejša dolgoročna projekcija od srednjeročnega načrta, ker mora biti razvoj energetike kontinuiran in hitrejši, da ne bi postal limitni de-jvanik razvoja industrije in vsega gospodarstva. Izražena je bila skrb za posledice, ki lahko nastanejo za gospodarstvo države, ker še niso dognane smeri in viri razvoja energetike za naslednje razdobje, kar lahko povzroči resne težave v ostalem delu gospodarstva po letu 1974. Znano je namreč, da traja izgradnja energetskih kapacitet dolgo, da je odvisna od rokov gradnje in dobav opreme ter drugih dejavnikov, ki jih je treba pravočasno uskladiti, da bi prišli do virov energije, nujnih za nadaljnji razvoj gospodarstva. Pomembno vprašanje je povezano s pripravami projekcije energetskega razvoja in bilance s pravočasnim definiranjem potrebnih kapacitet, z navedbo vrste energetskih virov za daljše energetsko razdobje, da bi se domače gospodarstvo lahko pravočasno orientiralo. Gre tudi za odnos v izgradnji objektov za proizvodnjo hidro in termo energije, od česar bo odvisen razvoj proizvodnje v industriji nafte, orientacija za izgradnjo jedrskih elektrarn in drugo, torej za definiranje politike izkoriščanja virov energije in surovin za njen razvoj. Od tega je odvisna o-rientacija razvoja proizvodnje premoga in v industriji nafte ter samega elektrogospodarstva pa tudi ukrepi, ki jih je treba pravočasno sprejeti, da bi zagotovili kontinuiteto v preskrbi gospodarstva z energijo, ob upoštevanju tudi vedno večje rasti njene porabe. Problem organizacije eletotrogo-sporastva kot enotnega energetskega sistema, je prav tako pritegnil vso pozornost. Enotno elektrogospodarstvo, ki bi omogočilo medsebojno povezanost znotraj te panoge, pa tudi med njo in ostalim gospodarstvom ter bolj racionalno izkoriščanje proizvodnih kapacitet, večjo u-činkovitost, racionalnost in rentabilnost v proizvodnji in porabi energije, bi takšno enotnost lahko oziroma moralo doseči le na podlagi samoupravnega mehanizma in družbenega dogovarjanja. Nikakršnih posebnosti elektrogospodarstva, ki brez dvoma obstajajo, ni' mogoče vzeti za osnovo, ki bi" to panogo izločila iz dogovarjanja' ih družbenega spo- raizumevanja in ki bi jo postavila v nekakšen izjemen položaj. Z ugotovitvijo, da se v tej smeri ne dela resno, da je elektrogospodarstvo še vedno razcepljeno in v glavnem zaprto v ožje regije, da ni nujnih medsebojnih dogovorov in soglasja, je odbor sklenil podati iniciativo, na podlagi katere bi začeli z razgovori in kasneje z dogovori med socialističnimi republikami in pokrajinami ter ostalimi dejavniki — o osnovah, smereh in rešitvah bodočega delovanja enotnega elektrogospodarskega sistema v državi, o obveznostih in pravicah dejavnikov, ki sestavljajo ta sistem, o njihovih medsebojnih odnosih ter odnosih z ostalim delom gospodarstva. ' Poiseben pomen ima izgradnja mreže daljnovodov 380 MW v državi, ki mora zagotoviti povezanost elektroenergetskih virov in centrov porabe ter povezanost našega elektrogospodarskega sistema s tujino. Ta mreža mora prispevati k racionalnejšemu izkoriščanju in učinkovitejši preskrbi z električno energijo, zato naj bi podprli napore za zagotovitev virov financiranja njene izgradnje. Posebno vprašanje je cena električne energije ter politike, Id bi jo vodili na tem področju. Predlogi sklepov, ki jiih je dala komisija, so sprejemljivi, kar zadeva politiko cen električne energije, medtem ko bi morali ostale predloge razširiti tako, da bi širše zajeli problematiko energetike. S tem, da se podpira politika zvišanja cen električne energije na raven paritete, istočasno odbor predlaga, da naj ta politika zadeva tudi cene premoga, ki ga rabijo v termoelektrarnah. Poleg tega je odbor mnenja, da se predlogi sklepov v poročilu razširijo še z naslednjim: »Nujno je rešiti problem dviga cen premoga na pariteto cen v državah EGS (evropsko gospodarske skupnosti). To zato, ker so osebni dohodki kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev v premogovnikih zelo nizki. To povzroča mno- žično zapuščanje premogovnikov, kar lahko onemogoči delo in preskrbo termoelektrarn s premogom.« Za zaključek navajam, da odbor podpira predlog, da se do dviga cen električne energije na pariteto za elektrogospodarstvo zagotovi ustrez- na kompenzacija, vendar bi bilo hkrati s tem potrebno v primeru sprejetja predloga, določiti vire in način zagotavljanja kompenzacije. Menim, da bi naj ustrezno veljalo tudi za naše premogovnike za tiste koli ine premoga, ki jih do- bavljajo termoelektrarnam, oziroma tistim porabnikom, ki v industrijske namene pretvarjajo premog v ustrezno energijo. Milan Kožuh zvezni poslanec SKOK GEZ KOZO - V RUDARSKI STAN Glavni direktor ZPT Albert Ivančič, dipl. inž. rud. je spregovoril novosprejetim rudarjem in jim čestital V soboto 12. junija 1971 je bila pozornost članov ZPT uperjena v zaključno slovesnost — razdelitev zaključnih spričeval mladim rudarjem - kopačem, absolventom rudarskega šolskega centra. Za to priložnost so bila povabljeni gostje z vseh zasavskih rudnikov in ravnatelji osnovnih šol, ki so jih naši učenci tretjega letnika obiskovali pred vstopom k nam. Srečanje je snemala radiotelevizija Ljubljana. Povabilu so se odzvali skoraj vsi povabljenci z zasavskih premog Ovnikov, nekaj pa je bilo službeno zadržanih in so se opravičili. Le ravnateljem osnovnih šol, z izjemo osnovne šole Alojza Hohkrauta iz Trbovelj, se ogled prireditve ni zdel vreden. Svečano okrašena steklena dvorana delavskega doma v Zagorju je po dolgih letih spet doživela skok čez kožo. Čeprav ni bilo vseh podrobnosti ceremoniala ,pa je obujanje te, z rudarstvom povezane tradicije doživelo hvaležno odobravanje. Steklena dvorana se je bleščala od zastav, zelenja, nageljnov in rudarskih uniform. Poleg miz pa je čakal sodček in tradicionalno oblikovana koža. Mladi rudarja so sedeli v ospredju, v svečanih uniformah so bili resni, zadržani. Slavje je bilo prirejeno v čast rudarskega stanu, posebno pa v njihovo čast. Proslava se je pričela z rudarsko himno Stan rudarski; z vsem žarom jo je zapel Loški glas. Program je najprej povezoval napovedovalec Vlado Garantini. Svečani del prireditve je bil dvodelen. Najprej je prikazoval težko, uporno, a svetlo tradicijo revirjev, drugi del pa je zajemal slavnostno podelitev spričeval in tradicionalni skok čez kožo. Mladim rudarjem so se z recitacijami pridružili še starejši, Šum Tone z imenitno interpretacijo Drej-čnika Andreja, Zavrašek pa je v zabavnem delu poskrbel za buren aplavz s Staro knapovsko. Kako gledajo mladi rudarji danes na svoj poklic, smo čutili iz spisa Rudarski stan — pozdravljen, Vlada Matjašiča (spis prinaša glasilo Srečno). Takšnih nalog bi lahko prebrali še več, ne morda tako lepo .povedanih, vendar s podobni- mi mislimi, upanji, pričakovanji in spoznanji. Nato je povzel besedo predsednik šolskega sveta RŠC tovariš Bojan Štibernik (vodja praktičnega pouka na šolskem delovišču Kisovec). Navajam nekaj misli: »Hitro je minil čas, od vašega vstopa k nam. Prišli ste nebogljeni in drobni, zdaj pa odhajate .prekaljeni, močni, krepki, obogateni z novima znanji. O-pravili ste zrelotni izpit, priključili se boste vrstam rudarjev. Veselilo nas bo, če bomo o vas silišali, da ste se z uspehom vključili v proizvodni proces. Vaše udejstvovanje pa ne bo samo na delovnem mestu, ampak tudi v samoupravnih organih ZPT ali v širšem okolju, za kar imate tudi dovolj znanja. Ko vstopate v samostojno življenje, naj vas spremlja stara ljudska modrost, da boste imeli toliko, kolikor boste ustvarili sami in v skupnem delu s sodelavci. Naš zapleten čas zahteva, da se opremo na lastne sile in si ustvarimo boljši jutrišnji dan«. Vodja rudarskega šolskega centra, tovariš Kovač Pavel, dipl. inž. rud., je ob slavnostni mizi podelil zaključna spričevala. Rdeči nageljni so se zasvetili na svečanih rudarskih uniformah, na licih so zacveteli nasmehi. Odličnjakom so bile raz- deljene knjižne nagrade, najboljši športniki pa so dobili plakete za športne dosežke. Ta svečani trenutek je Loški glas počastil s Himno delavstvu. Razdelitev spričeval je pomenila opravljene uradne formalnosti. Po šegah in navadah »knapovskega stanu« pa mora vsak rudar skočiti čez kožo, da si pridobi pravi naziv. Medtem, ko so zeleni rudarska bruci iskali brkatega brucmajorja, so prisotni poslušali Staro knapovsko, ki jo je imenitno povedal Rado Zavrašek. »Zares je obrajtan ta knapovski stan, od same gosposke spošfvan, čez teden je umazan, se prime ga pot, v nedeljo se spuca — je kuker gusput. Ta mlada dekleta tud knape časte, ker gnarce imajo, jih včas napoje, zato so drug fantje na stran, knap je gusput, služ’ gnarce vsak dan. Z leseno motiko ne moreš kopat, s svinčeno sekiro ne drv naklat, al’ knap se potrudi, vam daje blago, železo, pa kulm, pa tud’ čisto zlato. Ga hava, ga fila, s perKliarom na rit, in če udare na njega se hrib, ga far ne bo mahal z loparjem po rit. Trobenta zapela na sodni dan bo, pred sodbo bo prišlo njegovo telo, pri sodbi se lahk’ mu bo zgovorit, kje Jezus nebeški pravičen sodnik!« Zeleni bruci so že našli brucma-jorja (Miha Podlesnik); dostojanstveno zravnan, uniformiran, je s strumnim korakom vodil vrsto knapovskih brucev. Potrkovai je s taktirko, brki so mu nevarno sršeli, glavo pa mu je krasila imenitna kapa ozaljšana s kurjim perjem. Vsak zeleni rudarski bruc je moral nato povedati geslo, izpiti na duš ek vrček piva in skočiti čez kožo, da je dokazal svoj vstop med rudarje — kar je seveda vsem uspelo. Nekaj gesel: »Filaj! Puklo! Fed-runga je! Fedrunge ni! Svicam! Silam Mat’ kurja z Zagurja! Guga dej! Colnga! Srečno — pa ne za večno!« Sele zdoj so bili to pravi rudarji, izgubili so svojo »zeleno« barvo in postali pravi knapi. V krajšem nagovoru jih je pozdravil tovariš Albert Ivančič, dipl. inž. rud., glavni direktor ZPT, jim čestital in zaželel veliko uspehov v nadaljenjem življenju in delu. Samo nekaj značilnih misli: »Pozdav-ijam vas, v vrstah zasavskih revirjev! Upam, da bomo z vašim prihodom še laže uresničevali cilje, ki smo si jih zadali. Strinjam se z mnogimi vašimi mislimi, ki ste jih izrekli. Eno vaših gesel je omenjalo tudi osebne dohodke. Zavedati se moramo, da bomo imeli toliko, kolikor bomo . ustvarili, zato moramo vključevati v proizvodnjo čimveč strojev. Vi pa boste morali znati V stekleni dvorani delavskega doma v Zagorju so novopečeni rudarji skakali s pivskega soda čez kožo ravnati z njimi, kajti samo od tehnike in strokovno usposobljenega človeka, zavisi napredek«. Glavni direktor se je nato rokoval z mladimi rudarji, s tem pa je slovesnost dosegla svoj vrh in tudi zaključek. Jubilante je spremila na novo pot le še pesem Loškega glasi »Budi sirena«. Svečana proslava je bila tako zaključena. Razgovor pa se je zavlekel. Mladi in stari so se pomešali, pesem je še dolgo odmevala in prehajala v hripavo. Na dan je prišlo še veliko pozabljenih, oglatih in kosmatih, ki jih znajo starejši. V rudarskem poklicu so slavja bolj redka, zato pa so verjetno tista bolj burna in vesela. Vlado Garantini Mladi rudarji-kopači z brucmajorjem in nekaterimi člani kolektiva RŠC, pred delavskim domom v Zagorju Rudarski stan, pozdravljen! Že v osnovni šoli sem želel, da bi nekoč postal rudar. Moj stari oče je delal v rudniku Sega pri Makolah. Večkrat mi je pripovedoval o tem poklicu. Navdušil me je zanj in življenska pot me j e zanesla v Zagorje, kjer sem se vpisal v rudarsko šolo. Tri leta sem med rudarji. To so ponosni in pošteni ljudje. Rad jih imam. Vsek dan znova to zpozna-vam. Trdo delo jekleno prijateljstvo krepi tovarištvo in ljubezen do domače zemlje, vlava odločnost, rojeva kritične besede, kadar je to potrebno in daje ton ter ritem vsem dogajanjem v rudarskih revirjih. Zgodovina Hratnika, Trbovelj in Zagorja je ponosna. Upor in ustvarjalna sila teh krajev sta pokazala svoje zobe starojugoslovanskemu kapitalističnemu izkoriščanju in nemškemu okupatorju, ki je hotel naš ponos potisniti v blato. Rudarski živelj ni nikoli prosjačil za, pravico, ampak jo je iskal, terjal in zahteval. Danes so drugačni, boljši časi. Življenje je lepše kot nekoč. Bodočnost si krojimo sami. Od naše sposobnosti je odvisno, kako bomo odpravljali napake in priborili svojemu poklicu še častnejšo mesto. Biti rudar je zame ponos, poklic, svetinja. Nikoli ga ne bom zapustil, čeprav je to delo trdo in nevarno. Kopanje premoga mi ne pomeni samo zaslužka: to delo je moj vzgojitelj; vzgaja me v jeklenega človeka, ki bo vedno pomagal soljudem. Dobro se spominjam mojega prvega srečanja z jamo. To je bilo pred dvema letoma v jami Kotre- dež. Kar bolj odraslega sem se počutil, ko sem si na čelado zataknil svetilko in odšel z drugimi učenci ter instrustorji po Vinskem rovu in jašku na delovišče. Občutek strahu je kmalu zbledel. Hitro sem spoznal rudarsko delo in navade, ki ga Šolanje je za mano. Vstopil bom v rudarski stan. Spoprijel se bom z delom in samostojnim življenjem. Ker sem rudar, bom ponosno, brez klečeplazenja, premagoval vse ovire. Pozdrav SREČNO pa mi bo vsak dan sproti vlival novo voljo in nove moči. Vlado Matjašič RŠC, 3. b Dom učencev rudarskega šolskega centra ZPT-internat v Kisovcu, Zagorje Bom učencev ft$C V sestavu rudarskega šolskega centra Zagorje, M deluje v oktvteu Zasavskih premogovnikov - Trbovlje, je tudi dom učencev v Kisovcu. To je intarnait, kjer biva večina u-čencev poklicne rudarske šole. Dom leži v idiličnem okolju, u-maknjen hrupu in prahu, v bližini se raztezajo smrekovi gozdovi, nad nji mje novozgrajeno igrišče, koder se mladinci razvredrijo v športnih igrah. Po ureditvi tega športnega prostora se je kvaliteta v posameznih atletskih disciplinah in športnih igrah neprimerno izboljšala, pa zato dosegajo naši fantje, kjerkoli se poda je le, da naš ali nimamo redne-javijo, dobre športne rezultate. Ško-ga predavanja telesne vzgoje, ki hi se lahko bolj predal sistematičnemu izvenšolskemu delu, honorarni pa vsega kljub prizadevanju ne zmore. Dom učencev sestavljata dve zgradbi, stari in novi internat. Naj povem, da je za internat bila prvotno namenjena stolpnica v neposredni bližani rudarske šole v Zagorju, ^zraven naj bi gradili tudi telovadnico. Denar za gradnjo je pritekal iz zveze. Toda vrelec je prehitro usahnil in zdaj domujejo v nebotičniku uprave raznih podjetij ter stanovalci. Kljub stihijskemu načrtovanju na pamet, pa je čas po svoji logiki le naredil dobro za nas, ker je zdajšnja lokacija internata neprimerno ustrežnejša. Le kako bi se športno izživljali sredi stanovanjskih blokov? Prve lopate za novi internat so zasadili 1964. Pobudnik in investitor je bil rudnik Zagorje. Stari dom ni zadoščal več, ker je bil premajhen in nesodoben. Gradnja in namer, i tev opreme se je končala oktobra 1967 leta. Ob združitvi zagorske in trboveljske poklicne rudarske šole v eno, je bila preurejena še notranjost starega internata. Obe zgradbi zdaj lahko sprejmeta 150 gojencev, letos pa jih je ob koncu šolskega leta bivalo v njem le 86. Med obema zgradbama je cvetlična gredica, zraveni pa bodo kmalu nameščene še betonske ki opice, ki jih bodo izdelali učenci sami s pomočjo učiteljev praktičnega pouka. Novi internat sije s svojo belino med rudarskimi hišicami, obraslimi z brazdami, vrtnicami ter drugim okrasnim grmičevjem. S svojo urejenostjo in sodobnostjo je zares primeren dom, boljši kot so ga imeli gojenci doma. Kolikor poznam internate v Sloveniji, je gotovo med naj lepšimi, kajti mnogi drugi so preurejene kaznilnice, vojašnice, samostani, celo gradovi, in so v zelo žalostnem stanju, zato bo akcija slovenskega šolstva (RIS) v prihodnje usmerjena v izboljšanje takega stanja. Se lepši vtis naredi notranjost lin tarnata, snažen hodnik vodi v spalnice, dnevno sobo, pisarno vzgojiteljev in ostale pomožne prostore. Stene so olepšane s slikami in športnimi prizmami ji, ker jih je preveč, da bi lahko vse spravili v mladinsko sobo. Spalnice so opremljene z novim in dokaj dobro ohranjenim pohištvom. Postelje si urejajo učenci sami, čistijo pa snažilke, razen ob nedeljah, ko to opravijo fantje. Snaga sije vedno, edino v začetnem mesecu nekoliko šepa, ko pridejo novinci. V dnevni sobi preživljajo mladi svoje proste ure ob televiziji in radiu, v glavnem pa služi ta prostor učenju, ob navzočnosti vzgojiteljev potekajo v njej učne ure, trikrat po tri ure na teden za 2. in 3. letnik ter petkrat za 1. letnik. Ob svečanih prilikah dnevno sobo spremene v dvoranico. Zunanjost prejšnjega doma je starejšega videza, vendar pa je zato notranjost s svr jimi zanimivimi prostorni bolj privlačna — tam še ena dnevna soba — učilnica, soba za namizni tenis in klubska — mladinska soba. Na pobudo odraslih smo uredili v domu mladinsko sobo, jo opremili z gramofonom, radiom, šahu ter pripomočki za družabne igre. V omari z vitrino se drenjajo številni pokali. Na stenah visijo plošče, kamor učenci lepijo literarne prispevke, časopisne vesti, športne ljubljence, urejajo fotografski kotiček. Seveda se bo to delo še okrepilo. V primerjavi z drugimi mladinskimi aktivi je bil naš verjetno najboljši, točno pa ne vem, to je moj osebni kriterij, ker drugega za ocenjevanje mladinske dejavnosti v Zagorju ni. Ne morem pa reči, da je bila dejavnost odraz samostojnega prizadevanja mladinske organizacije, pač pa so bili vprežen! v programirane dejavnosti, ki jih je silila k delu. Mnenja sem, da bi moralo biti tudi drugod podobno, pa bi mrtvilo izginilo. V novem šolskem letu pa se bo intenzivnost in samostojnost mladinskega aktiva povečala, k čemer bodo svoj delež prispevali vzgojiiiteUjd v še večji meri. Poudaril sem že, da vključujemo učence v rudarstvo s precejšnjega dela Jugoslavije. Fantje prihajajo k nam z različno izobrazbo, z mnogoterimi navadami in razvadami, iz raznovrstnega socialnega okolja. Ta splet individuov se zlije v eno okolje. Da pa se stvari enoten kolektiv, da se preoblikujejo navade, izoblikujejo osebnosti, fantje prihajajo namreč v najbolj burnem obdobju razvoja, pa je treba veliko Spalnica v domu učencev RŠC v Kisovcu patmp ežlj!iiV,oat)i, vodje, pedagoškega eirosa, v prvi vrsti pa še več pedagoškega znanja. V "domu delajo Štorje vzgojiiiteljii. Z mladima morajo delati strokovno usposobljeni ljudje, večina že ima predpisano izobrazbo, drugi si jo bodo pridobili. Toda za delo s fanti, ki jih je življenje pred prihodom k nam sukalo in strojilo zedo raznoliko, le dober človek, s srcem predan temu pcMicu in tak, ki vedno išče, kako bo izboljšal in lepšal življenje drugim, Takega človeka je mladina vedno potrebovala in ga potrebuje tudi danes; seveda pa se idblikuje le počasi in z delom. V glavnem se učenci počutijo v internatu dobro, življenje jim pote-moči bo v prihodnje treba vložiti ka med učenjem, igro in delom. Več moči bo v prihodnje treba vložiti v delo z mladinsko organizacijo, damsko skupnostjo, aktivam ZK mladih in športnim društvom, vendar so to notranje stvari, kjer lahko vsaka, kakorkoli postavljena beseda, dobi raznoter odmev. Dom se vzdržuje s prispevki u-čancev, s prispevkom izobraževalne skupnosti Slovenije im z dotacijo Zasavskih premogovnikov — Trbovlje V letu 1970 so ti dleežtai znašali: Celokupni stroški so nanesli 593.485,27 dinarjev; od tega so za kritje prispevali; — Zasavski premogovniki — Trbov Ije 283.121,21 — Republiška izobraževalna skupno st 123.191,00 — Prispevki učencev za hrano 1871173,06 593.485,27 Skupaj Morda bo v gladilu objavljena informacija razjasnila nekatera natolcevanja učencev in jim dala jasno podobo o dejanskih stroških v naslednjli obliki: Vsak učenec plača za hrano mesečno 180,00 din, v celem letu 2.160.00 dim. Povprečno število u-čencev celega leta dobimo, če prispevek učencev 187.173,06 (za celo leto) delimo z enoletnim prispevkom enega učenca (2.160,00 din) — povprečno število učencev na leto je bilo v letu 1970 — 87. Stroški na mesec za enega učenca: — Zasavski premogovniki — Trbov Ije 27,18 din — Republiška izobraževalna skupno st 118,00 din — prispevki učencev za hrano 180,00 din Skupaj na mesec 568,47 din Poleg tega, kar plača učenec, je treba torej dodati mesečno še 388,47 din za vsakega posameznika. Kot se vidi iz pregleda, prispevajo daleč največji delež Zasavski premogov-miiki — Trbovlje. Upamo, da bomo v prihodnje člani rudarskega šolskega centra s svojim delom potrdili dosedanje zaupanje ZPT in oblikovali rudarje, ki bodo s vojiim delom prispevali k uresničevan ju ali jev ZPT in celotne družbe. Investicije v takega človeka pa niso nikoli previsoke. Vlado Garantoma dnevni sobi doma učencev RŠC v Kisovcu Žrtvam rudarske tragedije v slovo Čakalnica rudnika Hrastnik, dne 8. aprila 1971, nekaj pred 14. uro. Zunaj lepo sončno vreme, ki obeta lepe pomladne dni. Znotraj nadzorniki razvrščajo rudarje za delo na popoldanski izmeni. Med govorjenjem je slišati tudi nadzornika Franca Špajzerja, ki je za Zapadno polje jame Ojstro odrejal delovno brigado približno takole: »Štev. 318 — gospodar čela Srečko Kordon, štev. 328 — strelni mojster Dominik Pavlič, štev. 338 — kopači Anton Ramšak, Rudi Prah, Valentin Glinšek, Franjo Pinterič, Jože Leben. Franc Jutez, Alojz Blatnik, Vekoslav Zupančič in Henrik Matul, kopašlka pomočnika Janko Lapornik in Anton Janežič, štev. 398 — prestavljaš mehanizacije Miha Zakošek, štev. 458 — rušača Ivan Bedenik in Prane Kranjc, štev. 528 — čuvaj mehanizacije Alojz Brečko, štev. 538 — nakladalec Ladko Golobič, štev. 622 — vzdržba Ivan Leskošek in Alojz Stražar ter štev. 916 — dostavljalec lesa Jože Verbič. Vsi na svoja delovišča«. Klicani so bili tudi drugi, toda prav tem 22 članom delovne skup- nos,ti je usoda namenila to popoldne največ gorja, strahu in trpljenja, nekaterim pa tudi smrt. Ob odhodu v jamo so si rudarji popoldanske izmene, z onimi z dopoManske, -izmenjala besede o stanju na deloviščih. Tako je bilo tudi med člani delovne brigade 80. Rdkfli bi lahko, da je običajen medsebojni raport dal zagotovilo: »Na delovišču nič posebnega«. V jamo ste se podali v prepričanju, da bo tudi vaš del brigade nakopal nove tone premoga in da je vaše prizadevanje potrebno za dobro podjetja in družbe, še posebej pa za dobro vas samih oziroma vaših družin. Delo je potekalo normalno, toda ob 18.30 uri je brez vsakega prejšnjega znaka počilo. Nastal je vdor vode, ki je pomešana z blatom, divjala kot pobesneli hudournik. V nekaj trenutkih je nenadna in uničujoča sila zalila celotno delovišče in kruta smrt, ta večna človekova spremljevalka, je tragično ugasnila življenja osmim rudarjem. Naslednji podatki povedo najbi-stvenejše iz življenja smrtnih žrtev: Priimek in ime Starost let Štev. otrok Bivališče Zadnja vstop Delovna doba - let v podsku-p-jetju na Bedenik Ivan 45 2 Hrastnik 15. 11. 4' 7. 23 27 Kordon Srečko 44 1 Hrastnik 16. 7. s: i. 21 25 Lapornik Janko 37 2 Sedraž 1:2. 9. e: 3. 7 17 Matul Henrik 38 4 Sedraž 24. 3. 62. 9 15 Pintarič Frapjo 39 2 Vučetunec 17. 10. 58. 12 18 Prah Rudolf 40 2 Hrastnik 9. 1. 54. 17 22 Verbič Jože 38 2 Krmelj 23. 9. 65. 5 15 Zakošek Miha 39 1 Hrastnik 13. 7. 54. 20 22 Franjo PINTARIČ V času reševanja vaših trupel v jami, se je hkrati borila ekipa zdravnikov v trboveljski bolnišnici za življenja nekaterih vaših sotova-rišev. Tja so bili prepeljani: Blatnik Alojz, Janežič Anton, Leben Jože, Glinšek Valentin, Kranjc Franc, Pavlič Dominik, Zupančič Vekoslav. Brez večjih telesnih poškodb pa so se vodni stihiji uspeli umakniti: Brečko Alojz, Juntez Franc, Ramšak Anton, Golobič Ladko, Leskovšek Ivam, Stražar Alojz, Špajzer Franc. Nenasitna smrt je požrtvovalnim zdravnikom v bolnišnici iztrgala še eno mlado življenjie. Za posledicami hudih poškodb je umrl Anton Janežič, star 32 let, oče štirih otrok, doma iz okolice Šentjanža, v pod- Rudi PRAH jetju zaposlen 5 let s celokupno delovno dobo 13 let (zadnji vstop 4. 10. 1965). Tako je bil skupni krvni davek te nenavadne rudarske tragedije zelo visok: Izgubili smo devet dragocenih življenj delavnih tovarišev, devet žena je ostalo brez mož in dvajset otrok brez očetov. Predolgo bi bilo opisovati vaše življenjske poti, ki so bile za vsakega posebej trde. Vsi ste imeli grenko mladost, saj večina vas pripada tisti generaciji, ki je bila rojena nekaj let pred najbolj težko in krvavo dobo, ko so bili naši narodi izpostavljeni okupatorjevi tiraniji. Visoka zavest naših ljudi je pripomogla, da je bila izbojevana svoboda, v kateri ste tudi vi po svojih močeh pomagali pri izgradnji naše socialistične družbe. Vsi ste bili dobri tovariši in sposobni rudarji. Bil ste v najlepših letih, pdlni življenjskih načrtov ter dobri in skrbni glavarji svojih dru- Jože VERBIČ Ivan BEDENIK žin. Kakor je nenadomestljiva izguba pri vaših naj dražjih, tako je tudi za nas v podjetju nepopisno težko, kajti toliko delovnih tovarišev hkrati, doslej še ni iztrgala nobena nesreča v rudniku Hrastnik. Ne najdemo pravih besed, s katerimi bi se vam lahko dovolj zahvalili, toda klanjamo se vašemu spominu z globokim spoštovanjem in z obljubo, da bo spomin na vas ostal vedno živ med nami. Družilo vas je težko rudarsko delo, družilo vas je iskreno tovarištvo ter medsebojno zaupanje in tudi kruta smrt je istočasno pretrgala vaša dragocena življenja. Ker pa ste živeli s svojimi družinami, torej s svojimi najdražjimi v različnih krajih, vas zato nismo mogli položiti še k skupnemu počitku. Tovariš Franjo — Ti počivaš v daljnjem Lopatincu. Vidva Jože in Anton, ležita v objemu sončnih šentjanškšh vinogradov. Tovariša Henrik in Janko, ki sta bila s svojimi domačijami soseda, počivata tudi v sosednih grobovih na sedraž-ketm pokopališču. Vi domačini — Ivan, Srečko, Rudi in Miha — pa počivate na domačem pokopališču na Dolu pri Hrastniku. Od vas smo se povsod poslovili v velikem številu in s tradicionalnimi častmi. Dovolite spoštovane žrtve velike -rudarske tragedije, da vam v pozdrav še enkrat posredujemo naš skromen, toda iskren rudarski SREČNO! Stanko Plahuta Stanko Plahuta: Offlati zemL^a Kako različna si mati zemlja, ko za rudarje vse skrbiš in kako volja se ti menja, ko v nedrjih črtno zlato držiš. Zunaj skoraj že se prebudilo je zelenje, ko udarila si v ustaljen mir; ugasnila devetim rudarjem si -življenje in med ostalimi ustvarila nemir. Kako kruta si zemlja ti, ko devetim ženam vzela si može; kako velik zahtevala davek si krvi, ko dvajset otrok v nemilost tvojo zre. Še za življenja bomo trepetali, pa čeprav je to zelo hudo; toda še naprej bomo te spoštovali, ker pač nudiš črno nam zlato. Prav zato težka je pot rudarja, ki trga bogastvo iz tvojih globočin; sebi in družini boljši čas ustvarja, tudi za družbo ustvarjalec je dobrin. Zemlja, od tebe bomo še odvisni, ker dajala nam bogastvo boš na plan; zato naj nikjer ne bo zavisti, če za rudarje nastopil bo še lepši dan. V spomin žrtvam rudarske nesreče v rudniku Hrastnik-jama Ojstro, z dne 8. aprila 1971 Anton JANEŽIČ Henrik MATULJ ZAHVALA V težki rudarski nesreči v jami Ojstro, dne 8. aprila 1971, je bil med ponesrečenimi rudarji tudi moj mož Alojz BLATNIK. Zahvaljujem se vsem članom reševalnega moštva, ki so z velikim naporom in požrtvovalnostjo rešili tudi mojega moža. Posebno pa se zahvaljujem tovarišu Jožetu JAGRU, ki mu je prvi nudil pomoč in s tem rešil življenje. Vsem najlepša hvala, žena Mici in sin Vojko. Hrastnik, maj 1971. Sklad solidarnosti Odbor za ekonoms ko-tehnične zadeve našega podjetja je na svoji seji v drugi polovici apnila t. 1. sklenil, da je treba izdelati poseben pravilnik o oblikovanju in razdeljevanju sredstev sklada za pomoč družinam članom naše delovne skupnosti, ki so se pri delu v podjetju smrtno • ponesrečili. Osrednji delavski svet je na svojem 17. za-sedanju-žalnem zasedanju, dne 9. aprila 1971 ustanovil namreč poseben sklad za pomoč družinam ponesrečenih rudarjev potem, ko se je dogodila 8. aprila t. 1. skupinska nesreča v jami Ojstro rudnika Hrast-nik, v kateri se je smrtno ponesrečilo devet naših sotovarišev. Osnutek pravilnika, ki smo ga imenovali »Pravilnik o oblikovanju«, razpolaganju in razdeljevanju sredstev sklada solidarnosti, je bil 13. maja t. 1. razposlan v razpravo vsem članom osrednjega delavskega sveta, delovnim enotam in njihovim organom upravljanja, druž-beno-političnim organizacijam in članom naše delovne skup nositi. Na pripravljeni osnutek pravilnika je bilo poslanih s strani posameznih delovnih enot oziroma njihovih organov upravljanja nekaj pripomb, ki jih je osrednji delavski svet v glavnem tudi osvojil. Na 19. zasedanju, dne 27. maja t. 1. je srednji delavski svet obravnaval predloženi pravilnik in ga z manjšimi dopolnitvami tudi sprejel. Pričel je veljati osmi dan po objavi v podjetju, uporablja pa se z veljavnostjo od 1. januarja 1971 dalje. Določila pravilnika veljajo za vse tiste družinske člane, katerih očetje, matere oziroma zakonski tovariši so se smrtno ponesrečili pri delu v našem podjetju. Sprejeti pravilnik določa, da se iz tega sklada daje pomoč družinam članom delovne skupnosti kot izraz solidarnosti v primerih, če se je član delovne skupnosti smrtno ponesrečil pri delu, če je član delavne skupnosti umrl zaradi posledic nesreče na poti na delo in z dela, če jo kot takšno prizna odbor za varstvo pri delu in socialno — zdravstveno varstvo ZPT in če je član delovne skupnosti umrl zaradi posledic nesreče pri delu. Sredstva za sklad solidarnosti se oblikujejo iz prispevka podjetja, iz prispevkov članov delovne skupnosti, iz prispevkov delovnih organizacij, družbeno-političnih skupnosti ter ostalih pravnih in fizičnih oseb. Sklad se deli v operativni in rezervni del. Operativni del sklada je namenjen za redne izdatke, katere je možno predvideti že v začetku leta, razemvni del pa je namenjen za pokrivanje izrednih izdatkov, ki lahko nastopijo med letom. S sredstvi sklada solidarnosti u-pravlja poseben upravni odbor, ki šteje sedem članov. V tem odboru so trije člani sindikalne organizaci- je, trije člani, ki jih izvoli osrednji delavski svet in en predstavnik vodstva podjetja. Mandatna doba u-pravnega odbora sklada traja dve leti. V naslednji dveletni mandatni dobi so člani upravnega odbora lega sklada po sklepu osrednjega delavskega sveta: Prosenc Anton, predsednik osrednjega delavskega sveta, in predsednik upravnega odbora sklada, člani pa: Pukmajster Vili, predsdnik odbora za ekonomsko-tehnične zadeve, Vovk Ivan, predsednik odbora za varstvo .pri delu in socialno-zdravstveno varstvo, Podkoritnik Marko, predsednik sindikalne podružnice rudnika Hrastnik, Rimaver Mirko, predsednik sindikalne podružnice rudnika Trbovlje, Kolenc Ivan, predsednik sindikalne podružnice rudnika Zagorje in Ivančič Albert, dipl. inž. rud., glavni direktor. Sredstva sklada solidarnosti se koristijo za pomoč pri šolanju otrok, za socialno pomoč družinam, za urejevanje skupinskih grobov ponesrečenih članov delovne skupnosti, za dajanje deputatnega premoga družinam ponesrečenih članov delavne skupnosti ter za postavitev spomenika na skupinskem grobu ponesrečencev. Na materialno oziroma denarno pomoč so iz tega sklada upravičeni le ožji člani družine smrtno ponesrečenega člana delovne skupnosti ZPT. Upravni odbor tega sklada je dobil po sprejetem pravilniku pravico, da sklepa o dodelitvi pomoči tudi v posebnih primerih, kd v pravilniku niso posebej našteti. Poleg denarne pomoči imajo otroci pokojnih sodelavcev pravico do prejemanja štipendij za šolanje na srednjih šolah oziroma za študij na višjih in visokih šolah. Štipemdlijio jim podeljuje podjetje po posebnem pravilniku. Družine pokojnih sodelavcev so po pravilniku upravičene prejemati poleg denarne pomoči vsako leto še 3 vozičke deputatnega premoga. Upravni odbor sklada bo razpravljal o podelitvi pomoči vsako leto do 31. maja stem, da se pomoč izplača ob vsakoletnem dnevu ■rudarjev. Kontrolo finančnega poslovanja tega sklada bosta opravljala revizijski oddelek ZPT in rudniški odbor sindikata rudarjev-ROS. Upravni odbor sklada predlaga polltena in letna poročila ter zaključni račun osrednjemu delavskemu svetu. Izplačila im materialno pomoč po tem pravilniku bo možno izvajati izključno le na temelju pismenega sklepa uprvanega odbora tega sklada. Poročilo o poslovanju sklada, bo letno vsaj enkrat objavljeno v glasilu Srečno. Po zadnjih podatkih so v sklad pri podjetju vplačali pomoč naslednji: Cvelbar Ivan, pekarski mojster, Trbovlje Strojna tovarna, Trbovlje Montana, Žalec Investicijski biroji, Trbovlje Občinski sindikalni svet. Nova Gorica Industrija gradbenega materiala, Zagorje Sklad lačnih otrok-Družina, Ljubljana-Zagreb Trgovsko podjetje Kurivo, Ljubljana Rudnik živega srebra, Idrija Ceremta Andrej, Log pod Mangrtom Svet Ljudske tehnike Slovenije, Ljubljana Veletrgovina DOM, Maribor Inž. Gostiša Boris, RUDIS-Alžirija Reševalno moštvo rudnika Trbovlje Poslovno združenje RUDIS, Trbovlje Tovarna kemičnih 'izdelkov, Hrastnik Steklarna, Hrastnik Ceremta Andrej, Log pod Mangrtom 200.00 din 20.000. 00 din 5.000,00 din 5.000. 00 din 1.000. 00 din 10.000. 00 din 10.000,00 din 2.000. 00 din 10.000,00 din 20,00 din 3.000. 00 din 9.000. 00 din 1.500.00 din 991,95 din 2.000. 00 din 2.500.00 din 10.000,00 din 100.00 dan 92.311,95 din Na žiro račun osnovne sindikalne podružnice rudnika Hrastnik pa so nakazali pomoč: — Občinski odbor Rdečega križa, Hrastnik 4.000,00 din — Ljubljanska banka, podružnica, Trbovlje 2.000,00 din — Občinski sindikalni svet, Trbovlje 5.000,00 din — Sindikalna podružnica stanovanjskega podjetja, Trbovlje 150^00 din — Občinski sindikalni svet, Hrastnik ' 10.000,00 din — Občinski sindikalni svet, Zagorje o/S. 5.000,00 din — Osebje osnovne šole Alojza Hohkrauta, Trbovlje 299,00 din — Sindikalna podružnica DINOS, Trbovlje 500,00 din — Kolektiv SAP, poslovalnica, Zagorje O/S. 26o’oo din — Republiški odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva, Ljubljana • 20.000,00 din — Sindikalna podružnica gostinskega podjetja RUDAR, Trbovlje 500,00 din Republiški svet zveze sindikatov Slovenije, Ljubljana 10.000,00 din — Osnovna organizacija sindikata tovarne pohištva, Trbovlje 765,00 din — Osnovna organizacija sindikata trgovskega podjetja Prvi junij, Trbovlje ' 1.000,00 din — Skupščina občine, Zagorje O/S. — Stanovanjsko podjetje, Zagorje O/S. — Sindikat javnih delavcev, Hrastnik — Sindikat Službe družbenega knjigovodstva, podružnice Trbovlje — Kolektiv Službe družbenega knjigovodstva, podružnice Trbovlje — Občinski komite ZKS, Trbovlje — Centralni odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva, Beograd — Moški pevski zbor »Zarja«, Trbovlje (izkupiček koncerta v Hrastniku, dne 18. 5. 1971 — Mestni sindikalni svet, Ljubljana Celokupni znesek odobrenih in nakazanih sredstev znaša 20.000,00 1.000,00 1.032,50 500.00 435.00 5.000,00 18.000,00 3.165,10 10.000,00 118.606,60 210.918,55 din din din din din din din din din din din Glede na to, da se je pomoč stekala na dveh mestih, je po sklepu osrednjega delavskega sveta upravni odbor sklada solidarnosti dolžan, da skupno s sindikalno podružnico rudnika Hrastnik sklene dogovor o formiranju enotnega sklada, iz katerega bo upravni odbor odobraval vsakoletno pomoč. Prva pomoč tega sklada bo družinam smrtno ponesrečenih članov delovne skupnosti izplačana že za letošnji dan rudarjev. T. L. Delo samoupravnih organov Osrednji delavski svet in kolektivni izvršilni organi-odbori ZPT, so imeli v času od 10. aprila do 10. junija 1971, naslednje seje oziroma zasedanja, na katerih so razpravljali in sklepali o noslednjih zadevah: 1) Na 3. seji odbora za splošni ljudski odpor, dne 17. 4. 1971: — razpravljal je o osnutku pravilnika o narodni obrambi ter še o nekaterih drugih zadevah s tega področja. 2) Na 5. seji odbora za družbeni standard, dne 19. 4. 1971: — odobril je nakup enega trisobnega stanovanja v stanovanjskem bloku na Polju v Zagorju iz razpoložljivih sredstev, ostanek sredstev pa so namenili za individualno stanovanjsko izgradnjo, — odobril je zamenjavo treh stanovanj na Keršičevi cesti v Trbovljah, z novimi stanovanji v bloku S-25, — odločil je, da naj vse tiste delovne organizacije na področju Zagorja, ki so dolžne plačevati anuitete za kupljena stanovanja, preostali del dolga odplačajo v enkratnem znesku v letošnjem letu, — člani delovne skupnosti, ki bodo najemali kredit za individualno stanovanjsko izgradnjo, bodo morali podpisati k pogodbi Š6 dodatek pogodbe, da bodo posojilojemalci zaposleni pri ZPT še najmanj toliko časa, kolikor časa znaša odplačilna doba za odobreno posojilo, — odobril je najetje posojila za individualno stanovanjsko gradnjo hiš za letošnje leto v skupnem znesku 869.500,00 din, — sprejel je še nekatera stališča v zvezi s priznavanjem regresa za nekatere člane delovne skupnosti ter kadrovsko zasedbo počitniškega doma v Orikvenici, v času letovalne sezone; 3) Na 15. seji odbora za ekonom-sko-tehnične zadeve, dne 22. 4. 1971: — sklenil je, da bo podjetje obrato- valo na proizvodnji premoga enotretjinsko 24. aprila zaradi potreb po premogu in zaradi zmanjšane dnevne proizvodnje v zadnjem času, — sklenil je, da pristojne službe v podjetju pripravijo osnutek pravilnika o koriščenju sredstev sklada za pomoč družinam ponesrečenih rudarjev, — družinam smrtno ponesrečenih rudarjev, ki so se ponesrečili 8. 4. 1971 v jami Ojstro rudnika Hrastnik, je odobril izplačilo na-oddih, medtem ko bodo ostale ugodnosti vsebovane v novem pravilniku, — z veljavnostjo od 1. 1. 1971 dalje je odobril ceno za toplotno energijo toplarne v Trbovljah, za ogrevanje stanovanjskih prostorov (130,00 din/Gcal-gigakalori-ja), — odobril je službeno potovanje v inozemstvo inženirjema Mirku Mlakarju in Leopoldu Grahku, zaradi udeležbe na rudarskem posvetovanju v Leobnu-Avstrija ter inženirju Radu Ozbiču in Dragu Keršniku iz Zagorja v Italijo, zaradi popravila elektromotorjev za črpalke Pellizzari, — odobril je odpis neuporabnega glasbenega avtomata, — odobril je prodajo 500 m2 zemljišča trgovskemu podjetju Prvi junij Trbovlje, na Kolodvorski cesti v Trbovljah, — načelno je odobril popravek cen za delavne ure elektrostroj nega obrata, — soglašal je s predlogom rudniškega odbora sindikata rudarjev, za dodelitev dotacije iz sklada skupne porabe, — mnenja je bil, da naj sindikalne podružnice pri ZPT namenijo v sklad za bolniške podpore socialno ogroženim članom delovne skupnosti, večji odstotek svojih sredstev, s katerimi samostojno razpolagajo, — potrdil je proizvodne rezultate, dosežene v prvem trimesečju t. 1. pristojne službe so dobile nalogo, da morajo takoj pripraviti vse potrebno za takojšen pričetek o-bratovanja novih elektro lokomotiv, — potrdil je poročilo o doseganju in delitvi dohodka za prvo trimesečje t. 1., za vse dejavnosti, — rudnik Trbovlje je dobil nalogo, da izdela nov ekonomski izračun za proizvodnjo opeke oziroma o-pečnih izdelkov za letošnje leto, da bi ugotovili na tej podlagi možnosti za izboljšanje poslovanja opekarne, — soglašal je s spremembo kratkoročnih kreditov v dolgoročne kredite za obratna sredstva, na temelju statutarnih določil ter na temelju uredbe zveznega izvršnega sveta, — pripravil je predlog za razpravo in sklepanje na zasedanju osrednjega delavskega sveta, da odobri povečanje minimalnih obratnih sredstev, — strinjal se je s pripravljenim predlogom rebalansa-popravka programa uporabe amortizacijskih sredstev za letošnje leto, — komercialni sektor je dobil nalogo, da pospešeno ureja nabavljanje ustreznega orodja za jamsko mehanizacijo, — odbor za izume in racionalizacije bo moral preko strokovnih služb v delovnih enotah ugotoviti, če so bile sprejete tehnične izboljšave v prejšnjih letih, dejansko tudi izvedene oziroma sprejete na celotnem področju podjetja, — pripravil je predlog za razpravo in sklepanje na osrednjem delavskem svetu glede zasedbe delovnih mest v enotnem av.toparku, — razpravljal je o možnosti zaposlitve nekaterih rudarjev iz rudnika Laško, če bi se eventuelno odločili za delo v ZPT potem, ko bo rudnik Laško prenehal z obratovanjem, — pripravil je predlog, da bi naše podjetje sodelovalo pri izgradnji objektov skupnosti počitniških objektov v Novigradu-Istra, ka- .terih investitor je počitniška skupnost občine Hrastnik, — v poslovni odbor za spremljanje finančnega poslovanja betonarne Borovnik, je imenoval tovariša Rada Ozbiča, dipl. inž. rud.-di-raktorja rudnika Zagorje in Romana Turnška^direiktorj a finančnega sektorja ZPT. Ta dva bosta sodelovala v tem odboru skupno s predstavniki GIP-Beton iz Zagorja; 4) Na 18. zasedanju osrednjega delavskega sveta, dne 29. 4. 1971: — potrdil je poročilo o doseganju proizvodnje premoga oziroma^ izpolnjevanja proizvodnega načrta za letošnje leto, hkrati je potrdil tudi finančni obračun za prvo trimesečje za vse dejavnosti v podjetju, — pa predhodnih razpravah med člani delovne skupnosti in organi upravljanja, je sprejel nov pravilnik o narodni obrambi, pravilnik o uporabi in nošenju rudarskih uniform, pravilnik o dolžnostih podjetja v primerih smrti članov delovne skupnosti ZPT, poslovnik o delu zborov delavcev delavnih enot in poslovnik o delu organov upravljanja pri ZPT, — potrdil je rebalans programa u-porabe amortizacijskih sredstev namenjenih za investicije v letu 1971, ___ odobril je povečanje minimalnih obratnih sredstev za 385.000,00 din na skupno 14,084.000,00 din, — odobril je iz nerazporejenega o-stanka dohodka na skladu skupne porabe 635.764,12 din v poslovni sklad za povečanje minimalnih obratnih sredstev, za povečanje obratnih in za povečanje osnovnih sredstev, — mnenja je bil, da naj odbor za družbeni standard v okviru svojih pristojnosti, posreduje pri vseh treh občinskih skupščinah v Hrastniku, Trbovtljah in Zagorju, v zvezi z zazidalnimi površinami, ki naj bodo v bodoče namenjena za družbeno n individualno stanovanjsko izgradnjo, — odločil je, da se ponovno izvede interni razpis za delovno mesto vodje avtoparka ZPT, s sprejetimi pogoji, — odobril je novo delovno mesto »vodja gospodarskega oddelka OSRD«. — pooblastil je odbor za zaposlovanje in izobraževanje, da rešuje v okviru obstoječe sistemizacije delovnih mest, vprašanje tistih članov delovne skupnosti, ki so iz objektivnih razlogov premeščeni za nedoločen čas na nižje vrednoteno delovno mesto, — odobril je 50.000.00 din za sofinanciranje izgradnje skupnih počitniških objektov v Novigradu, v Istri. Te objekte bo gradila počitniška skupnost Hrastnik, — na znanje je sprejel poročilo o stanju sklada za pomoč druži- nam smrtno ponesrečenih rudarjev; 5) Na 2. seji odbora za izume in racionalizacije, dne 5. 5. 1971: — odobril je razpis za prijavo izumov, tehničnih izboljšav oziroma racionalizacij s tem, da predlagatelji pošljejo svoje predloge do 15. junija t. 1. v presojo in odločitev odboru za izume in racionalizacije, — delovne enote in strokovne službe morajo ugotoviti, če se tehnične izboljšave iz prejšnjih let koristno uporabljajo v delovnih enotah. O tej zadevi bo odbor ponovno razpravljal na eni svojih prihodnjih sej, — odločil je, da morajo delovne e-note izvoliti oziroma imenovati sitrokovne korrtisije, ki bodo sodelovale z odborom za izume in racionalizacije pri izvajanju nalog s področja inovacij, — k tehničnemu izboljševanju in racionalizacijam posameznih del oziroma naprav, je treba obvezno pritegniti tehniško osebje in v tem smislu izpolniti obstoječi pravilnik o izumih in tehničnih izboljšavah, — na naslednji seji bo odbor razpravljal o svojem bodočem delu; 6) Na 9. seji odbora za zaposlovanje in izobraževanje, dne 20. 5. 1971: — odobril je razpis 15 štipendij za študij na srednjih, višjih in visokih šolah ter razpis 130 učnih mest za rudarje, kovinarje in e-ilektrikarje, — pripravil je prodlog za določitev novih zneškov štipendij in študijske pomoči, — hkrati z razpisom - štipendij je določil oziroma sprejel tudi določene kriterije, — odobril je načrt počitniške prakse za leto 1971; po tem načrtu bo praktično delo v letošnjih šolskih počitnicah lahko opravljalo 85 dijakov in študentov raznih srednjih, višjih in visokih šol ter 6 dijakov iz gimnazije Trbovlje, — pripravil je predlog za spremembo in dopolnitev pravilnika o pripravnikih, — odobril je nekaj namestitev na razpisana delovna mesta in premestitev, — odobril je prenehanje dela nekaterim sodelavcem, ki žele prekiniti delovno razmerje z našim podjetjem, — pri obravnavanju prošenj za sprejem na delo je v glavnem vse zavrnil, ker ni prostih delovnih mest, — pripravil je predlog, da bi podjetje odobrilo potrebna sredstva za izdelavo učbenika v rudarstvu, za potrebe rudarskega šolskega centra; 7) Na 16. seji odbora za ekonom- sko-tehnične zadeve, dne 24. 5. 1971: — odobril je izplačilo honorarja za gašenje požara nad rudniškim kamnolomom v Hrastniku, 16 članom gasilske čete rudnika Hrastnik, — na znanje je sprejel zahvalo Istarskih ugljendkopa Raša, za umetniško sliko, ki jo je naše podjetje poklonilo temu premogovniku ob proslavi 50-letnice kabinske republike, dne 1. maja 1971, na znanje je sprejel sklepe in priporočila zbora delovne skupnosti in občinskega zbora občinske skupščine Hrastnik, glede odpiranja novih delavnih mest in intenzivnejše stanovanjske izgradnje, — na znanje je sprejel še nekaj drugih vlog, eno pa je zavrnil, sprejel je stališče do vprašanja izvajanja 4. izmene; v podjetju je treba določiti vsa delovna mesti, kjer mora biti uvedena 4. izmena, — pripravil je predlog, da se naše podjetje včlani v Skupnost za varstvo okolja v Sloveniji, — pripravil je predlog za določitev nove višine terenskih dodatkov za delo na gradbiščih obrata za specialna rudarska dela, odobril je na temelju pogodbenih obveznosti v zvezi z gradnjo žičnice Borovnik-Kotredež in ozkotirne železnice Borovnik-Kiso-vec, brezplačen prenos zemljišča na oškodovanca Cebina Franca iz Kisovca ter plačilo zemljišča na podlagi določenih izmer, spremenil je svoj sklep glede porušitve stanovanjske zgradbe Cesta 1. maja št. 74 v Hrastniku in odobril razpis interne licitacije za prodajo te zgradbe, odobril je izplačilo enkratne odškodnine Francu Španu iz Lok pri Zagorju, zaradi usahlega vodovoda po rudarjenju v jami Loke, odobril je 2.200,00 din namensko za pomoč maturantom srednjih šol iz Zasavja, — odobril je izplačilo nagrade v višini po 150,00 din vsem bivšim članom delovne skupnosti, ki so bili upokojeni v zadnjem obdobju. Ti bodo dobili ob tovariškem srečanju tudi posebna priznanja, — službeno potovanje v inozemstvo je odobril Balohu Martinu iz obrata za specialna rudarska dela, v Avstrijo, Milanu Leniču in 12 sodelavcem iz obrata za specialna rudarska dela, v Švico, Francu Starmanu, dipl. inž. rud., v ZR Nemčijo in Janku Laporniku, oec., v CSSR, — odobril je odpis osebnega avtomobila Citroen, ki je bil med tem že prodan po sklepu osrednjega delavskega sveta, — z veljavnostjo od 1. 5. 1971 je odobril nove cene storitvam e-lektrostrojnega obrata, — odobril je nove cene opečnih iz- delkov GRAMAT-a rudnika Trbovlje, — patirdti je finančni obračun za štirimesečno razdobje letošnjega leta, — strinjal se je z osnutkom programa stabilizacijskih ukrepov v ZPT s tem, da ga v celoti sprejme osrednji delavski svet, — soglašal je z osnutkom pravilnika o oblikovanju, razpolaganju in razdeljevanju sredstev sklada solidarnosti pri našem podjetju, z upoštevanjem nekaterih pripomb; 8) Na 19. zasedanju osrednjega delavskega sveta, dne 27. 5. 1971: — strinjal se je s podanim poroči-ilom o nujnosti sprejetja pravilnika o oblikovanju, razpolaganju in razdeljevanju sredstev sklada solidarnosti, ob upoštevanju sprejetih pripomb; pravilnik je v celoti sprejel, — imenovan je upravni odbor sklada solidarnosti, ki ga sestavlja sedem članov, — mnenja je bil, da naj se sredstva, ki so bila nakazana iz raznih virov v korist sklada solidarnosti za pomoč družinam smrtno ponesrečenih rudarjev, združijo v enoten sklad v okviru podjetja, — načelno je soglašal s predlaganimi stabilizadijskimi ukrepi ZPT za leto 1971. V razpravo prejmejo predlog teh ukrepov vse delovne enote, družbeno-politične organizacije in organi upravljanja v enotah, — odobril je novo višino terenskih dodatkov za gradbišča obrata za specialna rudarska dela v Črni gori in z gradbišče obrata za specialna rudarska dela v Idriji, z veljavnostjo od 1. 5. 1971 dalje, — odobril je spremembo delitve dohodka po zaključnem računu podjetja za leto 1969, na podlagi odločbe SDK-podružnice Trbovlje, — sklenil je, da se podjetje včlani kot kolektivni član v Skupnost za varstvo okolja v Sloveniji; v tej skupnosti bo zastopal podjetje tehniški direktor 9dolf Jermol, dipl. inž. rud., — odobril je uvedbo novega delovnega mesta »jamomerec obrata za specialna rudarska dela-«, — odobril je sredstva v višini 20.000,00 din kot prispevek ZPT za kritje stroškov pri izdaji učbenika »Rudarstvo«, — določil je novo višino štipendij in študij ske pomoči z veljavnostjo od 1. 9. za dijake, oziroma od 1. 10. 1971 dalje za študente, — prav tako je odobril z veljavnostjo od 1. 7. 1971 dalje spremembo in dopolnitev pravilnika o pripravnikih, — odobril je ukinitev dveh delovnih mest: vodja avtoparka rudnika Zagorje in vodja avtoparka rudnika Trbovlj e-Hrastnik, — odobril je nabavo dodatnih 100 izvodov knjige »Rdeči revirji«, I. del, — pooblastil je vodstvo podjetja, da s svojimi strokovnimi službami določi delovna mesta, na katerih mora biti uvedena 4. izmena; ta delovna mesta bodo nato vnesena v pravilnik o delitvi osebnih dohodkov in pravilnik o delovnih razmerjih; 9) Na 4. seji odbora za informacije, tisk in propagando, dne 3. 6. 1971: — soglašal je z okvirnim programom proslave dneva rudarjev, ki bo 2. 7. 1971 v delavskem domu v Zagorju;' hkrati je odločil, da bo o programu proslave dneva rudarjev v prihodnjem letu sprejel svoje stališče že koncem letošnjega leta, — .sprejel je sklep o razpisu natečaja za izvirno rudarsko pesem (tekst in glasba), za moški pevski zbor; natečaj bo objavljen v oktobru t. L, člane žirije za izbor nagrajenih skladb bo določil glavni direktor; višina nagrad bo določena na naslednji seji odbora, — odobril je izdajo osnovnega prospekta podjetja za celotno dejavnost podjetja, ter dveh posebnih prospektov za premog in za proizvode obrata za proizvodnjo gradbenega materiala; glavni direktor bo določil posebno komisijo, ki bo pripravila besedilo in slikovno gradivo, — sprejel je program informativne dejavnosti za leto 1971. V tem programu so zajete vse možnosti obveščanja članov delovne skupnosti. Poseben pomen je odbor dal ustanovitvi odborov pri osnovnih sindikalnih podružnicah v delovnih enotah, ki bi imele na skrbi obveščanje članov delovne skupnosti na svojem področju; 10) Na 4. seji odbora za splošni ljudski odpor, dne 7. 6. 1971: — razpravljal in sklepal je o pravilniku o zaščiti tajnosti narodne obrambe ter o drugih zadevah, ki se nanašajo na pristojnosti tega odbora. T. L. P®s®pla aa gradnjo stanovanj Naše podjetje v skladu z možnostmi namenja vsako leto določena sredstva iz sklada skupne porabe ter sredstva, ki izvirajo iz anuitet za posojila iz preteklih let, za individualno stanovanjsko izgradnjo, t. j. za gradnjo družinskih hiš, ki jih grade člani naše delovne skupnosti. Odbor za družbeni standard našega podjetja, je na svojih zadnjih sejah razpravljal o letos razpoložljivih sredstvih ter o številu interesentov, ki se zanimajo za najetje posojila. S posebno Okrožnico je podjetje 1. marca 1.1. objavilo razpis za najetje posojila v letošnjem letu. V tem razpisu je bil dan poudarek, da lahko posojilo najamejo le aktivni člani naše delovne skupnosti, da bo posojilo v glavnem namenjeno za gradnjo družinskih hiš članov naše delovne skupnosti s področja Hrastnika, Trbovelj in Zagorja ter da bodo imeli prednost pri dodelitvi posojila tisti prosilci, ki bodo v letošnjem letu izpraznili rud- niško stanovanje in se v celoti preselili v svoje stanovanje oziroma hišo. Celotni znesek, ki ga lahko prejme prosilec, znaša 45.000,00 din, ki pa ga je možno koristiti v treh letih oziroma treh obrokih v času gradnje oziroma adaptacije. Pogoj za koriščenje odobrenega posojila pa je, da prosilec predloži gradbeno dovoljenje, ki ga izdaja pristojna služba občinske skupščine. Prosilci so morali v vlogi navesti tudi, kje gradijo oziroma adaptirajo, v kakšni fazi se gradnja hiše nahaja, koliko posojila je posameznik dsolej že prejel in iz kakšnih virov, koliko bi ga še potreboval, približni rok vselitve v svojo hišo in podatek o tem, kje prosilec doslej stanuje. Na podlagi zbranih podatkov so področne komisije za Hrastnik, Trbovlje in Zagorje, preverjale upravičenost prošenj za dodelitev posojila. Na podlagi poročil teh komisij, je odbor za družbeni standard, na svoji seji dne 19. aprila 1971 ugotovil, da ni mogoče ugoditi željam, prošnjam in zahtevam vseh prosilcev, ker ni na razpolago dovolj sredstev. Odločil se je, da za področje Trbovelj odobri posojilo 29 .prosilcem v skupnem znesku din 328.000. 00, na področju Hrastnika 32 prosilcem v skupnem znesku din 321.000. 00, na področju Zagorja pa 30 prosilcem, v znesku 220.500,00 din. Skupno je torej na razpolago za letošnje leto 869.500,00 din. Iz področja delovnih enot v Trbovljah, je odbor odobril posojilo za gradnjo lastne družinske hiže oziroma za adaptacijo, naslednjim članom delovne skupnosti: Fele Jože, Žagar Martin, Podlesnik Lado, inž. Ušeničnik Matija, Vrtačnik Frida, Škrinar Franc, Cestnik Jože, Perčar Jože, Klenovšek Karolina, Žorž Marija, Pucelj Anton, Kuharič Ljudmila, Ceferin Viktor, Gracar Jože, Čož Anton, Savšek Martin, Drnovšek Ivan, Pelko Vinko. inž. Križnik Jože, Poznič Jože, Košalin Marica, Cestnik Franc, Senčar Edi, Šimenc Franc, inž. Bole Milan, Hvala Franc, Klopčič Franc, Lorkovič Jože. Iz področja delavnih enot v Hrastniku, je bilo posojilo odobreno naslednjim članom: Pust Emil, Tršek Julij, Majcen Franc, Rupnik Srečko, Čeperlin Sandi, Tojnko Ivan, Hotko Ivan, Debelak Lado, Ramšak Anton, Knez Ivan, Slapšak Terezija, Laznik Emil, C er en alk Alojz, Šmit Miiiko, Merzelj Pavle, Hribarnik Leopold, Zupančič Vekoslav, Grobelnik Anton, Kranjc Marica, Hribarnik Magda, Klenovšek Ivan, Lesičar Alojz, šibila Avgust, Grah Rudolf, inž. Dolanc Boris, Virk Franc, Babič Justin, Ulaga Vinko, Dornik Miroslav, Mokotar Giril, Gorenc Stane, Hriberšek Ciril. Izpod roč j a delovnih enot v Zagorju je bilo posojilo odobreno naslednjim članom: Baloh Franc, Brvar Alojz, Čop Edvard, Dolar Jože, Gošte Roman, Govejšek Ernest, Her-le Stanko, inž. Herman Jože, Hrastovec Anton, Hribar Anton, Juvan Janez, Končina Leopold, Košak Jože, Križnik Ernest, Kreča Franc, Lenart Janez, Log a j Jože, Marinko Tomaž, Medija Mihael, Medved Jože 5., Medved Vinlko, Omahne Franc, Pinter Alojz, Radej Andrej, Rainzinger Oto, Razpotnik Ivan, Šer-banja Jože, Zajc Jože, Zorko Andrej, Ocepek Marica in Mizori Ivan. V glavnem so vsi tisti, ki jim je bilo odobreno posojilo, že sklenili posojilne pogodbe v pravnem sektorju našega podjetja. S koriščenjem posojila so lahko pričeli takoj po podpisu posojilne pogodue, na podlagi predloženih listin. T. L. Ustavne spremembe - del »Evidentno je, da je prva faza ustavnih sprememb gotova in menim, da lahko mirneje gledamo na bistvo teh sprememb v ustavni reformi«, je uvodoma podčrtal član Izvršnega biroja predsedstva ZKJ Krste Crvenkovski na nedavnem razgovoru s širšim političnim aktivom iz Zasavja v Hrastniku, ko je govoril o aktualnih notranjepolitičnih dogodkih. Razgovoru v dvorani na Logu v Hrastniku, je prisostvovalo nad 300 komundstov iz Zasavja, navzoča pa sta bila tudi član Izrš-nega biroja predsedstva ZKJ Stane Dolanc in sekretar sekretariata CK ZKS inž. Andrej Marinc. Podčrtal je, da se pri predvidenih ustavnih spremembah pojavlja vprašanje, kaj je narekovalo te spremembe, ali gre za krizo na vrhu ali pa za družbene spremembe našega sistema in našega celotnega samoupravnega socialističnega razvoja, in kje so vzrdki za te spremembe? Odgovor na to vprašanje je v našem samoupravnem socialističnem in dinamičnem družbenem razvoju. »Šli smo na hitre spremembe tako, da se družbeni odnosi prekrivajo z družbenimi normami, iskali smo čim večjo povezanost ustave z dejanskim življenjem. Priznavamo, da so posamezni centri težili k temu, da bi zaustavili razvoj samoupravljanja«, je podčrtal Krste Crvenkovski ter nadaljeval, da morajo neposredni proizvajalci postati gospodarji celotne reprodukcije. Pomembno je tudi to, da smo ob ustavnih spremembah dobili tudi politično bilanco in da smo zara- di določenih nesporazumov zaznamovali določene minuse. Priznamo, da so bile precej glasne struje, ki so nasprotovale ustavnim spremembam. Vedeti moramo, da so postale glasne predvsem tiste grupacije, ki se čutijo ogrožene. Vse to pa narekuje večjo angažiranost vseh, v veliko večji meri kot doslej. Ko govorimo o tistih, ki se niso strinjali s predvidenimi ustavnimi spremem-bami, je nujno razlikovati tiste, ki se zavestno upirajo predvidenim spremembam in tiste, ki žive v dobronamernem neznanju. Proti prvim je potreben odločen boj, tiste druge pa je potrebno seznaniti z bistvom sprememb in jih pripeljati na pravo pot«, je dejal Krste Crvenkovski. »Priznati tudi moramo«, je menil Krste Crvenkovski«, da smo bili namesto v ofenzivi v defenzivi, ki smo branili ustavne spremembe. Nujno je, da se ofenzivno angažiramo po sprejetju ustavnih sprememb, kajti zavedati se maramo in vedno nam mora biti pred očmi, da je ustava program, le-tega pa morajo uresničiti ljudje«. Pri tem je poudaril, »da smo ne glede na krize pokazali, da smo ena zelo redkih organiziranih moči v svatu, ki je zmožna dati odgovore na stavljena vprašanja, pokazali pa smo tudi slabo lastnost, da izbojujemo uresničitev. Zavedati se moramo, da je zelo malo takih organizacij kot je naša, da bi tako reševala probleme narodov kot mi«. V drugem delu govora je Krste Crvenkovski govoril o tem, s poseb- nas samih nim poudarkom na zadnjo sejo predsedstva ZKJ, kako pristopiti k izvajanju vloge in nalog članov Zveze komunistov, glede na predvidene ustavne spremembe. »Pri tam se porajajo tri osnovna vprašanja in sicer vprašanje jasnejšega idejnega boja in izobraževanja komunistov, drugič vprašanje notranjih odnosov znotraj ZK in tretjič, organizacijsko strukturalna vprašanja v zvezi komunist ov«. Nadaljeval je s tem, da se mora ZK distancirati od nacionalističnih struj, ki mahajo z naši-go vsebino. Pri tem je dejal: »Nami zastavami, toda s povsem dru-ciotnalizem in šovinizem se javlja v protikomunistični in protinaciona>M-stični smeri«. Ko je govoril o drugem bistvenem vprašanju, o odnosih znotraj ZK, je Crvenkovski dejal, da se nahajamo v obdobju osamosvojitve ZK v republikah in da smo prišla do tega, da bi bilo vračanje na stare tirnice povsem zgrešeno. »Živimo v eni skupnosti, nasproti vsakemu moramo ukrepati enako, vse stvari in pojave je potrebno i~ menovati s pravim imenom. Nujno je spoštovati skupna stališča. Nujno je tudi izbojevati takšen sestav Zveze komunistov, ki se bo boril za uresničevanje programa in stališč ZK«, je dejal Crvenkovski ob koncu prvega dela govora o aktualnih n otmanjepolitEčnih dogodkih. V drugem delu je govoril o aktualnih zunanjepolitičnih vprašanjih ter odgovarjal na vprašanja udeležencev razgovora. Janko Savšek Rudniško gasilsko društvo v Trbovljah Z naraščanjem proizvodnje premoga v Trbovljah kancem XIX. stoletja, so se večala eksploatadjska polja na dnevnih kopih in v jamah. Skladno s tem so gradili manjše zunanje objekte, ki jih je rudnik potreboval kot so delavnice, barake za orodje, strojnice itd. Objekti so bili večinoma leseni in so predstav- 1881 - 1971 ljali potencialno nevarnost za požare. Zato so posamezni rudarski podjetniki podpirali in organizirali »Požarno obrambo«. Naloga te je bila v glavnem enaka nalogam današnjim gasilskim stražam. V požarno obrambo so bili vključeni delavci, zaposleni na določenih delovnih mestih, s kaj preprosto opremo: pes- kom, lopatami, golidami z vodo in požarnimi kavlji. Ko je Trboveljska premogokopna družba prevzela v celoti od prejšnjih lastnikov eksploatacijo premoga v Trbovljah, so močno povečali proizvodnjo premoga in vzporedno s tem pričeli graditi večje objekte: mokro separacijo, vzpenjače, itd. Iz Rudniška gasilska četa v letu 1921, ob proslavi 40-letnice obstoja društva preventivnih razlogov, zavoljo možnosti požarov in njih gašenja, pa je družba pomagala pni ustanovitvi ■rudniškega gasilskega društva Trbovlje. To je bilo ustanovljeno leta 1881 in je združilo člane prejšnje Požarne obrambe oziroma prvotnega gasilskega društva, ki je delovalo v letih 1870 do 1877, ko je bilo razpuščeno. Društvo so ustanovili člani pod predsednikom Ein-helterjem in načelnikom Ročajem Francem. Ker nimamo ohranjenih uradnih listin, se smatra leto 1881 za ustanovitev gasilskega društva in ne leto 1870 Ustanovni člani gasilskega društva v letu 1881 so bili: ravnatelj Einhelter — predsednik Bidovec Janez — blagajnik Steki — načelnik Lubri — orodni mojster Rožaj Franc — Globočnik — vodja plezalcev Lapornik Franc — pd. nač. Rožaj Franc — vodja bnizgalničar-jev Hern — tajnik. V tem letu je bilo v društvu, poleg vodstva, včlanjenih še 25 gasilcev. Vežbanje gasilske enote je bilo obvezno in zelo ostro, tako da je v društvu vladala skoraj vojaška disciplina. Nadzorstvo nad vežbanjem in opremljanjem je izvajal več let rudniški inženir Widra. Društvene prostore so imeli krajši čas v »Glažuti«, .potem pa v zidani stavbi, Bitnerjevi hiši. Gasilca so bili že takrat opremljeni z delovnimi in paradnimi uniformami, ki so bile enotne za vso Štajersko. Poleg lestev, požarnih kaivljev, vrvi t. j. takratne gasilske opreme, so nekaj let po ustanovitvi dobili tudi ročno brizgalno s cevmi. Po rednih vajah so se v društvenih prostorih gasilci mnogo zadrževali. Prirejali so igre, izlete in utrjevali medsebojno tovarištvo, tako kot je bilo v gasilskih društvih v navadi širom sveta. Delovanje enote je bilo bolj ali manj uspešno. Piri gašenju požarov v Trbovljah, so poleg mestne enote, gasili požare tudi drugod' in ne le na območju rudnika. Iz statistike je razvidno, da so gasilci sodelovali v naslednjih večjih akcijah do lata 1920: Leta 1882 požar v Glažuti, leta 1887 požar v skladišču oglja, lata 1889 požar pri Malgaju, leta 1889 požar pri Senčarju v Knezdolu, leta 1890 požar v rudniškem poslopju v Lokah in bolnici, leta 1891 požar pri Logarju v Lokah, leta 1891 požar v cementarni Trbovlje, leta 1893 velik požar v cementarni Trbovlje, leta 1894 požar pri Francu Polak na Vodah, leta 1902 požar pri Toipolovšku v Lokah, leta 1905 požar pri Ku-kenbergu, leta 1907 požar na rudniškem poslopju, leta 1907 požar v rudniških hlevih, leta 1909 požar v rudniškem poslopju na Vodah, leta 1910 požar pri Juvanu v Lokah, leta 1910 požar v rudniških kozolcih na Vodah, leta 1911 požar v gozdu nad Ačkunom, leta 1911 požar pri Brislu in Juvanu v Lokah, leta 1912 požar v rudniški bolnici na Vodah, leta 1916 požar v rudniških kozolcih za bolnico, leta 1917 požar v remizi bencinskih lokomotiv na III. etaži, leta 1918 požar v samski hiši na Posetju, leta 1919 požar v sušilnici peska na WoIfagangu, leta 1920 požar na rudniški žagi na Vodah. V društvu je bilo v teh letih včlanjenih vedno okrog 50 aktivnih gasilcev. Na vsakoletnem občnem zboru so obravnavali delo enote, finance in volili nove odbore. Načelniki so bili: leta 1881—1885 Steki, leta 1885— 1887 Rožaj Franc, leta 1887—1890 Hern Ivan, leta 1890—1910 Lapornik Franc, leta 1910—1918 Kol lato Franc, leta 1918—1922 Supan Ivan. V času prve svetovne vojne je gasilska dejavnost precej zamrla, zato lahko smatramo v društvu razdobje od ustanovitve leta 1881 do leta 1918 za prvo obdobje delovanja gasilskega društva. Po letu 1918 se je rudniška gasilska četa Trbovlje povečala tako po številu članov, kakor tudi z gasilsko opremo. Ob 40detniai rudniškega gasilskega društva v avgustu 1921, je društvo razvilo nov prapor. Iz članstva, bilo jih je 50, so izvalili naslednji odbor: Supan Ivan — načelnik Šip Edvard — pd. načelnik Holešek Ignac — tajnik in blagajnik Hauptman Ivan — orodni mojster Virant Anton — I. vodja plezalcev Lipovšek Jakob — namestnik vodi e plezalcev Žnidaršič Jože — vodja brizgal-cev Na razpolago so takrat imeli naslednje gasilsko opremo: veliko vozno brizgalno Sams, prenosno brizgalno Sams, veliki voz za prevažanje moštva in plezalnega orodja, veliko štirikolesno izvlačilno lestev — Stvria, več drugih lestev, dvoje dvokolesnih voz za prevoz cevi, prenosno lekarno in opremo za 60 mož. Tekmovalna desetina rudniških gasilcev iz Trbovelj na gasilskem tekmovanju leta 1939 v Ljubljani Na pobudo društva so pričeli leta 1923 z izgradnjo gasilskega doma s plezalnim stolpom na sedanjem Trgu revolucije. Tu je urejeno tudi stanovanje za stalnega oskrbnika. Društvu je v povojnih letih zelo pomagal inž. Pauer, ki je bil tudi častni predsednik društva, sicer pa takratni direktor rudnika Trbovlje. V teh letih so se Trbovlje kot mesto, kakor tudi rudnik, že tako površinsko povečali, da so bile hitre intervencije možne le ob nabavi avtomobilov. Leta 1926 si je društvo nabavilo rabljen avto Daimler in ga preuredilo za prevoz moštva. Isto leto so nabavili tudi motorno črpalko Renault, 24 KM, ki pa je bila precej težka in nerodna za daljše prenašanje po terenu. Do druge motorike so uspeli priti leta 1929, ki so dobili lažjo prenosno motorno čr-palko-Union 16 KM. S tako opremo je bilo rudniško gasilsko društvo za tiste čase dovolj močno za kakršnokoli gašenje na območju Trbovelj. Večkrat so pomagali gasiti tudi izven lastne občine. V letu 1928 je gasilsko društvo organiziralo akcijo za nabavo reševalnega avtomobila za prevoz rudniških ponesrečencev in ostalih bolnikov v novo trboveljsko bolnišnico Bratovske skladndce. Bolnišnica ni razpolagala z zadostnim številom prevoznih sredstev, zato so: Bratovska skladmoa, občina, rudnik in posamezniki podprli gasilsko društvo, da je nabavilo reševalni avto Renault. Avto je v tem letu od maja do oktobra, kar je razvidno iz raznih statičnih podatkov, prevozil že 1235 bolnikov v trboveljsko bolnišnico, v uporabi pa je bil nato še 13 let. Za vožnjo z avtomobili je gasilsko društvo usposobilo več svojih članov, ki so zato dežurni v gasilskem domu. Naslednje leto je ob neki podpori in z dobičkom od tombole, ki so jo priredili gasilci sami, društvo nabavilo kombiniran avto Ford, ki je služil za prevoz bolnikov in pa gasilcev .na akcijo, kasneje pa tudi za prevoz denarja za potrebe rudnika ob plačilnnih dneh. Ker se je prostovoljna dejavnost gasilcev tako širila .tudi za prevoze bolnikov in reševanje, je dobilo naziv: Prostovoljno rudniško gasilsko društvo in reševalni oddelek — Trbovlje. Hkrati je pričel dr. Baumgartner, ki je postal društveni zdravnik, s poukom o prvi pomoči za vse gasilce, posebej pa še za sanitejce in sandtejke, ki so se ga udeleževali vse do leta 1941. ' Poletu 1921 so ustanovili posebno sekcijo za gasilske naraščajnike, ki jih je bilo od 10 do 20. Leta 1924 je bila ustanovljena trboveljska gasilska župa, katere tajnik je postal ob ustanovitvi naš član Holešek. Gasilci so se disciplinirano pripravljali na razna tekmovanja. U-deležili so se tekmovanj ob priliki I. in II. jugoslovanskega kongresa. Vsi gasilci so bili v tem obdobju zavarovani proti poškodbam pri »Samopomoči« JGZ v Ljubljani in pni zavarovalnici »Croatia« v Zagrebu. Delovali so tudi na kulturnem polju. Za razvedrilo so ustanovili iz svojih vrst: Šramel sekstet, tamburaški odsek in pevski zbor. Ti so delovali do leta 1941. V obdobju od 40 — 60 obletnice so društvu načelovali: 1922—1927 Sip Edvard, 1931-^1945 Hauktman Ivan, 1927—1931 Holešek Ignacij. Rednih članov je bilo v teh letih okrog 50, podpornih pa tudi toliko. Ob 50-letniei društva leta 1931 so izvolili na občnem zboru v odbor naslednje tovariše: Hauptman Franc — načelnik, Ražman Jože — poveljnik, Aškerc Franc — nam. poveljnika, Ule Franc tajnik, Knez Tomaž — odbornik, Rožaj Julij — odbornik, Golob Franc odbornik, Lukež Franc — odbornik, Lubi Anton — odbornik, Virant Anton — vodja plezalcev, Rataj Karel — vodja ročne brizgalne, Rožaj Julij — vodja motorke Renault, Rožaj Karel — vodja motorke Union, Lubi Anton — vodja cevnega oddelka, dr. Baumgartner — vodja reševalnega oddelka. O nadaljmi dejavnosti gasilskega društva ZPT pri rudniku Trbovlje do današnjih dni, bo objavljen poseben prispevek v naslednji številki našega časopisa. Poudariti moram, da je zbiranje gradiva zelo težavno, ker društvenega arhiva ni 'dovolj na razpolago, iz katerega bi črpali potrebne podatke. Zato je opis zelo pomanjkljiv. Vabim vsakogar, da me dopolni z ustreznimi in dokumetirami-mi podatki. Peter Schneider, dipi. inž. rud. Rudniška gasilska četa Trbovlje — tekmovalna desetina na rudarskem tekmovanju gasilskih čet v letu 1969 v Hrastniku Poslovitev od upokojenih tovarišev Naši notranji predpisa določajo, da se predstavniikii podjetja, samoupravni organi in družbeno-poiliitič-ne organiizacdje, vsato leto -dvalkirat poslove v imenu celotne naše delavne skupnosti, od tistih naših sodelavk in sodelavcev, ki gredo v pokoj, najsibo starostno ali invalidsko. Zadnji tak poslovilna razgovor je bil v sredo, 16. junija 1971 v počitniškem domu našega podjetja na Partizanskem vrhu. Na poslovni razgovor so bili povabljeni tisti naši bivši člani delovne skupnosti, ki so šli v pokoj v času od 10. novembra 1970 do 13. maja 1971. Udeleženci razgovora so se odpeljali na Partizanski vrh ob 11. uri izpred uprave ZPT v Trbovljah in sicer z avtobusom cementarne in dvema kombijema ZPT. Skupina je bila manj številna kot prejšnje skupine, zato je bilo možno opraviti prevoz tudi z manjšimi avtomobili. V lepo pripravljenem prostoru so posedli ob mizi povabljenci. Naj-prvo se je v imenu naše calotne delovne skupnosti in v imenu podjetja poslovil on njdih glavni direktor Albert Ivančič, dipl. inž. rud. V daljšem govoru je na kratko orisal sedanje sltanje podjetja, v drugem delu svojega govora pa se je vsem navzočim zahvalili za njihovo dolgoletno zvesto in uspešno sodelova- nje v podjetju in jam zaželel še mnogo lepih in zdravih let. V imenu tehniškega vodstva podjetja in tehničnih vodstev vseh treh rudnikov, je navzoče pozdravil direktor rudnika Trbovlje Cveto Majdlič, dipl. inž. rud., v imenu družbeno-poliitič-niih organizacij, t. j. v imenu sindikalne organizacije, Zveze komunistov in mladinske organizacije pa se je od njih poslovil sekretar konference ZK ZPT Ludvik Zalokar. Tudi ta dva ste se vsem navzočim in manjkajočim sodelavcem toplo zahvalila za njihovo dolgoletno sodelovanje v podjetju in v posameznih organizacijah. Po končanih govorih je vsak u-deleženec prejel umetniško oblikovano zahvalno pismo z grafiko Janeza Kneza, ak. slikarja »Zadnja cigareta« ter 150,00 din denarne nagrade. Po končanem »uradnem delu« poslovitve je bilo kosilo, nato pa je trajal do 17. ure prost razgovor ob zabavni glasbi, petju in tudi plesu. Ob tej uri so se vsi udeleženci paslorviinega razgovora odpeljali nazaj v Hrastnik, Trbovlje in Zagorje. Na poslovilni razgovor so bili povabljeni sodelavci in sodelavke, ki so bili nazadnje zaposleni v naslednjih delovnih enotah: Rudnik Hrastnik: Rotar Martin, Flisek Stane, Kastelic Miha, Klanjšek Ivan, Zupan Miiirko, Rozman Alojz, Zdolšek Jože; Rudnik Trbovlje: Rozman Jože, Starček Franc, Tviič Stanko, Prosenc Franc, Lavrin Jože, Šmit Adolf, Drnovšek Ivan, Funkelj Jožefa, Oblak Hinko; Rudnik Zagorje: Horvat Jože II., Zupanc Stanko, Cemedič Anton, Kolenc Alojz, Bufcovšek Ivan, Mežnar Riko, Livk Jakdb, Jesenšek Franc L, Krivec Franc, Veteršek Štefan, Dro-bež Anton; Separacija: Selevšek Leopold, Okorn Ana, Taufer Zvone, Skrinar Maks, Poznič Rudolf; Elektrostrojni obrat: Zakonjšek Vinko, Ameršek Berta, Obrat za specialna rudarska dela: Senčar Rudolf, Hiriberšek Franc, Kaluža Anton, Drnovšek Viktor; Nabavni oddelek: Dolanc Franc, Kajibdč Franc, Jerman Jože, Zupan Jože, Dornik Valentin; Uprava ZPT: Šergan Ljudmila. Uredništvo našega glasila se pridružuje čestitkam in željam, ki so jih predstavniki podjetja in orga-niizacij izrekli vse mmavzočim na poslovilnem razgovoru. Vsem želimo mnogo lepih in zdravih let, ob najboljši volji! T. L. Program prireditev ob dnevu rudarjev ■Po sklepu organov upravljanja, se bo letošnje praznovanje dneva rudarjev odvijalo v približno enakem obsegu in z enakim programom kot lansko leto. Program je pripravil poseben odbor, v katerem so sodelovali predstavniki osrednjega delavskega sveta, družbeno-političnih organizacij in vodstva podjetja. Pnoislavljanje letošnjega dneva rudarjev ima dva dela in sicer športni del ter osrednjo proslavo. Športna tekmovanja so se odvajala ves junij na področju vseh treh rudnikov, medtem, ko bo osrednja proslava ob letošnjem dnevu rudarjev v petek, 2. julija 1971 ob 19. uri v delavskem domu v Zagorju o/S. Referenti za šport in rekreacijo pri rudniškem odboru sindikata rudarjev so pripravili program športnih tekmovanj v nogometu, kegljanju, streljanju in šahu. Tekmovalne ekipe sestavljajo člani delovnih enot rudarjev Hrastnik, Trbovlje, Zagorje in iz ostalih delovnih enot v Trbovljah. Nogometna srečanja med posameznimi ekipami so potekala: — dne 5. junija 1971 v Zagorju: Trbovlje : Hrastnik Zagdrje : Hrastnik Zagorje : Trbovlje ESO, separacija : Trbovlje, Hrastnik, Zagorje; — dne 13. junija 1971 v Hrastniku: tekmovale so iste ekipe kot v Zagorju; — dne 19. junija 1971 v Trbovljah: tekmovale so iste ekipe kot v Zagoirju in Hrastniku. Program tekmovanj v kegljanju pa je zajemal: — 4 ekipe po 6 članov iz Trbovelj — 3 ekipe po 6 članov iz Hrastnika — 3 ekipe po 6 članov iz Zagorja — 1 ekipo po 6 članov iz Dala pri Hrastnliku. Kegljanje je potekalo 26. junija 1971 na kegljišču v Trbovljah. Tekmovanja v streljanju z zračno puško, ki je bilo 26. junija 1971, so se udeležile naslednje ekipe: — ena ekipa s 5 člani elektrostroj-nega obrata — tri ekipe s 5 člani iz rudnika Trbovlje — dve ekipi s 5 člani iz rudnika Hrastnik — dve ekipi s 5 člani iz rudnika Zagorje — ena ekipa s 5 člani iz Dola pri Hrastniku. šahovska tekmovanja 20. junija 1971 so se udeležile: — ena ekipa z 10 člani iz rudnika Trbovlje — ena ekipa z 10 člani iz rudnika Hrastnik — ena ekipa z 10 člani iz rudnika Zagorje. Referenti so predvideli v programu tudi tekmovanje v namiznem tenisu, vendar pa le za primer, če tai se prijavilo zadostno številk) ekip za tekmovanje v tej športni disciplini. Zmagovalne ekipe v posameznih športnih disciplinah bodo prejele na osrednji proslavi dneva rudarjev, pokal v trajno last. Omenili smo že, da bo osrednja proslava ob dnevu rudarjev, dne 2. julija 1971 ob 19. uri v delavskem domu v Zagoirju. Program te proslave obsega: — slavnostni govor predsednika osrednjega delavskega sveta, — podelitev zapestnih ur jubilantom dela, — podelitev športnih pokalov, — objavo in podelitev nagrad za ■tehnične izboljšave, — branje najboljših prispevkov u- čencev iz osnpvnih šol heroja Rajka iz Hrastnika, Tončke Čeč iz Tmbotvelj in Toneta Okrogarja iz Zagorja in rudarskega šolskega centra ZPT iz Zagorja; na proslavi bodo sodelovali naslednji ansambli: — delavska godba, Zagorje tamburaški orkester rudniških gasilcev, Trbovlje kvintet Stani tovariši iz Hrastnika, ansambel Eranca Lipičnika iz Zagorja, ansamb elJaneza Mahkoviiča iz Zagorja, ansambel Veseli berači iz Hrastnika. Želimo, da se tako športnih tekmovanj, kakor tudi osrednje proslave ob dnevu rudarjev, udeleži čimvečje število članov naše delovne skupnosti. Iz Hrastnika in Trbovelj bo organiziran prevoz z avtobusi v Zagorje, pravtako pa tudi za povratek. T. L. Previdni bodimo tudi doma V gospodinjstvih oziroma v stanovanjih je v uporabi čedalje več najrazličnejših gospodinjskih aparatov na električni pogon. Med te štejemo likalnike, brivnike, kuhalnike, potopna grelna telesa, pretočna grelna telesa, bojlerje, pečnjake, mešalnike, pražilnike, štedilnike, hladilnike, sesalnike, pralne stroje, centrifugalne izžemallroke, loščiice za tla, pomivalne stroje, radijske sprejemnike, televizijske sprejemnike, otroške igrače, mesoreznice, poleg tega pa so na električni pogon še različna električna orodja, ročne svetilke, vrtalni strojčki, električne žage ter motrda še kakšne druge priprave za delo. Vsi, ki uporabljajo naštete električne aparate in orodja, so vedno podvrženi najrazličnejšim možnim nesrečam. Zato bi bralce našega glasila radi opozorili na najpomembnejše elemente, ki lahko povzročijo nesrečo: Ne hranimo tam, kjer je to škodljivo! Varovalni vložek ima nalogo varovati električno napeljavo. Zato ne uporabljaj premoščehih, tal j Ivih vložkov! Ko menjaš varovalko, bodi previden, kajti vijak na dnu varovalke je še vedno pod napetostjo! Proč s staro in nespametno razvado ! Če izključiš likalnik, svetilko, brivnik, radio in druge aparate, ne vleci vrvice ali kabel k sebi, marveč trdno primi najprej vtičnico, nato vrvico ali kabel varno izvleci! Če ne boš ravnal tako, boš v najkrajšem času poškodoval ali uničil vrvico, kabel ali pa vtičnico. Bodimo kar se da previdni! Vsak termični aparat naj ima svojo vtičnico. Več električnih aparatov ne smeš priključiti na eno samo vtičnico zaradi preobremenitve! Varno uporabo električnih aparatov nam zagotovi varnostni vtič (»šuko«). Varnostni vtič moramo u-porabljaiti v kopalnicah, pralnicah, kleteh, v vseh vlažnih prostorih in povsod na prostem! Navodilo: Ne dotikaj se grelca centralne kurjave, kadar uporabljaš sesalnik zaq prah ali loščilnik za tla! Ne igrajmo se s smrtjo! Nespametno je uporabljati provizorično prenosno svetilko 220 voltov — v hlevih, kuhinji za krmo, sušilnicah in podobnih kmetijskih prostorih. Uporabljajmo samo predpisno izdelano prenosljivo električno svetilko! Še posebno pazimo na otroke! Ne vtikaj kakršnihkoli drugih kovinskih predmetov v vtičnice — razen seveda ustreznih vtičev — ker je to nevarno. To velja tudi za druge dele napeljav in električnih aparatov, kjer se utegneš dotakniti z napetostjo! Ker so -otroci radovedni in radi posnemajo -odrasle, stalno opozarjaj in opažaj vedenja svojega mlačka, da ne bo nesreče! , ;Ne -zanašajmo se na srečo! Grelne -peči in odprti kuhalniki se kaj radi poškodujejo zaradi premikanja. Nevarne so okvare grelnih žic. Pokvarjene grelne aparate takoj izključi in jih oddaj v popravilo strokovni servisni delavnici. Le malokdo ve, kako nevaren je dotik v takšnem primeru. Kogar je elektrika že »stresla«, j-e le po srečnem naM-j.učj.u ušel smrti. Navodilo: Pri zamenjavi žarnic ati varovalk ne smemo imeti premočenega obuvala, poškodovanih čevljev, še celo pa -ne vlažnih rok! »Stresenje« utegne biti smrtno nevarno. Če ogrodje aparata zaradi okvare »strese«, uporabi zaščitno napetostno stikalo, ki v takem primeru instalacijo izklopi. To stikalo namreč dopušča ponovni vklop šele takrat, ko je poškodovani električni aparat izključen. Bodimo preudarni pravočasno! Poškodovani in dotrajani električni material povzroča: — nesreče (smrtne poškodbe), — požare. Briključnica za likalnik ali kuhalnik se močno segreje. Če je kontakt slab, bakelitni del zogleni. Velja pravilo: Poškodovane vrvice in kable ter električni pribor je treba takoj zamenjati! (Po časopisu Srečno 4-5/71) Nove štipendije Na predlog odbora za zaposlovanje in izobraževanje ZPT, je osrednji delavski svet našega podjetja, na svojem zasedanju dne 27. maja 1971, sprejel sklep o spremembi oziroma dopolnitvi obstoječega pravilnika o štipendiranju. Po je spremembi bo podjetje izplačevalo štipendije v naslednjih višinah: — za šolanje na rudarskem oddelku tehniške srednje šole od 400,00 do 450,000 din/mes. — za šolanje na ostalih srednjih šolah od 350,00 do 400,00 din/mes. — za študij na I. stopnji fakultete ali na višjih šolah 500,00 din/m. — za študij na II. stopnji fakultete 600,00 din/mes. Kot doslej, bo podjetje tudi v bodoče izplačevalo študijsko pomoč di j altom in študentom, p o predhodni odobritvi pristojnega odbora. Ta bo znašala: — za šolanje na srednjih šolah v Zasavju 120,00 din/mes. — za šolanje na srednjih šolah iz- ven Zasavja od 180,00 do 220,00 din/mes. — za študij na I. stopnji fakultete ati navišjih šolah 250,00 din/mes. — za študij na II. stopnji fakultete 300,00 din/mes. Iz objavljenega razpisa je razvidno, za katere stroke so razpisane štipendije v letošnjem letu in kakšni so pogoji za odobritev štipendije in študijske pomoči. N-o-ve štipendije bodo veljale za dijake od 1. septembra, za študente pa od 1. oktobra 1971 dalje. Obisk v Idriji V času razprav za podpis samoupravnih sporazumov, med drugim tudi za skupino slovenskih rudnikov, se je odbor sindikalne podružnice uprave Zasavskih premogovni-kov-Trbovlje, odločil za izvedbo strokovne ekskurzije v rudnik živega srebra v Idriji. Sindikalna organizacija idrijskega rudnika je bila naše pobude zelo vesela in je pripravila naši sedemčlanski skupini prisrčen sprejem. Ekskurzija v Idrijo je bila v soboto, 15. maja 1971 in lahko rečemo, da je zelo uspela. Pod strokovnim vodstvom obratovodje jame Borba, smo si ogledali njihov način pridobivanja rude v jami, nato pa še zunanje prostore s topilnico in laboratorijem. Naj omenim še zanimiv rudarski muzej v starem gradu, kjer imajo lepo ohranjene stare lokomotive in drugo rudarsko opremo, ki daje mestu svojevrstno turistično zanimivost. Predvideno je bilo tudi srečanje z našimi rudarji, ki delajo na gradbišču obrata za specialna rudarska dela v Idriji, vendar je bilo njihovo prijetno stanovanjsko naselje prazno, ker je bila pač sobota. V razgovorih s strokovnim in sindikalnim vodstvom smo ugotovili, da doslej med našima rudnikoma ni bilo večjih stikov, da pa bo to v bodoče zelo pomembno, če bomo hoteli, da bodo samoupravni sporazumi uspeli. Predstavniki idrijske sindikalne podružnice bodo vrnili obisk verjetno v jeseni in ob tej priložnosti bi bilo verjetno priporočljivo, da bi sodelovanje razširili na celotni rudniški odbor sindikata — ROS. Hermina Koritnik, dipl. oec. Rudarstvo doma in po svetu Proizvodnja premoga v Evropski gospodarski skupnosti V aprilu se je proizvodnja premoga v državah EGS najpraim marcu mesecu znižala od 16,091.000 ton na 13,686.000 ton. Od tega je odpadlo na ZRN 9,627.000 ton, na Francijo 3,031.000 ton, na Italijo 25.000 ton, na Nizozemsko 317.000 ton in na Belgijo 686.000 ton. (Vir: II Soie-24 Qre 122, 28. 5. 1971) Rjavi premog ima bodočnost V ZRN znašajo kapacitete elektrarn na bazi rjavega premoga skupno 8.500 MW in se bo do leta 1975 povečala na 13.000MW. V letu 1970 so proizvedli 55 mlrd. kWh, kar je 37,6 % energije javnih elektrarn. Prednost rjavega premoga je v večji produktivnosti. Leta 1970 je en rudar v eni izmeni nakopal 60 ton rjavega premoga, kar je ekvivalentno s 16 tonami črnega premoga. Piri črnem premogu pa pride na enega moža v eni izmeni 3,3 tone. V dnevnem kopu pa pride na eno izmeno 81 ton rjavega premoga, kar ustreza 22 tonam ornega premoga. (Vir: Dde Welt 108, 11. 5. 1971) Velika Britanija bo morala prispevati v sklad Montanuniona Ko bo Velika Britanija postala članica Montanuioma, bo morala v njegov sklad vplačati 57 mili j. S. Plačilo naj bi bilo izvedeno v treh enakih delih v obdobju treh let. Po pravilih EGS morajo premogovnike in jeklarske družbe posamezne države vplačati v skupni sklad vsako leto 0,3 % letne vrednosti proizvodnje. Zdaj dosegajo sredstva sklada 220 mili j. $. Sredstva porabljajo za tinanciiramje stanovanj, pokojnin, raziskav in strukturnih izboljšav v jeklarski oziroma premogovni industriji skupnosti. Delež britanske premogovne in jeklarske industrije bo v primeru včlamjenja v EGS predstavljal 37 % celote. Sredstva bodo ostala v britanskih banicah. Pričakujejo, da bo Velika Britanija precejšen koristnik sklada. (Vir: Financial Ti en 25468, 2. 6.71) Program uporabe šote na Finskem Finska vlada se je odločila, da bo povečala eksploatacijo šote od sedanjih 0.3 na 10 milijonov m3 letno. V ta namen so zagotovili potrebne ■investicije aa naslednje sedemletno razdobje. Šoto bodo uporabljali za ogrevanje, s čimer bodo piuhtrainilM letno miiliiijom ton kurilnega olja. Vlada se je odločila za izvedbo tega projekta zaradi občutne podražitve surove nafte, ki jo uvažajo. Proizvodnja premoga na Poljskem Poljaki so predvideli, da bo znašala njihova proizvodnja premoga v razdobju 1971-1975 775 milijonov ton. V razdobju 1966-1970 so proizvedli skupaj 650 milijonov ton premoga. Zahodnonemški uvoz premoga Zahodna Nemčija je v preteklem letu uvoziila iz vzhodnoevropskih V nekaj vrstah Dne 29. aprila t. 1. je potekal v Ljubljana posvet o vprašanjih s področja energetike. Organiziral ga je Svat za energetiko pni republiški gospodarski zbornici, ki je tudi pripravil obsežno gradico. S strani ZPT sta se posveta udeležila glavni tehniška direktor. - + - V času od 5. do 8. maja t. ,1. sta se udeležila IL kongresa samouprav-Ijalcev Jugoslavije v Sarajevu, tudi naša dva predstavnika. Ro sklepu osrednjega delavskega sveta sta bila to naša delegata Rado Kamtužar in Jože Zorčtič, inž. - + - Dne 12. maja t. 1. je imel svoj letni občni zbor rudniški odbor sindikata rudarjev — ROS. Potekal je v predavalnici delavskega doma v Trbovljah, ob navzočnosti številnih delegatov vseh osnovnih sindikalnih podružnic in številnih gostov. Poročilo o delu ROS-a v pretekli mandatni dobi je podal Rado Kantužar, predsednik te organizacije, v razpravi pa so sodelovali še zvezni poslanec Milan Kožuh, republiški poslanec Karlo Foirte, Marko Pokor it-nik, VMi Pukmaj star, Franc Sipek, Albert Ivančič, dipl. inž. rud., Jože Zorčič, inž., Tomo Govejšek in drugi. držav skupno 2.5 milijonov ton premoga in koksa. Uvoz se je precej povečal v primerjavi s prejšnjimi leti. Dobave so povečali predvsem iz Poljske. Proizvodnja premoga na Japonskem Proizvodnja premoga na Japonskem v zadnjem času stalno pada zaradi povečane uporabe nafte oziroma težkega olja kot industrijskega goniva, pa tudi zaradi drugih faktorjev. V letu 1962 je 574 japonskih premogovnikov proiizivedLo skupno 55 milijonov ton premoga, medtem ko je v letu 1970 aktivno delovalo le še 74 premogovnikov s skupno proizvodnjo 38 milijonov ton premoga. Predvidevajo, da bo v letu 1975 znašala njihova proizvodnja le še okoli 5 milijonov ton premoga. Združenje premogovnikov Srbije Predvidoma bo še ta mesec pričelo z delom Združenje rudnikov rjavega premoga Srbije-URMUS. Sedež tega združenja bo v Beogradu. V teku so tudi razgovori o združenju premogovnikov v SR BiH. Rezerve lignita Geološki in rudarski strokovnjaki so končno ugotovili, da znašajo bilančne rezerve lignita in rjavega premoga v tuzlanskem bazenu, ki se razprostira na površini okrog 350 kvadratnih kilometrov, skupno milijardo 260 miliiijoniav ton, od tega znašajo bilančne rezerve lignita o-koli 900 milijonov ton, ostalo pa je rjavi premog. Posebno pomembno je dejstvo, da bo možno premog eks-ploatiratu površinsko. Rudarstvo v Avstriji V avstrijskih rudnikih je zaposlenih skupno 20.000 rudarjev, od tega jih dela 4.000 v rudnikih, katerih lastnik je ameriški kapital To se pravi, da dela vsak peti avstrijski rduar za Američane. (podatki po EKOS in Gospodarskem vestniku) - + - Dne 13. maja t. 1. je prispel predstavnik firme PIC iz Eranoije. V naslednjih treh dneh je sodeloval pri odpravi nekaterih pomanjkljivosti na težkotekočiinski separaciji v Trbovljah. - + - Dne 17. maja t. 1. je potekalo v sejni sobi uprave ZPT v Trbovljah posvetovanje v zvezi z nadaljnjim odkopavanjem premoga v jami Ojstro rudnika Hrastnik, s posebnim ozirom na hidrdlogdijo tega območja. Posvetovanja so se udeHežuM poleg domačih strokovnjakov tudi strokovnjaki rudarskega linstituta iz Ljubljane in Beograda. - + - Dne 18. maja t. 1. je bilo v sejni sobi uprave ZPT v Trbovljah, posvetovanje o jamski signalizaciji. Udeležili so se ga tudi predstavniki rudnika Velenje ter Poljaki, ki so predavali na to temo. - + - Dne 26. maja t. 1. je obiskala naše podjetje skupno s predstavnikom zvezne gospodarske zbornice, angleška delegacija ABMEX. Razpravljali so o možnostih nakupa oziroma prodaje rudarskih strojev v Angliji. - + - Dne 10. junija t. 1. so obiskaOli Hrastnik, člana izvršnega biroja ZKJ Krste Crvenkovski in Stane Dolanc ter sekretar sekretariata CK ZKS inž. Marinc Andrej. V času svojega obiska so si ogledali steklarno in tovarno kemičnih izdelkov, v popoldanskem času pa so imeli razgovor s političnim aktivom v Hrastniku. - + - V soboto 12. junija 1.1. je bila v stekleni dvorani delavskega doma v Zagorju, slovesnost ob podelitvi zaključnih sp tičeva! 35 obsotiventam rudarskega oddelka rudarskega šolskega centra ZPT. Ti so sa pridobili po triletnem šolanju poklic kvalificiranega rudarja-kopača. Na slovesnosti je sodeloval tudi moški pevski zbor Loški glas, predavatelji in inštruktorji RŠC, predstavniki nekaterih šol ter družbenopolitičnih organizacij, glavni direktor ZPT in neka temi drugi vodilni delavci ZPT. - + - Dne 23. junija t. 1. so se udeležili v Velenju trije naši predstavniki semniarja na temo: Uvajanje in uporaba sodobnih transportnih sredstev. Seminar je organiziral odbor za razvoj in napredek gospodarstva — komisija za transport, pri republiški gospodarski zbornici. Verjamite ali ne, včasih niso imeli knape za ljudi. Ko je bilo žeg-nanje na Sv. Planini (sedaj Partizanski vrh), ki se ga udeleži mnogo Savinjčanov, je eden teh vprašal drugega: »Je bilo dosti ljudi na Sv. Planini pri žegnanju?« Ta je odgovoril: »Ljudi sicer ni bilo veliko, toda knapov iz Trbovelj je bilo pa precej«. Razpis štipendij in učnih mest Odbor za zaposlovanje in izobraževanje Zasavskih premogovnikov-Trbovlje, razpisuje za šolsko leto 1971/72, štipendije in učna mesta. I — Štipendije: Razpisane so štipendije za šola-lanje oziroma študij na naslednjih šolah: — za študij rujdarstva-smer eksplo- atacija, na oddelku za rudarstvo FNT 3 štipendije — za študij strojništva, smer energetika, na strojni fakulteti — 2 štipendiji — za študij gradbeništva — nizke gradnje, na fakulteti za arhitek-turo, gradbeništvo in geodezijo -1 štipendija — za študij ekonomije, na ekonomska fakulteti 2 štipendiji — za študij na višji šoli za socialne delavce 2 štipendiji — za šolanje na gradbenem oddel- ku tehniške srednje šole — nizke gradnje 2 štipendiji — za šolanje na rudarskem oddelku tehniške sred. šole - 3 štipendije Prosilci zad odiltev štipendije morajo predložiti kadrovskemu sektorju ZPT, do 15. julija 1971, naslednje listine: — prošnjo za dodelitev štipendije, — kratek življenjepis z navedbo števila družinskih članov, ločeno za preskbljene in nepreskrbljene, — overjen prepis zadnjega šolskega spričevala, — potrdi lopodjetja oziroma zavoda, kjer so starši zaposleni, o višini njihovih mesečnih osebnih prejemkov za prvih šest mesecev t. L O dodelitvi štipendij bo dokončno odločal odbor za zaposlovanje in izobraževanje ZPT na podlagi določil pravilnika o štipendijah. Za dodelitev štipendije bo pomembno, če so prosilčevi starši zaposleni pri ZPT, učni uspeh v šoli ter višina osebnih prejemkov prosilčevih staršev. Vlagatelji prošenj bodo o načinu rešitve vložene prošnje obveščeni takoj po sprejetju sklepa. II — Razpis učnih mest: Za šolsko leto 1971/72 so razpisana za rudarski šolski center ZPT, naslednja šolska mesta: — za izučitev poklica kvalificiranega rudarja 100 učnih mest — za izučitev poklica kvalificiranega kovinarja 20 učnih mest — za izučitev poklica kvalificiranega elektrikarja 10 učnih mest Kandidati, ki se žele vključiti v uk pri našem podjetju, naj pošljejo svoje prijave na rudarski šolski center ZPT v Zagorju ali na oddelek za izobraževanje RSC ZPT v Trbovljah, lahko pa jih oddajo tudi v kadrovskem sektorju ZPT v Trbovljah, najkasneje do 15. julija 1971. Sole za odrasle Delavska univerza Trbovlje je razpisala vpis kandidatov v raznovrstne šole za odrasle. Na ta način bi se posameahi oddelki matičnih šol približali slušateljem, ti pa bi posvečali organiziran pouk v času, ki njim najbolj ustreza. Programi posameznih šol so prilagaj eni odraslim slušateljem. Slušatelji, ki uspešno končajo eno izmed šol, dobijo verificirano spričevalo matične šole, ki je enakovredna tistemu, ki ga prejme učenec ali dijak v redni šoli. Za šolsko leto 1971/72, je delavska univerza Trbovlje razpisala naslednje večerne oddelke za odrasle: 1) visoka — ekonomsko komercialna šola Maribor, oddelek Trbovlje, 2) višja tehniška šola Maribor, oddelek Trbovlje, za strojno, elek-tro in kemijsko smer, 3) višja šola za organizacijo dela Kranj, 4) ekonomska srednja šola, I. letnik, 5) tehniška srednja šola, I. II. in III. letnik, strojni in I. letnik elektro, 6) srednja komercialna šola Ljubljana, oddelek Trbovlje, 7) šola za prodajalce, šolski center za blagovni promet, Ljubljana, 8) delovodska kovinarska šola Maribor, 9) delovodska elektro šola Zagreb, 10) dvoletna administrativna šola Maribor, 11) poklicna šola kovinske stroke, IKS Trbovlje 12) poklicna šola lesne stroke Sevnica, 13) večerna osemletna osnovna šola VII. in VIII. razred. Poleg tega bodo organizirana še razni tečaji in seminarja, za tuje jezike, tehniške risarje, šivilje, skladiščnike, za družbeno politično delo itd. Pripravniki Pred dvemi leti je podjetje sprejelo pravilnik o pripravnikih, katerega sprejetje je prepisoval poseben zakon. Med tem časom so nastale večje spremembe, predvsem v pogledu vrednotenja dela pripravnikov. Zato je osrednji delavski svet na svojem 19. zasedanju dne 27. maja 1971, na predlog odbora za zaposlovanje in izobraževanje, sprejel nekatere spremembe in dopolnitve pravilnika o pripravnikih. Po spremenjenem pravilniku imajo pripravniki pravico za čas trajanja pripravniške dobe, prejemati naslednje prejemke: AŽURNOST Jernej ček je delal tudi v kamnolomu Boben v Hrastniku. Vodil je evidenco za izdani gramoz. Nekoč ga je poslovodja Jakopič še pred koncem šihta zalotil v gostilni Plaznik, kjer je bil Jemejček malo okajen. Naslonjen je bil na mizo, glavo pa je imel na knjigi, v katero je sicer vpisoval količine izdanega gramoza. Poslovodji je po nekajkratnem tresenju uspelo zbuditi Jemejčka in ga je vprašal: Prijave sprejema delavska univerza do 31. julija 1971, za nekatere šole pa tudi do 15. avgusta 1971. Podrobnejše informacije lahko vsak kandidat prejme na delavski univerzi, Trbovlje. — pripravniki z visokošolsko izobrazbo 1.500,00 din/mes. — prapravniki z višješolsko izobrazbo 1.200,00 din/mes. — pripravniki s srednješolsko izobrazbo 800,00 din/mes. Sprejel je tudi določilo, da se absolventom višjih in visokih šol, ki so pri izdelavi diplomske naloge vezani na delo v podjetju in so bili sprejeti kot pripravniki, priznava mesečna nagrada, zmanjšana za 20 %. Te spremembe so stopile v veljavo 1. julija 1971. »Jernejček, kaj pa delaš tukaj?« »Ja, kubikiram«. ' - + - Ko smo v gnili ali predvojni Jugoslaviji štrajkali in protestirali, se je zgodilo tudi tole. Na nekem protestnem zborovanju, pri katerem so se zbrale žene iz Trbovelj, so le-te vpile ter vzklikale »kruha nam dajte!« Neka knapova žena je dejala drugi: »Vpij ti bolj glasno namesto mene, moram domov, da mi ne bo šel kruh »čez«. Malo prej sem ga zamesila«. Spremembe v telefonskem prometu Podjetje za PTT promet Trbovlje, v katerega obseg spadajo pošte Trbovlje, Zagorje ob Savi, Hrastnik, Radeče, Izlake in Zidani most, je obvestilo vse naročnike telefonskih priključkov, da bodo od 28. junija 1971 dolje v veljavo nove telefonske številke za območje vozlišča avtomatskih telefonskih central (ATC) Trbovlje. V teh dneh so namreč povečali zmogljivosti vozlišča ATC Trbovlje. Kot posledica tega pa nastopajo od tega dne dalje tudi določene spremembe v telefonskih številkah. Po tem sporočilu se zadnje tri številke vsakega naročnika ne bodo spremenile, pač pa se spremeni prvi del telefonske številke, n. pr.: a) telefonski naročniki ATC Trbov- lje bodo imeli začetno številko odslej 821-000, namesto dosedanje številke 80-000. Primer: sedanja številka 80-066, bo imela odslej številko 821-066, sedanja številka 80-275, bo imela odslej številko 821-275 itd.; b) telefonski naročniki ATC Zagorje ob Savi, bodo imeli začetno številko 811-000, namesto sedanje številke 81-000. Primer: sedanja številka 81-099, bo imela odslej številko 811-099, sedanja številka 81-113, bo imela odslej številko 811-113; c) telefonski naročniki ATC Hrast- nik bodo imeli začetno številko 814-600, namesto dosedanje številke 81-600. Primer: sedanja številka 81-600, bo imela odslej številko 814-600, sedanja številka 81-704, bo imela odslej številko 814-704, č) telefonski naročniki ATC Radeče, bodo imeli začetno številko 817-000, namesto sedanje številke 81-500. Primer: sedanja številka 81-525, bo imela odslej številko 817- 525, d) telefonski naročniki ATC Zidani most bodo imeli začetno številko 818- 500, namesto dosedanje številke 81-800. Primer: sedanja številka 81-811, bo imela odslej številko 818-811. Podjetje za PTT promet je pripravilo za vse telefonske naročnike poseben telefonski imenik, ki bo veljal za območje Zasavja, od 28. junija t. 1. dalje. Kegljači — dvakrat drugi Na štiristeznem avtomatskem kegljišču KK »Rudar«, sta bili doslej končani dve tekmovalni disciplini v okviru letošnjih sindikalnih športnih iger 1971. Kegljaški ekipi sindikalne podružnice ZPT rudnika Trbovlje, ki sta tekmovali pod ime--nom ZPT rudnik Trbovlje I in II, sta dosegli zadovoljivo uvrstitev. V prvi disciplini sindikalnih, športnih iger 197,1 v borbenih igrah, v kateri je tekmovalo 28 od 30 prijavljenih ekip, sta ekipi ZPT rudnika Trbovlje, zasedli — ekipa ZPT rudnika Trbovlje II 2. mesto s 27 ter ekipa ZPT rudnika Trbovlje I 7. mesto, z 22 točkami. Ekipa ZPT rudnika Trbovlje II je podrla 540, ekipa ZPT rudnika Trbovlje I pa 479 kegljev. V tej disciplini je zmagala ekipa SGP Zasavje z 28 točkami oziroma s 556 podrtimi keglji ter osvojila pokal v trajno last. Vrstni red prvih desetih uvrščenih ekip: SGP Zasavje 556 kegljev 28 točk, ZPT rudnik Trbovlje II 540-27, Elektrarna I 492-26, Elektro Trbovlje , I 490-25, Iskra Trbovlje I 489-24, Strojna tovarna Trbovlje I 486-23, ZPT rudnik Trbovlje I 479-22, Cementarna Trbovlje I 473-21, RUDIS Trbovlje 470-20, Strojna tovarna Trbovlje II 461-19 itd. V drugi disciplini letošnjih sindikalnih športnih iger kegljanje 6 x 100 metov (dva nastopa), je tekmovalo 24 ekip iz 14 sindikalnih podružnic, med njimi tudi dve ekipi ZPT rudnika Trbovlje, ki sta zasedli odlično drugo oziroma tretje mesto. V tej disciplini se je izkazala ekipa ZPT rudnika Trbovlje I pred ekipo ZPT rudnika Trbovlje II, z osvojenim 2. mestom in 23 točkami. Ekipa ZPT rudnika Trbovlje II je zasedla 3. mesto z 22 točkami. Na polno so kegljači ZPT rudnika Trbovlje I pdirli 3.292, na čiščenju pa 1.506 kegljev, skupno 4.798 kegljev. Druga ekipa ZPT rudnika Trbovlje pa je podrla na polno 3.213, na čiščenju pa 1.486, skupaj 4.699 kegljev. V tej disciplini je prav tako kot v prvi bila najboljša še ekipa SGP Zasavje s 4.866 keglji in 24 točkami, kar jim je zadostovalo za 1. mesto in osvojitev pokala v trajno last tudi v tej disciplini. Tako je vrstni red prvih desetih najboljših ekip naslednji: SGP Za- savje 4.866 podrtih kegljev 24 točk, ZPT rudnik Trbovlje I 4.798-23, ZPT rudnik Trbovlje II 4.699-22, IBT I 4.652-21, STT I 4.632-20, Elektrarna I 4.597-19, Cementarna I 4.576-18, Elektro Trbovlje 4.567-17, STT II 4.514-16, Iskra Trbovlje I 4.491-15 točk itd. • V tej disciplini se štejejo točke vseh ekip sind ikalne podružnice, če jih je več. Tako so posamezne osnovne sindikalne podružnice v tej disciplini zbrale naslednje število točk: 1) ZPT rudnik Trbovlje 45, Cementarna 44, STT 42, IBT 37, SGP Zasavje 31, Elektrarna 28, Iskra 19, Elektro Trbovlje 17, družbene organizacije 11, stanovanjsko podjetje 10, RUDIS 8, Komunalni obrtni center 5, Mehanika 2 in TIKA 1 točko. Med desetimi najboljšimi posamezniki v tej disciplini sta tudi Tauzel Tone z 854 podrtimi keglji, ki se je uvrstil na odlično 3. mesto in Rajtma-jar Mirko z 816 podrtimi keglji, ki se je uvrstil na 9. mesto. Tekmovanja v ostalih športnih disciplinah so v teku. Janko Savšek Rudarski šolski center — drugi V okviru trdicionalnih športnih srečanj, je bilo tudi letos za Dan mladosti, športno srečanje gojencev rudarskih šolskih centrov ZPT iz Zagorja in REV. Velenja. Letošnje tekmovanje je potekalo v Velenju, lani pa v Kisovcu. Bodoči mladi rudarji obeh šol so se pomerili v šestih športnih disciplinah. Zaradi dokajšnje neobjektivnosti sodnikov, ki so vodili posamezna srečanja, so vsa prva mesta osvojili domači — Velenjčani. V marsikateri panogi so sodniki dopuščali preveč svobodno igro, tako da je fizična moč zmagovala nad tehničnim znanjem. Rezultati posameznih srečanj: — nagomet: RŠC Velenje : ZPT Zagorje 2 :■ 0 (0 : 0), — rokomet: RŠC Velenje : ZPT Zagorje 13 : 11 (6 : 3), — košarka: RŠC Velenje : RŠC ZPT Zagorje 40 : 35 (18 : 12), — šah: RŠC Velenje : RŠC ZPT Zagorje 4 : 1, — namizni tenis: RŠC Velenje : RŠC ZPT Zagorje 5 : 0, — odbojka: RŠC Velenje RŠC ZPT Zagorje 2 : 0. Prihodnje leto, za Dan mladosti, bo potekal dvoboj športnih ekip obeh rudarskih šolskih centrov v Zagorju. Kadrovske vesti V času od 1. aprila do 31. maja 1971 ima kadrovski sektor ZPT e-videntiraine naslednje kadrovske spremembe: DELOVNA ENOTA RUDNIK HRASTNIK April 1971 — sprejeti: Majcen Marija — delavka, Vuga Ludvik — kopač, Končina Anton — vozač, Potrata Ivan — ključavničar; Maj 1971 — sprejeti: Muhovič Ivan — elektrikar, Lamovšek Alfonz — kopač, Hribar PRIVLAČNOST POLOV Sedaj že pokojni inženir Vladimir Franc je bil pozvan kot dosleden, vendar pa tudi za sovoje podrejene razumevajoč obratov od j a. Ko je služboval v Hrastniku, je bil na tem obratu zaposlen tudi neki Jer-nejček. Ta je takrat čistil vodni kanal poleg bivšega rudniškega hleva. Ker je Jernej ček večkrat zapustil delovno mesto brez dovoljenja, ga je nekoč inženir Franc poklical na razgovor in tedaj mu je Jernej-ček obrazložil takole: »Madona, sam vem kaj in kje moram delati, toda privlačnost polov je preveč močna. Kako naj vzdržim v centru pri tej umazani kanalski vodi, ko pa me bolj privlači severni pol — gostilna Senica in južni — gostilna Logarček«. PRETIRANA VESTNOST Poslovodja in nadzornik sta bila dolgo vrsto let po osvoboditvi zaposlena na zunanjem obratu Hrastnik in vezalo ju je skoraj nerazdružlji-vo prijateljstvo, vendar se tudi to kdaj pa kdaj skrha. Nato je bil nadzornik po službeni potrebi prestavljen v jamo za nadzornika pri prevozu. Tretji dan njegovega službovanja v jami, je primanjkovalo praznih vozičkov in nadzornik se je podal na lov za njimi tudi izven jame. Na ranžirnem prostoru bivše separacije je bilo nekaj vozičkov naloženih z jamskimi drvami tudi za poslovodjo. Nadzornik je dal vse vozičke izprazniti tako, da so drva zmetali na kopico. Ob koncu šihta je poslovodja pričakal nadzornika in ga okaral: »Veš, prav lahko bi mi sporočil, da imam drva na separaciji in bi jih odpeljal domov, tako pa je sedaj vse skupaj na kopici«. »Verjamem, toda potrebovali smo prazne vozičke. Sicer pa lahko veš, da je bilo nujno, ker se vi zunanji živite od nas jamskih (čeprav je bil nadzornik šele tri dni v jami). Valentin — vozač, Gumzej Drago — kopač, Zeme Jože — vozač; April 1971 — odišli: Eu&t Anton, strugar — samovoljna odpoved; Kirn Antonija, pom. kuharica — sporazumna odpoved; Sitar Božidar, odpoved v poskusni dobi s strani podjetja — vozač; Beri enik Ivan — kopač, smrtna nezgoda; Kordon Srečko — kopač, smrtna nezgoda; Lapornik Janko — učni kopač — smrtna nezgoda; Matulj Henrik — kopač, smrtna nezgoda; Pintarič Franjo — kopač, smrtna nezgoda; Prah Rudi — kopač, smrtna nezgoda; Verbič Jože - vozač, smrtna nezgoda; Zakošek Miha — kopač, smrtna nezgoda; Janežič Anton — vozač, smrtna nezgoda; Češ-novar Marjan — kopač, samovoljna odpoved; Kaluder Franc — kopač, samovoljna odpoved; B raj er Vlado — kopač, sporazumna odpoved; O-sredkar Stane — kopač, sporazumna odpoved; Laca Mihajlo — vozač, samovoljna odpoved; Levstik Štefan — motorovodja, samovoljna odpoved; Zamuda Alojz — vozač, samovoljna odpoved; Maj 1971 — odišli: Zdolšek Jože — kopač, upokojen; Martinčič Franc — učni kopač, sporazumna odpoved; Detič Pavel — kopač, v JLA; Kos Franc — kopač, sporazumna odpoved; Hribar Milan — ključavničar, v JLA; Cerjak Franc — vozač, sporazumna odpoved; Pirnat Ivan — vozač, sporazumna odpoved; Bedenik Branko — kopač, v JLA; Peruci Roman — kopač, samovoljna odpoved; Toplič Ibrahim — kopač, samovoljna odpoved; Sivko Drago — kopač, v JLA; Troj ar Rafael — kopač, sporazumna odpoved; DELOVNA ENOTA RUDNK TRBOVLJE April 1971 — sprejeti: Dolanc Vinko — opek. delavec, Balagič Zofija — opek. delavka, Novakovič Mara — opek. delavka, Sušnik Ivanka — opek. delavka, Balog Ema — opek. delavka, Zupančič Hilda — opek. delavka, Hodjič O-mer — vozač, Okič Alaga — vozač, Podmenik Edi — opek. delavec, Ščukanec Ernest — dipl. inž. rud., Podbregar Milan — opek. delavec, Drnovšek Ivan — jam. vozač, Salmič Anica — opek. delavka, Lesar Zlata — opek. delavka, Mrak Berta — opek. delavka, Turšič Vilko — jamski kopač, Korošec Srečko — jamski kopač, Obrovnik Srečko — jamski vozač; Maj 1971 — sprejeti: Jesenšek Boris — uslužbenec, Vidrih Ljudmila — opek. delavka, Furjan Marta — opek. delavka, Železnik Ana — delavka, Murko Milan — kopač, Gosak Miha — vozač, Mlinar Oto — kopač, Prašnikar Pavla — delavka, Rakita Edigo — kopač; April 1971 — odišli: Funkelj Jožefa — PK delavka, inv. upokojena; Kos Herman — vozač, samovoljna prekinitev; Mlinarič Franc — kopač, odpoved v poskusni dobi s strani delavca; Podmenik Edi — opek. delavec, odpoved v poskusni dobi s strani podjetja; Pirc Pavel — vozač, odpoved v poskusni dobi s strani delavca; Cerovšek Alojz — vozač, odpoved v poskusni dobi s strani delavca; Cerovšek Ivan — vozač, samovoljna odpoved; Drnovšek Ivan — vozač, inv. upokojen; Oblak Hinko — razdeljevalec d ep. premoga, inv. upokojen; Maj 1971 — odišli: Hodjič Omer — vozač, samovoljna odpoved; Dijanič Stjepan — kopač, v JLA; D juri č Slavoljub — vozač, samovljna odpoved; Novak Branko — kopač, v JLA; Salmič A-skusni dobi s strani podjetja; Lesar Zlata — opek. delavka, odpoved v poskusni dobi s strani podjetja; Dolanc Vinko — opek. delavec, samovoljna odpoved; Slokan Janez — e-lektrikar, v JLA; Lazarevič Dušan — opek. delavec, samovoljna odpoved; Prašnikar Pavla — delavka, odpoved v poskusni dobi s strani delavca; Ostanek Milan — opek. delavec, v JLA; Povodnik Ivan — kopač, v JLA; DELOVNA ENOTA RUDNIK ZAGORJE April 1971 — sprejeti: Repovž Alojz — kopač, Paš Roman — avtomehanik, Udovič Jože — vozač; April 1971 — odišli: Brezovšek Ivan, rud. tehnik — sporazumna odpoved; Lončar Anton — kopač, samovoljna odpoved; Krivec Franc — šofer, in,v. upokojen; Veteršek Štefan — kopač, upokojen; Damjanovič Drago — kopač, samovoljna odpoved; Slapnik Anton — vozač, sporazumna odpoved; Catar Alojz — kopač, samovoljna odpoved. Nagradna križanka Za pravilno rešitev skandinavske križanke razpisujemo tri knjižne nagrade. Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo glasila Srečno, Zasavski premogovniM-Tr-bovlje, TRBOVLJE 61420, Trg revolucije 12. Na pisemski ovitek napišite, levo spodaj, »nagradna križanka«. Pri žrebanju bomo upoštevali vse rešitve, ki bodo prispele v uredništvo do vključno 15. julija 1971. i | 7 — STMEJSA KAMENA J)06A TIP SttDfOB ŠOLE. EVPOPSHA tmvA SOMSOR Po$ 5MUČ. SKAKALEC aiAOoMO MESTO v zAW. KOHOU yQ^ jik /> M PM STA. NISČE »li IZPOJ)- NfBNIK msB' #5? C® IZRASTEK NA CLAVI TOMOSOV AVTO UKRAJINA ETIOPIJI A /ME I6RALKE SomkeA /TKAHfCN toMER/EVA PESNITEV 0 MIK M OMAM PTICA KRILO RIMSKE KONJENICE VASON 2A 0SKH60 SLINASTA Ptič AL ► z MORJEM OJJ5ANO NOENO URA^) OAHOPM STRAŽA MLT.JU. VRSTA PECIVA C>TV TOVARNA «P«t|EM. 5£V.AMEft OTOČJE soss T£HN- usLuzEek. DRžAWi UDAR PIStC KEK^A KAToLh ŠKI PEJOVNIK NAČRTO- VANJE. KATMN Jmnska Kolon/JA VZ4>IOj>. AfRIKI STANE SEMIČ MORSKI KLOfiUK PLATINA K4RNOST. NAPRAVA ITAL. TV VRSTA IfRIVOLJt TAŠČICA OBRTNIK POSREDNIK 2/J). MOŠKO IME /RJK£M MORJU 5URKA ZIDOVSKI KRALJ SfUO OKAME« NINA EL SADAT KAPRAVA ZA IZPEL. JAiMA NASI M2SLEJ)| NVSUTIAN. VLADAR VLADAR fr.EfflPTA MDJA ZAPR£’ VOZTEKOz Sh goriv VRSTA »M: SEKT/CfJJA 2Wlti6Ll ULRlCH 5ANDHI E- ZOLA dtRAjŠAVR ZA ITAL. DENARNO ENOTO Aj mPčRsrAv-- Uanje. PRIPADNIK JU5. MR. ČASOfltR NALEPKA MA<£.t>0NSC KOLO KALDRIJA ► IVAM , HEŠTROV/C varianta Ca H& SKRAJNI konec KOPNE6A MEH NATRIJ FRANC- ntPNRTMA JEZIK MNTO/SlaK CRHCtV OKRO