Folkloma skupiua z Dobrove
S 16. SREČANJA FOLKLORNIH SKUPIN V ŠENTJOŠTU
Ples in pesem — ohranjevalca ljudskega izročila
Kulturni dom Ivana Cankarja v Šentjoštu je bržkone eden redkih, ki ohranja ljudska izročila ie v svoji pristni, neizumetniieni obliki, brez vsiljivega modernizma in druge hipennoderne navlake. Tako lahko razumemo tudi 16. srečanje ljubileljskih folklornih skupin s širšega območja Ljubljane, ki so ga te dni pripravilj v tem domu (v organizaciji občinske in mestne ZKO).
Šentjoščani, pravzaprav tamkajšnji kulturniki, so po-skrbeli, da so plesi in pesmi osmih folklornih skupin, kolikor jih je prišlo na srečanje izzveneli v kar najbolj avtentičnem okolju, na oder so postavili pravo kopico sena, zraven prislonili ie odslužena kolesa lojtrskega voza, na vogalih pa namestili košate brezove veje. Pač, vse skupaj naj bi kar najbolj približalo avtentično podobo nekdanjega kmečkega podeželja, ko so nastali, ali se vsaj do kraja razvili najlepji slovenski plesi in pesmi. Za nameček je bil tu še kosec. ki je klepal koso, zraven pa ie zapel tisto staro »Moja kosa je križavna« in fant in dekle, ki sta se veselo stiskala v kopici... Z zanimivim nasto-pom, ki so mu nadeli ime »Ljubezen je življenje«, so šentjoški kultumiki želeli prikazati nekaj starih šeg, pe-smi in plesov iz okolice njihovega kraja. Na kratko pa je pred tem ŠentjoSt predstavila ic tudi mentorica skupine Spela Grdadolnik.
Če bi srečanje štelo zares (za oceno), potem bi si med vsemi nastopajočimi najvišjo oceno bržkone prislužila folkloraa skupina Emona iz Ljubljane. Plesalci in pevci skupine (pri nekaterih plesih so bili oboje hkrati) so se
kar dvakrat pojavili na odru, v drugo s pravim pravcatim kurentom in našemljeni v maskah (fantje). Vse, koreo grafija, glasba in sam ples (razen gorenjskega štajeriša, so zaplesali še nekaj goriJkih plesov) je bilo na nivoju, ki je presegal povpre^e lega večera. Koreografijo in glasbo je prispeval Danilo Ravnikar. Fantje iz Ljubljani so poka-zali, da znajo tudi mctlo sukati prav tako spretno kot podeželski, dokazali pa so tudi, da se ie kako da »kušva-ti« tudi kleče na tleh. na blazini... Za popestritev so povabili na oder celo gledalca iz dvorane.
V gorenjskem štajerišu se jc zavrtelo in zapelo tudi »deset veselih fantov in deklet« FS »Sora« iz Medvod (»želimo prikazati, kako so včasih fantje slavili na Go-renjskem«). Skupino — vse so se predstavljale same — je tako kot FS Emona spremljal pravcati ansambel.
S spletora gorenjskih plesov so želeli »zasejati dobro voljo«, kot so se predstavili v uvodu, tudi vse boljši plesalci starejše skupine FS »KJas« iz Horjula, medtem ko je mlajša skupina, ki letos zaokrožuje petnajst let dela, prikazala splet prekmurskih plesov.
Jubilej, to pot pet let dela, kljub težavam slavi tudi FS Polhov Gradec (zaplesala je splet koroikih plesov). FS Dolomiti z Dobrove se je predstavila z dobro izvedenimi belokranjskimi plesi, medtem ko so njeni odlični Gorenj-ski fantje pod vodstvom Bomta Dolinarja zapeli nekaj starih gorenjskih pesmi (med njimi »Dečva je u rutiču tiebiva«).
BRANKO VRHOVEC