A Slovenian Languag* Newsp*per — Dedicaled
to the Cullural Progress and Polilical Guidance of American* of Slovenian Deice nI and Slovenec Scaltered around the Free World—Through the Prin-ciples of Christian Demo-cracy.
sLo\)ensk<\
In Harmony wilh the American Tradilion of Freedom and Independ-ence. The SLOVENSKA DRŽAVA Champion« the Righl of the Slovenian People to their National Unificalion In Their Own Slovenian Stale.
For a Free Slovenia
Letnik — Volume IV
CHICAGO, ILLINOIS, 20. MAJA, 1953

Številka 5 — Number 5

Za staro pravdo Slovencev
(za obletnico majniške deklaracije)
"Bog je posadil vsakega človeka v določeno narodno občestvo" in Bog dal je vsakemu narodu svojo zemljo. Ali je slovenska zemlja? Ali je slovenski narod?
Nemški Goliat
Danes vemo, da bo naša zemlja ostala slovenska, da bo naš narod živel kot slovenski narod. Pred kakimi štiridesetimi leti tega nismo vedeli zagotovo. Drugi so nam namreč dopovedovali, da smo nepotrebni na svetu. Ko je voditelj našega naroda dr. Anton Korošec 30. maja 1917 pred nemškim Goliatom na Dunaju izjavil, da hočemo izpod njegove oblasti, da hočemo kot Slovenci sami sebe vladati, se nam je nemški Goliat porogljivo in zaničljivo posmehoval. Mi Slovenci, da bi njemu branili pot do Jadrana? Nikdar! Ta narodič pastirjev, kmetov, nemaničev? Nemški Goliat je govoril marca 1918 po ministru Seidlu na Dunaju: Slovenske zemlje ne damo nikdar in nikoli iz rok! Kako tudi? Tisoč let že grabimo kos za kosom slovenske zemlje! Leta 900 so bili Slovenci še ob Donavi v Nižji Avstriji. Potisnili smo jih na Severnik (Semmering). Bili so v naslednjih stoletjih pri Murci in ob Muri na severnem Štajerskem. Potisnili smo jih v Ko-ot-n. Blažena Hema je iz Brež in Krke vladala vil. stoletju slovenskemu Koro-tanu. A iztisnili smo jih od Krke, od Motnice, iz Tirolske, izpod Visokega Kleka. Šponhajmerji so iz Št. Vida vladali Slovencem. A iztisnili smo jih iz Št. Vida, iz Gospo-svetskega polja, iz Beljaka, iz Celovca! Gledali so že Karavanke pred seboj in odtod je hotel nemški Goliat korakati preko Bleda in Triglava in Krna v Soško dolino in na Jadran.
Slovenski David
Bili smo samo še seme izkrvavelega rodu! 25.000 slovenskih mož in fantov je izkrvavelo na bojnih poljanah. Zakaj? Gledali smo, kako so milijoni mož bili pod smrtno kaznijo prisiljeni bojevati se proti 3voji volji v vrstah armade, ki naj hkrati ovekoveči njihovo lastno suženjstvo, tako je pisala v mirovnih pogodbah antanta avstro-ogr-skim mogotcem. Tedaj, ko so vladali nemški generali v Avstriji, ko so vojaški avditorji obsojali in streljali slovenske "izdajalce", ko so sodniki vtepali nemško pravdo slovenski raji, tedaj je vstal iz skromnega kmečkega hrama na Murskem polju naš slovenski David in se je odpravil na Dunaj. Bil je brez denarja, brez meča, brez portfelja.
Toda slovenska mati mu je govorila, da je Slovenec in da je greh in laž, če zataji svoj rod! Bil je mož odkritega obraza in lepe postave. Sama cesarica ga je hotela videti!
V dunajskem parlamentu je bilo 500 poslancev iz desetih narodov. Govorili so velike in dolge govore, ki so napolnjevali cele foliante. V ta veliki zbor je zaklical naš narodni vodja: Slovenec sem, tako je mati djala. Slovenci hočemo svobodo in lastno državo in lastno pravdo. Zasta vil je nemškemu Goliatu pot preko slovenske zemlje. Sam cesar ga je hotel pregovoriti, toda odgovoril mu je prepozno je!
Kdo bo izpel vso veličino, vse junaštvo, vso lepoto te
njegove besede o slovenski svobodi?
♦ * *
So taki, ki še danes ne verjamejo, da je ta zemlja res slovenska in da bo slovenska ostala.
Avstrijska ljudska stranka je še po 1. 1945 zahtevala, da se pridruži Avstriji ozemlje do Save, italijanski sosedje Jo o Trboveljskih rudnikih, madžarski mogotci ne
'A
Mučenec, prof. dr. L. Ehrlich
f 26. maja 1942
Njegova mučeniška kri je . o-škropila slovensko zemljo; njegovi krvniki so oskrunili grob mu-čenca; odkopali so "njegove zemeljske ostanke in jih odpeljali neznano kam . . .
11 let bo preteklo od njegove mučeniške smrti. Težko nam je, ker ga ni med nami zdaj, ko bi ga prav tako potrebovali kot v tistih žalostnih dneh. To praznino nam je izpolnil sam s svoje: pomembno in vedno živo oporoko: Dal nam je vzgled, kako naj delamo, pokazal edino pravo pot, po kateri naj hodimo in jasno začrtal cilj, katerega moremo doseči! Šel je dalje: Z lastnim življenjem, z mučeniško
smrtjo, je znova potrdil nespremenljive vrednote, zaradi katerih človek, če jim zvesto služi, resnično ostane krona stvarstva.
Pokojnega prof. dr. Lamberta Ehrlicha bo zgodovina brez dvoma prištela med velike, za slovenski narod zaslužne može. Da je kdo zaslužen mož, ne odločajo toliko materialne dobrine in zunanje okolnosti, pač pa prirojene in privzgojene lastnosti kot so značaj, osebnost, delo, poštenje itd. Če se navedenim vrlinam pridržijo še temeljita izobrazba, nesebičnost, požrtvovalnost, popolna predanost božji volji, je zahteva po izrednem odlikovanju več ali
"Any nation's right to a form of government and an economic system of its own choosing is inalienable."
"Any nation's attempt to dietate to other nations their form of government is indefensible."
"Vsaki narod ima neodsvojljivo pravico izbrati si primemo oLIiUo vl«i«;dviiio in tali gospodarski red, kakor, ni ga želi."
"Nobeden narod nima pravice drugemu narodu vsiljevati oblike vladavine."
(Iz govora predsednika Eisenhowerja 16. apr. 1953.)
morejo pozabiti Slovenske krajine ob Muri. Ni kotička slovenske zemlje, ki bi ga ne pohlepel ta ali oni nepridiprav. Samo od Slovencev se še najdejo nekateri, ki ne najdejo pravega odnosa od nje in bi jo radi stlačili temu ali onemu pohlepnežu v žep. Kot da že ni slovenski narod davno izpovedal, da hoče biti na svoji zemlji svoj gospod!
Toda ne ustrašimo se! Zidani most, kjer se križajo ceste iz Dunaja in Pešte in Trsta in Zagreba, je Bog postavil na slovensko zemljo. Jesenice, skozi katere vodijo ceste iz Švice in Monakovega in Trsta in Beograda, je Bog dal nam Slovencem. Zeleni Štajer, kjer se "cedi mleka, medu in vina", je naša zemlja. Kraški teran in dolenjski cviček sta naša pijača, koroška ajda in prekmurska pšenica sta naš kruh. To Slovenijo, to veliko križišče cest iz štirih vetrov, ta vrata na toplo morje in na Balkan je Bog dal nam v posest in "sleherna celica našega organizma mora biti prepojena z železno voljo, da ostanemo za vsako ceno, za vsako žrtev svobodni in nikomur sužnji!" Tako nam je za dvajseto obletnico majniške deklaracije zaklical njen glasnik dr. Korošec.
Na to slovensko zemljo je posadil Bog slovenskega človeka in "nihče, ki noče na svojo, od Boga ustvarjeno podobo pljuniti in se ponižati na stališče brezpravne črede, ne more stati izven duhovnega in bojnega reda svojega naroda". Tako je zapisal naš slovenski David!
* * *
Majniška deklaracija je tako pc svoji zgodovinski od-ločilnosti kot po razgiban ju celotnega naroda gotovo eden najvažnejših spomenikov slovenske zgodovine. Toda sama še daleč ni dosegla cilja, marveč ga določno nakazala: Ze-dinjenje vsega slovenskega ozemlja v lastni narodni drža-( vi. Zato jo bomo tudi najprimerneje proslavili, če bomo povečali svoje napore za ostvaritev naravnega cilja vsake-1 ga naroda, za svobodno slovensko državo!
manj dosežena. Pokojni profesor, dr. Lambert Ehrlich, je vse to v veliki meri posedoval.
Velike, za narod zaslužne može, omenjati, slaviti, ne pa uresničiti njih idej, načrtov, je prazno, nesmiselno ravnanje, ki jasno govori, da smo nevredni dediči bogatih in neizčrpnih zapuščin. Ideje velikih mož morajo biti v nas žive, ker le tako bodo po nas in zanamcih oblikovale narodno kulturno in politično življenje.
Pokojni prof. dr. Lambert Ehrlich je danes od nas že toliko odmaknjen, da lahko brez posebnih težav razberemo in določimo njegov pravi duhovni obraz. Njegovo življensko delo moremo strniti v sledečih bistvenih potezah:
Njegova iskrena želja je bila: Razkrisljanjeno družbo pokristja-niti! Posledično je slovenski narod vključeval v svetovno fronto za razširjenje in utrjevanje Kristusovega kraljestva na zemlji. V nepomirljivi borbi med dobrim in zlom je videl uspeh dobrega le v skupnem prizadevanju. Zvest temu gledanju, je organiziral in volni slovensko misijonsiio akcijo."'
Utrjeval je božje kraljestvo v Sloveniji. Prizadeval si je z besedo in zgledom vzgojiti v živi in dejavni veri najprej posameznike, zlasti mlade izobražence in po njih vse slovenski narod. Želel je zanesti Boga v zasebno in javno življenje. Na vseh kulturnih narodnih ustanovah mora viseti križ Kristusov na častnem mestu!
Svetovno razgledan znanstvenik, je do podrobnosti poznal največjo nevarnost 20. stoletja: brezbožni komunizem. Bil je med prvimi, ki je začel pravočasno opozarjati slovensko javnost na nevarnost svetovnega komunizma ki je že dolgo desetletje pred izbruhom druge svetovne vojne, načrtno rušil zdrave temelje med našim narodom in s tem pripravljal pot k poznejšemu popolnemu zavojevanju. Bil jim je v napoto, zato je moral pasti!
V politiki se ni nikoli javno u-dejstvoval pač pa je kot veliki strokovnjak in iskren Slovenec budno zasledoval in študiral vse važne narodnostna, gospodarska, socialna in politična vprašanja. Bil je EDINI Slovenec, ki je najjasneje doumel in formuliral slovenski narodni program. Izhajal je iz stališča geopolitične važnosti slovenskega ozemlja. Ob razsulu kraljevine Jugoslavije pa je PRVI utemeljil slovenski narodni program. Neobhodno je potrebna srednje-evropska unija. Slovenija s Trstom naj poslane enakopravna članica le zveze. Stavil je konkreten predlog: Po begu kraljeve beograjske vlade v tujino, je slovenski narod ostal sam sebi prepuščen, zato ima pravico in dolžnost postavili svojo narodno vla-
Published Monthly by the "Slovenska Država" PubL Co. For the Editorial Board, Mirko Geratič, Editor Subscription rates $2.00 per year Address: 2307 So. Wolcott Ave., Chicago 8, 111., USA. Telephone: FRontier 6-3032
Slovenska Država izhaja vsakega 20. v mesecu. Naročnina letno: Za USA $2.00, za Canado $2.00, Argentino 20 pesov, Brazilijo 50 cruzeirov, Anglijo pol funta, Avstrijo 30 Šil., Avstralijo 1 avstr. funt, Italija in Trst (F. T. T.) 600 Lir, Francija 500 frc.
SENČURSKI DOHODKI
Bilo je tiste dni, ko so prepovedali slovensko zastavo in slovensko himno, zunanje znake vsakega naroda. Razpustili so slov. politične stranke in jih nadomestili z eno, državno jugoslovensko stranko. Slovensko imenaj bi bilo izbrisano za vedno, slovenski narod pa naj bi poslal jugoslaven-ski narod.
Senčurski dogodki obsegajo cel niz navdušenih ispovedi slovenstva. To, kar so ljudje vzklikali, jim je prihajalo iz srca. Vzkliki sami pa nam kažejo, kaj so si ljudje želeli. Zbrani v celoto nam podajajo ogrodje slovenskega narodnega programa. Vse manifestacije in demonstracije, ki so se začele 8. maja 1932 v Ljubljani in končale 22. maja istega leta z dogodki v Šenčurju, in so krajevno o-menjene na Ljubljansko okolico, nazivamo senčurske dogodke. Vse so mogočen protest slovenskega ljudstva proti nasilnemu teptanju slovenskih narodnih pravic in izpoved vere in zaupanja v srečnejšo bodočnost.
Proslava v Ljubljani: Začelo se je s proslavo 60 letnice dr. An--tona Korošca v Unionski dvorani v Ljubljani, ki se je vršila 8. maja 1932. Navdušenje je bilo tolikšno, da so dr. Korošca zavili v slovensko zastavo. Po proslavi se je zbralo ogromno ljudi pred U-nionsko dvorano. Prepevali so, ob tistem času od beograjske vlade že prepovedane, slovenske narodne pesmi in vzklikali Sloveniji. Vzkliki so bili v glavnem ti-le: "Živela republika", "Živela svoboda", "Živela samostojna Slovenija", "Slovenski narod ne bo klonil!" - in podobno. Policija je navalila na manifestante in prišlo je do spopada, vkaterem sta bila ranjena dva zborovalca in pet policijskih stražnikov.
Slavlje v Domžalah: 15. maja se je zbralo v Domžalah 2000-3000 ljucli k maši ob priliki dr. Koroš-ceve 60 letnice. Po službi božji bi se morala vršiti proslava. Orož-ništvo je proslavo prepovedalo in navalilo na zbrane ljudi, ki se niso hoteli raziti. Množica je ogorčeno prostestirala. Udeleženci slavij a so nosili zelene kravate, v gumbnicah pa so imeli zataknjene slovenske zastavice. Padali so značilni klici: "Živela svobodna Slovenija, doli z diktaturo, doli s kraljem, živela svoboda".
Proslava v Mengšu: Istega dne se je zbrala v Mengšu po maši ogromna množica ljudi iz Mengša in okoliških vasi,med katerimi je bilo zlasti veliko število kolesarjev s slovenskimi zastavicami. Izpred cerkve so se pomikali zboro-valci v sprevodu s slovenskimi zastavami na čelu, proti Velikemu Menšu. Množica je vzklikala; "Živel dr. Korošec, živela svoboda, živela slovenska zastava, ži-vio Slovenski Orel, doli z diktaturo, živela slovenska republika, "doli s tirani slovenskega naroda!" Tudi tu je žandermerija navalila
namanifestante, ki so nato žander-merijo obsuli s kamenjem. Ljudska jeza je bila tolikšna, da je dogodek postal podoben mali revoluciji.
Svečanost v Komendi: Na Ko-rošcevo proslavo v Komendi se je dne 16. maja zbralo mnogo ljudi, ki so nato odšli izpred cerkve, z veliko slovensko zastavo na čelu, proti Kaplji vasi. Ljudstvo je z istimi vzkliki in gesli, kakor na predhodnih manifestacijah dajalo duška svojemu navdušenju za slovensko narodno stvar. Orožnistvo je s silo razgnalo manifestante.
Zborovanje v Hrasliju: Istega dne je sklical poslanec jugoslo-venske državne stranke, župnik Janko Barle, javen političen shod v Hrastju. Zbralo se je precej ljudi, ki so vzklikali: "Živel Korošec, dol Barle!" V zvoniku je visela velika slovenska zastava. Ker je stalno zvonilo in je množica obmetavala orožnistvo s poleni in kamenjem, gospod Barle ni mogel imeti shoda.
Manifestacija v Dolu: 22. maja se je zbralo po službi božji veliko število ljudi pred cerkvijo. S slovensko zastavo na čelu so odšli v sprevodu na Koroščevo proslavo. Vzklikali so: "Živela svobodna Slovenija, živela slovenska zastava, živela svoboda!"
Shod v Primskovem: Istega dne je sklicala JRSD političen shod v Primskovem in Šenčurju kot odgovor na vse manifestacije. Na shod je prišlo mnogo ljudi, ki so nosili uporniške zelene kravate. Poslanec Mravlje je pričel shod. Takoj pa je nastalo vpitje in zmešnjava. Slišali so se klici: "Živel dr. Korošec, živela svobodna Slovenija, živela slovenska republika!"
Shod v Šenčurju: V Šenčurju naj bi imel shod župnik Barle. Popoldne se je zbralo v Šenčurju nad tri tisoč ljudi. Nosili so zelene kravate in male slovenske zastavice. Žandarmerija je dobila navodilo, da mora na vsak način preprečiti, da bi množica shod razbila. Shod naj bi se vršil na Gaš-perlinovem dvorišču. Orožniki so postavili kordon pred vhodom na dvorišče. Notri so spuščali le povabljence. Ker je množica hotela na dvorišče, se je zaganjala v žandermerijski kordon in ga skušala prebiti. Množica je vzklikala: "Živela slovenska republika, živela svoboda, dol diktatura, dol Barle, živel dr. Korošec!" Orožniki so hoteli ljudi razgnati. Uporabili so mrzlo orožje: navalili so na ljudi z bajoneti in jih pretepali s puškinimi kopiti kar vprek, oni ki so imeli sablje, pa s sabljami. Vse ni nič pomagalo, množica se ni umaknila. Odgovorila je s poleni in kamenjem in začel se boj. Orožniki so streljali v množico, ljudi so se razbežali, kakor hitro je streljanje prenehalo, so se vrnili in vzklikali slovenski republiki in svobodi. Župnika Barleta je rešil ljudske jeze njegov sobrat iz
Kranja in ga odpeljaj iz nevarnosti. Šele nato so se ljudje razšli.
Približno leto dni po senčurskih dogodkih, leta 1933, je sodišče za zaščito države v Beogradu obsodilo nekatere vidnejše udeležence senčurskih manifestacij, češ da so se pregrešili zoper jugoslovenski zakon o zaščiti države Ta proces je znan kot Senčurski proces in ga moramo ločiti, tako časovno kot po pomenu, od senčurskih dogodkov.
Slovensko politično vodstvo bi lahko izrabilo te dogodke na sli-čen način, kakor so Hrvatje izrabili Radičeva smrt v svoji borbi za hrvatske pravice. Senčurski proces bi lahko izzvenel kot izpoved slovenstva proti diktaturi in proti prisilnem slapljanju Slovencev v "jugoslovenski narod". Obramba bi se oprla na naravno -pravne pravice vsakega naroda do rabe svojega jezika, svoje zastave in svoje himne proti državni zakonodaji, ki predstavlja le pozitivno pravo, ki pa je nično, kadar je nasprotno osnovnim določbam naravnega prava, ki daje vsakemu narodu njegove osnovne pravice do življenja in svobodnega izražanja svojih misli in uporabe zunanjih znakov svojega obstoja - slovenske zastave in slovenske himne. Ako bi se slovensko politično vodstvo postavilo na to stališče, bi postal senčurski proces začetek revolucijonarnega pohoda slovenskega naroda k popolni svobodi.
Takrat so bile vse slovenske politične stranke razpužčeae in dovoljena je bila samo ena, jugoslovanska državna stranka. Tako ni bilo slovansko politično vodstvo samo v opoziciji, temveč brez priznane organizacije. Kar je lahko napravilo, je moralo storiti ilegalno. Ker se je balo še večjih re-presalij s strani diktatorskega režima, zato se je odločilo za drugo pot. V smislu te odločitve je temeljila vsa obramba v sencurš-kem procesu na tem, da zmanjša obtožbo in prikaže vse senčurske dogodke le kot reakcijo na nasilje, dočim pobija vse prolidržav-ne in prolidinastične klice kot nepremišljene vzlike v jezi, ali kot lapsus linguae, in slično.
Le tu in tam izstopa osebnost kakega manifestanta, ki jasno izpove svoje prepričanje. To so edine svetle točke senčurskega procesa, ki kažejo poleg obtožnice na veličino dogodkov samih. Naj o-menimo nekaj takih točk iz zagovora akademika Ilije.
Zaslišanje akademika Ilije
Predsednik sodišča vpraša Hi-jo, čemu je šel v Primskovo. Ili-ja: "Da bi g. poslanca vprašal, o-ziroma interpeliral, radi slovenske univerze, ker se vedno govori, da jo bodo okrnili, in smatram, da i-ma slovenski narod pravico do nje . . ."
Predsednik vpraša Ilijo, zakaj je vzklikal: "Živijo Slovenija, Živijo svoboda!"
Ilija: "Jaz razumem tako: proti šikanam upravnih oblasti, proti odstavljanju županov, proti prestavljanju uradnikov."
|Predsednik: "Vi ste govorili o samostojni Sloveniji, o zedinjenju vseh Slovencev, Korošcev in Primorcev."
Ilija: "To je naša etnološka in gospodarska nujnost ter se temu nobena politika ne bo mogla trajno upirati."
Državni tožilec: "Ali ste vzklikali: Dol z nasiljem!?"
Domobrancem -
Te dni, ob obletnici vašega pov-ratka v domovino, v naročje trpljenja in smrti, hite naše misli topleje kot kedaj k vam, domobranci, mrtvi in živi, kjer koli ste že, pod hladno rušo naše zemlje, ki ste jo tako ljubili, po bosanskih ali kočevskih gozdovih, Teharjih, po begunskih taboriščih, v novi domovini-tujini. Bolj živo kot kedaj nam je zopet pred očmi vaša neizmerna žrtev, bolj kot kedaj koli čutimo, da se v vas zrcala trpka tragika našega naroda, ki v svoji obupni borbi za obstoj in za lepšo bodočnost na vsem svetu ni našel nikogar, ki bi ga razumel. Vaša povest nam od začetka do konca govori o težkih borbah, težkih še zlasti za to, ker
MUČENEC, PROF. DR. L. EHRLICH (Nadaljevanje ■ 1. nr.)
do, ki se bo borila za slovenske koristi, za slovenski narodni program.
Tedanji slovenski politični veljaki tega predloga niso sprejeli, pač pa ga z navdušujem sprejela slovenska mladina. Vsa povojna prizadevanja po Združeni Evropi jasno govore o PRAVILNOSTI Ehrlichovega predloga in njegovega gledanja.
Prof. dr. Ehrlich se je živo zavedal, da bo mogel svoj načrt u-resničiti le, če bo imel zato velikansko delo usposobljeno mladino. zlasti izobražence. Kot profesor etnologije, apologetike in misijonologije na bogoslovni fakulteti. dalje kot Škofov zastopnik v akademijskih drušivih.je bil stalnih stikih s akademsko mladino. Vedel je.da se na univezitetnih tleh porajajo nove duhovne ideje. ki se nato širijo med narod, zalo je akademski mladini posvetil ves svoj prosli čas, bil njen vzgojitelj, učitelj in vodnik. Z znanim "Katoliškim manifestom" je pred 21 leti prelomil duhovno jasnost, ki je takrat vladala na ljubljanski univerzi!
Bogata je duhovna dediščina pok. prof. dr. L. Ehrlicha. Naša naloga je, oživili v nas njegove i-deje, spravili v življenje njegove plemenite zamisli. Le na ta način bomo dosljono proslavili moža, ki je v najusodnejših dneh naše narodne zgodovine, neustrašeno branil svetinje naših očetov. Takrat nam je bil duhovnivodnik zdaj nam bodi priprošnjik pri Bogu!
L. Jamnik
Ilija: "Pred domom sem slišal, pa je to samo nasproten vzklik: živijo svoboda."
V svojem zagovoru je akademik Ilija izpovedal krivice, ki so se godile slovenskemu narodu in nakazal njegove pravico do združitve in njegove samostojnosti.
Do vseh obtožencev pa moramo biti pravični in priznati, da so njihove izpovedi v skladu s tem, za kar se je odločilo vodstvo in na ta način niso izpovedali tega, kar so nosili v svojem srcu in za kar so izpostavili svoja življenja v senčurskih dogodkih.
Ob dvajsetletnici senčurskega procesa, nam ostanejo senčurski dogodki dokaz, da je slovenski narod v težkih urah jugoslovanske diktature, jasno povedal, da nosi v svojem srcu idejo združene, samostojne, in svobodne slovenske republike.
Novak
živim in mrtvim
so bile združene z osamljenostjo, z nerazumevanjem od strani ljudi iste krvi, kakor tudi nerazumevanjem širokega sveta, kamor ste upirali svoje oči, pričakujoč pomoči in rešitve.
Te dni vas zopet išče naša misel, mrtvi tovariši, in ne ve kje bi vas našla. Ne ve, kje počivate po truda polni borbi svoj poslednji sen, ali po kraških jamah, ali po širnih gozdovih, ali po plodnih poljih, kjer klije iz vas nova rast. Ne ve za vaše grobove, da bi jih vsaj v duhu okitila s cvetjem, da bi na njih pomolila Očenaš. Nimate spomenika, kamor bi vam položili vencev, kjer bi počastili vaš spomin, izrazili svojo hvaležnost. Edini vaš spomenik je v naših srcih, molitev za vas in za naš težko preizkušeni narod je vse, kar moremo storiti v vaš spomin. Ne-še nekaj lahko storimo! Nekaj, kar je pravzaprav naša dolžnost s čemer vaša žrtev ne ostane brez plodna. Nekaj, česar ne moremo storiti samo danes ali jutri temveč dokazovati z vsem svojim ravnanjem in življenjem. Nekaj kar čutimo, da nam velevajo vaša onemela usta: zedinile se, bodite brajte med seboj. Mi smo dali vse, kar smo imeli, berem v vaših osleklenih očeh, mar vi res ne morete odstopiti niti za las od tega, kar je samo domišljija in napuh? Mi smo si bili bratje v borbah in nevarnostih in smo ostali bratje v smrti, vi si bodite brajte v živ-ljnju in zmagi!
Dobro čutimo to vašo željo, mrtvi junaki kakor bi vela k nam izpod hladne ruše, pod katero ležite. Zato vam obljubljamo: hočemo biti vredni vaše žrtve. Ako se to zgodi, vemo, da vam bo večen sen lažji.
Ob večerih, ko mi veter teh zadnjih dni v maju tam daleč iz pozabljenih grobov nosi njih poslednje pozdrave iz zadnjih dni vetrinjske tragedije, čujem, kako me te nemo-žive sence, ki so ob meni in v meni vsevdilj, posebej v teh dneh, nekaj prav po tiho prosijo. In ob tej prošnji se mi zazdi, da je njih sicer nasmejani obraz ovila tenja rahle žalosti. Ta žalost mi je v občutje sramu, ne zanje, ki spe, marveč za nas, ki smo ostali in ki jim hočemo biti zvesti. Takole mi šepečejo:
"Ti veš in vi vsi veste, zakaj smo padli. Čemu se sramujete naših žrtev, ko poveličujete našo smrt? Povej bratom in seslrom da je na nas madež, ki je edini naš madež: madež manjvrednosti! Ne zalo, ker smo umrli, marveč zalo ker smo bili,- -ker smo bili! Mi tega pečala sramote nismo krivi, drugi so bili, ki so nas ožigosali z njim. Na vas je, bratje in sestre, da ga operete, na vas, da sveto in jasno poveste, kdo smo bili in čemu naša žrtev! Ne sra-mujie se nas in povej le, da smo bili in vedno bomo, tudi v večnosti:
Slovenski domobranci
Veter se je izgubil v brdih in med žiti diši po večeru. Jaz pa hodim z njimi, z nemo-živimi sencami, ki so vstale iz grobov na Orlovem iz vseh drugih tisočev širom slovenske zemlje in se vprašujem:
"Oko, kam si se zagledalo?—'
Ker hočem izpolniti njih šepe-tajočo prošnjo, odgovarjam sebi, njim in živim bratom in sestram: "V BOGA - NAROD - DOMOVI
NOl" živi Domobranec
Titovi agenti vohunijo
Dublinski katoliški časopis "Standart" je priobčil sledečo zanimivo vest iz Titovo Jugoslavije:
"Najnovejši sodni procesi v Zagrebu, Ljubljani in Mariboru so dokazali, da je Titov režim v Jugoslaviji tako nesramen, da pošilja agente svoje tajne policije (U-DBA) celo v spovednice, kjer preoblečeni v duhovniške obleke vohunijo za režim in potem ovajajo vernike. V zgoraj omenjenih procesih je bila metoda pošiljanja režimskih agentov v spovednice, javno priznana. Kakor znano, i-majo verni Slovenci in Hrvati že skozi stoletja neomejeno zaupanje do svojih katoliških duhovnikov. Zato tem laži-duhovnikom, Titovim agentom, ni bilo težko od ljudi izvedeti stvari, ki jih sicer ne bi mogli.
Z ozirom na gornje dogodke, je pomožni zagrebški škof Msgr. Dr. Salis-Sevis izdal strog nalog vsem duhovnikom svoje nadškofije (kakor znano, škof dr. Salis-Sevis je zastopnik interniranega kardinala in nadškofa zagrebškega dr. A-lojzija Stepinca, op. ur.) da se morajo pokazati vernikom v cerkvi, preden gredo v spovednice. Vernikom pa je bilo naznanjeno, da v slučaju najmanjšega dvoma, da nekdo, ki je kot spovednik stopil v spovednico, takoj pokličejo svojega župnika oziroma farnega duhovnika".
List dalje navaja, da je neki tak "spovednik" bil, oziroma se izdajal pod imenom "Pater Zvonko O. F.M.", ki je vernikom v spovedni-ci dejal, da je spovednica komunistom sovražna oaza. kjer človek lahko odpre svoje srce po mili volji. Bilo je več slučajev, da so verniki nekaj dni po svoji "spovedi" dobili obisk UDBE agentov, ki so jim brez ovinkov povedali, kajo so govorili pri "spovedi". To se je zgodilo v cerkvi očetov jezuitov u Zagrebu.
Odmevi iz ljudstva
List Slov. država je vzorno urejen. List SD prebiram z velikim zanimanjem in se v splošnem strinjam z vsemi članki. Moram reči, da je SD vzorno urejena in so članki zelo zanimivi. Prilagam prispevek v Tisk. sklad. Lepo vse pozdravlja St. Knaus, Peoria, 111.
Slov. Država se mi dopade. Že tri mesece prejemam SD,dopade se mi ker je pomebna. Strinjam se s to idejo. Vsi naši predniki so delovali v tej smeri, za svobodno Slovenijo. Močnejši so imeli bič nad našim narodom in ga tiščali k tlom in sedaj je prav tako. Mislim, da imate oči odprte. Dokler bo Anglija še dihala, bo od odločevala enim v dobro, nam Slovencem v pogubo. Rusija je izdala vse slovanske narode. Odkod naj pride rešitev? Od zgoraj! Bog je dal tudi malemu narodu prostor tam, kjer sedaj životari pod krutostjo novega sistema. Narod mora vstati in živeli v svobodni državi, ki naj nosi ime Slovenija! — Dobil sem novega naročnika za katerega pošiljam tudi naročnino! Ludvik Stanich, Indianapolis, Ind.
Mr. Jakob Strgar iz Indianopo-lisa je naš novi naročnik, katerega je pridobil zavedni Slovenec Mr. Ludvik Stanich. Mr. Jakob Strgar je star že 80 let in je lani obhajal zlato poroko. Nič ni pomišljal, z veseljem je naročil Slovensko Državo. Nas izredno veseli njegova
zavednost ter ga v krogu naših naročnikov prav lepo pozdravljamo z željo, da bi mu bila častitljiva starost lepa in srečna prav do zadnjega dne.
Zbornik Tabor naj bi izšel vsako leto. Prejel sem Tabor 1951. Prijetno sem bil presenečen nad bogastvom misli. Ali bi ne kazalo, da bi Zbornik izšel prav vsako leto? M. V. Brazilija.
Vaša ideja je odličnal V začetku februarja sem prejel SD. Stokrat Bog lonaj! List sem prebral od a do z. Vaša ideja je odlična. Le pogumno naprej! Lepo pozdravlja J. Maček, Avstralija.
Stopa na mesto umrlega prijatelja. Iz Avstralije smo prejeli poročilo o tragični nesreči, ki je zadela našega somišljenika g. Franca Sitarja. Njegov prijatelj nam piše: Po naključju sem dobil v roke številko Slov. Države, ki je bila nam enjena prijatelju Sitarju. Njega i več. Utonil je! Zato sto-pom jaz na njegovo mesto in naročam Slovensko Državo ter prilagam zanjo naročnino. Želim Vam mnogo uspeha v delu za lepšo bodočnost Slovencev v svobodni slovenski državi. Franc Žičkar, Avstralija.
P. Anton Prešeren S. J. - sedemdesetletnik
Dne 7. junija t.l. bo dopolnil 70 let preč. p. Anton Prešeren S.J., generalni asistent za slovenske pokrajine pri Družbi Jezusovi. Že nad 20 let opravlja jubilant to visoko službo kot eden izmed najožjih pomočnikov generalnega predstojnika jezuitskega reda v Rimu.
P. Prešeren je zagledal luč sveta dne 7. junija 1883 na Breznici na Gorenjskem. Po končani srednji šoli se je namenil za duhovski poklic. Več let je vršil dušnopa-stirsko službo med slovenskim ljudstvom, nakar je vstopil v jezuitski red, kateremu je posvetil vse svoje sile in zmožnosti. Bil je večkrat predstojnik, provincial, nato profesor in končno je bil poklican v Rim, da zasede eno izmed najvišjih mest v vladi Družbe Je-
zusove.
V dveh desetletjih delovanja v Rimu si je preč p. Prešeren pridobil mnogo iskrenih prijateljev v najvišjih krogih Sv. Stolice, mnogo odkritih občudovalcev njegove neutrudljive delavnosti, a največ pa si je pridobil dolžnikov, ki mu ne bodo nikoli mogli povrniti dobrot in uslug, katere jim je izkazal.
Gotovo ga ni Slovenca, ki ne bi vsaj po imenu poznal p. Prešerna v Rimu. A še bolj gotovo je, da ni slovenskega begunca, ki ne bi bil direktno ali indirektno deležen dobrih del. p. Prešerna.
Že med poslednjo vojno je preč. p. Prešeren uporabil vse svoje visoke zveze in poznanstva, da po-| maga Slovencem, ki so jih vojni dogodki zanesli v Rim. Ko so se
IZ KANADE
V Torontu sta zaključila študije g. Boris Resman, ki je postal inženir kemije, ter g. Anton Seljak, ki je postal inženir elektrotehnike. Iskreno čestitamo!
Radikalno kuro je Slovenski prosvetni zbor v Torontu ponavljal v Torontu na belo nedeljo, 19. aprila pa v Beamsvilleu na tamkajšnjem farmarskem odru, ki so si ga postavili slovenski naseljenci iz Beamsvillea in okolice. V Torontu se je kljub ponovitvi nabralo še dokaj gledalcev, toliko bolj nabit pa je bil farmarski dom v Beamsvilleu, kjer sta pridejala gg. Drago Ložar in Blaž Potočnik sporedu še časnikarsko reportažo v verzih, na klavirju pa ju je spremljal preč. g. F. Rener. Želeti bi bilo, da se taka gostovanja še večkrat ponove, ker so zelo primerno sredstvo za poživitev stikov med starimi in novimi naseljenci.
počastitev spomina slovenskega socialnega delavca Janeza Ev. Kreka so Slovenci v Torontu imenovali svojo na novo ustanovljeno hranilnico in posojilnico (Credit Union) za "Hranilnico in posojilnico J.E. Kreka". S poslovanjem bo začela koncem meseca maja ter bo imela uradne prostore na 61 McFarland Ave.
V Torontu sta se 2. maja poročila gdč. Cveta Cerar ter g. Lojze Petrovčič. Novoporočencama želimo obilo božjega blagoslova.
Gomilarjeva trgovina
z mesom in živili
se toplo priporoča Slovencem v Chicagu.
Pri Gomilarju lahko dobite kranjske klobase, suhe šunke, prekajene svinjske želodce itd.
Obiščite Gomilarjevo
trgovino!
1801 W. Cermalc Road, Chicago, III.
ZNIŽANE CENE
C0SULICH
Nekaj Standard paketov, ki
Paket št. 89 ..........$14.00
15 lbs. sladkorja 10 lb.s masti 10 lbs. riža 6 lbs. kave
Paket št. 90 .........$16.25
10 lbs.	masti
10 lbs.	sladkorja
10 lbs.	riža
6 lbs.	kave
2 lbs.	t. mila Palmolive
1 lb.	čokolade 1 lb. čaja
Paket št. 91 ..........$13.75
22 lbs. sladkorja
11	lbs. riža 6 lbs. kave I-A
1	lb. čaja Ceylon I-A Vi lb. popra v zrnu
Paket št. 92 ..........$14.50
10 lbs.	sladkorja
10 lbs.	testenin 10 lbs. riža
6 lbs.	kave I-A
2 lbs.	kakao
1 lb.	čaja Ceylon I-A
Paket Št. 96 ..........$13.50
10 lbs. sladkorja 10 lbs. riža 10 lbs. testenin 5 lbs. kave I-A 5 lbs. bakalara
so popolnoma prosti carine:
Paket št. 15 ..........$12.90
20 lbs. bele moke o lbs. sladkorja 5 lbs. masti 5 lbs. kave I-A 5 lbs. mila
Paket št. 28 .......	.....$8.90
5 lbs. kave I-A	
5 lbs. ri|a	
5 lbs. masti	
5 lbs. sladkorja	
Paket št. 85 .......	.. .$6.50
6 lbs. kave I-A	
4 lbs. riža	
Paket št. 101 .....	...$48.50
200 lbs. bele moke	
33 lbs. masti	
22 lbs. sladkorja	
11 lbs. riža	
6 lbs. kave	
Paket št. 82 .......	.....$9.05
3 lbs. kave	
5 lbs. riža	
1 lb. sladkorja	
Paket št. 98 ..........$37.50
100 lbs.	bele moke
22 lbs.	testenin 22 lbs. sladkorja 22 lbs. masti
11 lbs.	riža 6 lbs. kave 4 lbs. mila za pranje
100 lbs. najfinejše bele MOKE ........................$11.50
100 lbs. najfinejše koruzne MOKE ..................$11.00
33 lbs. najbolje vrste svinjske MASTI ..........$11.25
Vsi paketi kakor tudi vreče, brez razlike plačajo poštno takso Din 200., katero lahko plačamo za Vas mi, če nam napla-čate $0.70 pri vsakem paketu.
Vse pošiljke gredo direktno iz našega lastnega skladišča v Trstu in dospejo v roke prejemnika v času od 15 do 20 DNI. Vse cene se razumejo franco prejemnik,
z plačanim prevozom, in zavarovalnina do zadnje postaje ali pošte. Jamčimo za delno ali celotno izgubo. Pakiranje prvovrstno, blago I. kvalitete.
Za vse Vaše potrebe in sporočila za pošiljanje raznih drugih stvari, kakor platna, štofov, čevljev, vseh hišnih in osebnih potrebščin, šivalnih strojev, zdravil po receptu in pakete hrane sestavljene po Vaši želji — obrnile se na
BRANCO COSULICH
279 Queen St., West; Toronto, Ont., Canada.
Telefon EM 6-3877
Na vsa pisma odgovarjamo takoj! — Zahtevajte naše popolne cenike!
Cena za USA ili kanadske dolarje enaka.
pa po vojni začeli valiti tisoči pro-tikomunističnih beguncev v Italijo in Avstrijo in ki jih je titovska propaganda oblatila kot kolabora-cioniste in vojne zločince, je bil p. Prešeren tisti, ki je povsod neustrašeno pričal o resnici — navzlic neugodni atmosferi, ki jo je u-stvarila komunistična propaganda — in pomagal, da je ta resnica prišla do pravih ušes.
Prav poseben dolžnik p. Prešerna pa je slovenska izobraženska mladina v begunstvu. S teškim srcem je gledal, kako mladi ljudje izgubljajo leta v brezplodnem čakanju v taboriščih. Med slovenskimi osebnostmi, ki so takrat mogle kaj ukreniti je bil p. Prešeren prvi in dolgo časa edini, ki je spoznal važnost in potrebo, da mladi rod študira in se izobražuje in ki je ta stremljenja mladine z vso močjo podprl. s
Tako so nastala "študentovska taborišča" v Gradcu in Bologni in p. Prešeren je bil vselej pripravljen pomagati, bodisi z intervencijami, bodisi s podporami za šolnine, za nakup študijskih pripomočkov in drugega. Leta so tekla in begunci so šli po širem svetu. Nekateri izmed teh študentov so končali univerzo že v Evropi a nekateri v novih deželah, oziroma še tam nadaljujejo svoje izobraževanje, a vsi se s hvaležnostjo spominjajo na tistega, ki jih je razumel in jim pomagal takrat, ko so bili najbolj osamljeni in pomoči potrebni, ne le v materij alnem pogledu, temveč še bolj v duhovnem, da po katastrofi, ki so jo pravkar preživeli, ne utonejo v moralnem brezupu in brezciljnosti kampovskega življenja.
Pa še v eni stvari je P. Piešererr velik, čeprav je toliko let živel izven Slovenije, je ostal zaveden in navdušen Slovenec, ponosen na svoj rod. Vedno se je živo zanimal za slovenske zadeve ter potrebe in je imel gorečo željo združiti vse Slovence v begustvu v delu za skupne in osnovne slovenske cilje. Veliko si je prizadeval, da bi izgladil in poravnal razna notranja nasprotstva, četudi njegovi nesebični napori niso rodili vedno zaželjenega uspeha. Toda vedno je P. Prešeren brez ozira na njegovo osebno mnenje v spornih zadevah ohranil enako ljubezen in enako pripravljenost pomagati v potrebi — za obe strani.
Plemenitemu in pravičnemu možu želimo še mnogo let zdravja in obilo božjega blagoslova pri njegovem delu za Cerkev in slovenski narod!
TRAGIČNA SMRT SLOVENSKEGA FANTA V AVSTRALIJI
Iz Avstralije smo prejeli sporočilo, da je pred nekaj tedni tragično umrl naš naročnik in somišljenik g. Franc Sitar, ki je bil v mestu Towradgi, NSW Avtralija. France Sitar je izgubil življenje pri neki nesreči in je utonil na morju. Doma je bil iz Buč pri Šmartnem pri Kamniku. Srečno je pobegnil pred komunističnimi krvniki iz domovine, v tujini je našel tragično smrt. Vedno je hrepenel videti svobodno Slovenijo. Pridružil se je naš emu slovenskemu državnemu pokretu in ga z navdušenjem pozdravil. V domovini zapušča užaloščeno mater Marijo Sitar. Naj bo dobremu fantu lahka tuja zemlja! Molimo zanj!
«
POŠLJITE BREZ SKRBI! MI PLAČAMO PREVOZ, CARINO IN POSTNO TAKSO.
POZOR! Ko pošiljate darove, sporočite svojcem, da ste Vi v naprej plačali prevoz in carino. Ako od Vaših zahtevate plačilo carine ali prevoza, naj zahtevajo potrdilo za plačilo. Mi jamčimo povračilo denarja, katerega Vaši plačajo na račun carine ali prevoza.
DVAKRAT DNEVNO pošiljamo po zračni pošti (Air^
■.vav/av.w.vav/.v.v M ail) Vaša naročila, v TRST, kjer je naše veliko skladišče prvovrstnega, svežega AMERIŠKEGA in KANADSKEGA blaga.
Pošiljajte darove Vašim dragim v domovini preko naše NAJVEČE in NAJSI-GURNEJŠE AGENCIJE. Pri nas dobite NAJNIŽE CENE in NAJBOLJŠE BLAGO.
•	Paketi se izročajo prejemnikom v Stari Domovini v teku 15 do 30 DNI.
•	Jamčimo vsako pošiljko za delno ali celotno izgubo!
Najiin. bela kanadska '000' moka 100 Ibs. do zadnje postaje.. $11.45
Fina koruzna moka 100 ibs. do zadnje postaje.. $11.45
Dodajte za vsako vrečo moke poštno takso 200 Din. ali 67 centov.
50 Ibs. najfinejše BELE MOKE......$6.75 | 50 Ibs. KORUZNE MOKE ..............$6.50
PROSIMO, UPOŠTEVAJTE! Pri vseh paketih je vračunan in plačan prevoz, carina m poštna taksa!
Paket štev 1....$33.75
20 Ibs. Riža — Rice 20 Ibs. Sladkorja — Sugar 10 Ibs. Masti — Lard 6 Ibs. Kave — Coffee 15 Ibs. Špagetov - Spaghetti 10 Ibs. mila (Laundry) 10 Ibs. fižola — Beans 10 Ibs. bele moke — Flour
Paket štev. 17..$10.50 10 Ibs. Sladkorja—Sugar 10 Ibs. Riža — Rice 10 lbs.Špageta 10 Ibs. Bele moke—Flour
Paket štev. 3„..$32.15
30 Ibs. Riža — Rice 20 Ibs. Sladkorja — Sugar 6 Ibs. Kave — Coffee 10 Ibs. Masti — Lard 10 Ibs. bele moke — Flour 10 Ibs. Ječmena • Barley 5 Ibs. mila — Laundry
Paket štev. 4....$ 15.95
10 Ibs. Masti — Lard 10 Ibs. Sladkorja — Sugar 5 Ibs. Špageti • Spaghetti 5 Ibs. Kave — Coffee 5 Ibs. Ječmena — Barley 5 Ibs. Mila (Laundry)
Paket štev. 5~~$21.75
5 Ibs. Kave — Coffee 10 Ibs. Sladkorja — Sugar 5 Ibs. Špagetov - Spaghetti 5 Ibs. Riža — Rice 10 Ibs. Masti — Lard 10 Ibs. Mila (Laundry) 10 Ibs. bele moke — Flour Odpremljamo vsakovrstne pakete po naročilu. Odpremljamo Vaše lastne pakete. Pišite!
Paket štev. 6....$14.75
10 Ibs. Riža — Rice 6 Ibs. Kave — Coffee 10 Ibs. Sladkorja — Sugar 10 Ibs. Špagetov • Spaghetti
Paket štev. 7....$27.75
20 Ibs. Riža — Rice 10 Ibs. Sladkorja — Sugar 6 Ibs. Kave — Coffee 10 Ibs. Špagetov - Spaghetti 5 Ibs. Masti — Lard 5 Ibs. Griža — Farma
5	Ibs. Ječmena — Barlev
1	lb. Čokolade - Chocolate
2	Ibs. Cocoa xk lb. Popra
Vz lb. Čaja — Tea
Paket štev. 22..$16.90
25 Ibs. bele moke — Flour 10 Ibs. Sladkorja — Sugar
6	Ibs. Kave — Coffee 10 Ibs. Riža — Rice
Paket štev. 9._____$9.25
2 Ibs. Kave — Coffee 2 Ibs. Sladkorja — Sugar 2 Ibs. Riža — Rice
1	lb. Olja — Oil
2	Ibs. Griža — Farina 400 gr. Marmelade
Paket štev. ll..$12.25
5 Ibs. Kave — Coffee 5 Ibs. Masti — Lard 5 Ibs. Sladkorja — Sugar 5 Ibs. Ječmena — Barley 5 Ibs. Griža — Farina
Paket štev. 24..$ 14.00
25 Ibs. Sladkorja — Sugar 25 Ibs. bele moke — Flour 10 Ibs. Riža — Rice
Naši "SPECIALNI" Paketi
V močnih dvojnih vrečah ali lesenih zabojih. Najboljše pakovanje. Cene vračunane do zadnje postaje prejemnika.
20 Ibs. Riže — Rice........$ 8.35
20 Ibs. Graha — Beans..$ 6.25 40 Ibs. Graha — Beans..$12.95 100 Ibs. Graha — Beans..$24.95
20 Ibs. Špagetov..............$ 6.95
40 Ibs. Špagetov..............$13.50
100 Ibs. Špagetov..............$24.95
20 Ibs. Sladkorja - Sugar $ 6.25 50 Ibs. Sladkorja - Sugar $14.25 100 Ibs. Sladkorja - Sugar $22.70
25 Ibs. Grisa - Farina......$ 7.75
37 Ibs. svinj. masti-Lard $12.50 25 Ibs. Ječmena - Barley $ 7.50 10 Ibs. Bakalara —
Stock Fish ................$ 7.40
25 Ibs. Leče — Lentil......$ 8.45
10 Ibs. mila za pranje
(Laundry Soap) ......$ 5.40
6 Ibs Kave (Santos) ....$ 6.70
Olje olivno, 5 litrov ..........$ 9.75
Meso v konzervi, 5 Ibs.......$ 4.45
šunke v kantah, 11 Ibs.......$16.25
Mleko v prahu, 10 Ibs.......$10.25
Kokošja juha — Lipton,
24 pkg.......................$ 5.75
Salama "Gavrilovič", lb.....$ 1.50
Slanina, sušena panceta lb. $1.00
Cikorija (Frank), 5 Ibs.......$ 4.50
čokolada, 4 Ibs.................$ 5.25
Cocao, 4 Ibs.......................$ 5.00
Tomato Paste, 10 Ibs.........$ 6.50

Vaši v Domovini potrebujejo denarja, če želite poslati denarno pomoč tedaj to storite preko nas. Za EDEN ameriški ali kanadski dolar DAMO 400 DINARJEV. Lahko pošljete večje svote.
ZDRAVILA pošiljamo po zračni pošti "Air Mail". Jamčimo dostavo v 8 dneh.
STREPTOM YCIN:
65 centa gram Penicillin: v olju (in Oil) 3 miljone units ....$4.75
P.A.S.: 500 tablet.. $ 8.95 1000 tablet.. $1700
RUTIN: 500 tablet..$5 00
Vaša pisma, čeke ali Money Order pošljite z zaupanjem na
To
in ono
R I M I F O N :
200 tablet ..........$ 6.45
500 tablet ..........$12.95
Express Co.
(Trade Mark)
720 TENTH AVE. (Between 49th & 50th St.)	NEW YORK 19, N. Y., USA.
Telefon: PLaza 7-6459 Naslov naše podružnice: USA EXPRESS CO.
5501 BI vd. East, West New York, New Jersey
Smisel mirovne ofenzive. Rdeči napadalci v Koreji in zastopniki Zedinjenih narodo-v še niso dobro izmenjali ranjenih ujetnikov, ko so med poročili o surovem postopanju z ujetniki začele polniti svetovno časopisje vznemirljive novice o novi rdeči ofenzivi v Indokini. Medtem ko so predstavniki Moskve govorili o miru, so pripravljali nov napad na še svobodni svet. Komunistični vodja Ho Chin Minh razpolaga z sovjetskim orožjem ter delno s časniki, ki so se šolali po sovjetskih vojaških šolah. Načrt za novo ofenzivo so očitno napravili lanskega oktobra, ko so bili v Pekingu razgovori med višjimi sovjetskimi uradniki, Ho Chin Min-hom ter kitajskimi vojaškimi izvedenci. Če bi komunistom uspelo zasesti Indokino, se ne bi polastili samo bogatih rižnih polj, marveč bi dosegli še druge cilje: Komunistični obroč bi se še bolj približal Indiji, povečala bi se ogroženost Burme in Thailanda, ki bi dobil komuniste za neposredne sosede, odprta bi bila pot za na-dalnje prodiranje na Malajo ter Indonezijo, pa tudi pritisk na Filipinske otoke bi se znatno povečal.
Sodobni katoliški sociolog Chri-stopher Dawson, ki je svojčas napisal za revijo The Month razpravo "Evropa — občestvo narodov" (razprava je izšla tudi v ponatisu kot samostojna brošura) je napisal novo delo "Understanding Eu-rope" (Sheed & Ward, London — New York, 1952) o evropskih problemih, kjer prikazuje evropsko enotnost kljub njeni mnogolično-sti.
Kedaj naj se otroci prično učili drugega jezika? Znanje jezikov je gotovo velike vrednosti, zlasti še, če ne obsega samo znanja vsakdanjega sporazumevanja, marveč vključuje tudi poznanje kulturnega bogastva drugih narodov. Toda zlasti Slovenci kot manjšine v Avstriji in Italiji ter izseljenci smo postavljeni znova in znova pred vprašanje, kako omogočiti otrokom znanje dveh jezikov, ne da bi otroke pri tem duhovno preveč obremenili. V januarju letošnjega leta je objavila Američanka Mrs. E. Jolas svoja izkustva, ki si jih je pridobila s svojo šolo v Parizu, kjer poučuje otroke v francoščini in angleščini. Njeni izsledki so v kratkem naslednji: Otroka je treba najprej naučiti brati in pisati v materinščini, šele, ko se je znanje nekoliko utrdilo, ga smemo pričeti učiti brati in pisati drugi jezik, če tega ne upoštevamo, ne bo znal nobenega jezika temeljito, razen tega pa vodi tak postopek do večjih ali manjših duhovnih motenj pri otroku. Pač pa je dobro, če otrok drugi jezik že zgodaj sliši govoriti in se sam v njem neprisiljeno začenja izražati. To naj bi se zgodilo nekako v 4. letu. V teh primerih so otroci med 8 in 10 letom obvladali oba jezika, kjer pa so prišli v stik z drugim jezikom šele okrog 9. leta, so obvladali oba jezika šele okrog 15. leta. Za slovenske družine v tujih državah, ki hočejo otrokom dobro, sledi iz tega dolžnost, da nauče otroke branja in pisanja slovenščine, predno jih pošljejo ▼ šole, kjer ni učni jezik materinščina.
Iz Chicaga in okolice
Slovesnost nove maše v Chicagu. Slovenska fara sv. Štefana bo letos tako srečna, da bo imela slovesnost nove maše, ki bo v nedeljo 14. junija. Novomašnik je sin splošno znane slovenske družine Petra Čhemažarja na 2037 W. 21st Pl. Novomašnik Fr. Blaž W. Che-mažar bo prejel mašniško posve-čenje v Lemontu po rokah ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana. — Novimašnik bod 'pozdravljen.'
Rev. Richard Rogan, duhovni pomočnik pri sv. Štefanu, je moral nenadno v bolnico na operacijo. Upamo, da bo kmalu zopet zdrav na svojem mestu!
Kdo je zastopnik SLS za Chi-cago? Po Krekovi Sloveniji izvemo, da je zastopnik SLS za Chi-cago dr. Peter Remec iz Chicaga. Bil je, kakor poročajo, kot delegat na zborovanju SLS v New Yorku.
Na operaciji je bila Mrs. Ljudmila Medved iz 2313 S. Seeley Ave.; sedaj je že doma in upamo, da bo v polnom zdravju lahko kmalu vršila svoje dolžnosti.
Hišo je kupil dr. Ludvik Leskovar na 2030 W. Cermak Rd.
Ivo Kermavner, bivši načelnik Orlovske Zveze v Ljubljani, večkratni svetovni prvak v telovadbi, je bil 1. in 2. maja v Chicagu na ameriških telovadnih tekmah. Za naš list je napisal o tekmah posebno poročilo. G. Kermavner je še vedno aktiven na telesnovzgo-nem področju!
Nova maša v La Salle, 111. V nedeljo 10. majnika je opravil svojo prvo najsvetejšo daritev, preč. g. Bernard Horzen iz benediktinskega reda. Slovenska župnija Sv. Roka je dobila za 50 letni jubilej novomašnika, zavedna slovenska mati Mrs. Horzenova pa za materinski dan najljepše darilo — blagoslov sina novomašnika.
Slovenska Beseda, mesečnik, Buenos Aires, Argentina. Prejeli smo letošnjo prvo in drugo številko. Na 32 straneh je zbranega mnogo pestrega gradiva, katerega bo s pridom prebral vsak Slove-aec. Poverjeništvo Slov. Besede za USA in Kanado je v Chicagu, 2307 So. Wolcott Avenue, kjer lahko naročite Slovensko Besedo in Š. Martinski Vestnik. — Oboje prav toplo priporočamo!
Akademik — štev. 2. je pravkar izšel. Druga številka je izredno zanimiva. Že naslovna stran pritegne. Vrste se članki, ki se nanašajo na problem Dijaškega doma, kakor tudi načelni članki o vzgoji dijaške mladine, vmes je tudi nekaj slovstvenih prispevkov. Akademik je veren prikaz zdravega hotenje slovenske dijaške mladine v Ameriki. Bog daj, da bi plemenita stremljenja bila kronana s uspehi!
Za Katoliški DOM v Gorici! Katoliški dom v Gorici je važna zadeva! Ne prezrimo prošnje goriških Slovencev! Vsak prispevek je dobrodošel. Za Chicago in okolico sprejema prispevke uprava našega lista.
Za Kat. Dom v Gorici je daroval Mr. Stanley Knaus, Peoria, 111. $1.00.
Vsakdo, ki prejema Slovensko Državo, naj jo prebere in jo da brati tudi drugim. Agilirajte sa naš list ob vsaki priliki. Slovenska Država je edini list, ki zagovarja slovenske narodne težnje.