163 
tega problema odpeljalo predaleč proč 
od področja, ki ga osmišljuje pomen ne­
kakšne recenzije. Naj za zdaj samo opo­
zorim na ekonomsko uspešnost tako pre­
računanega posega na trg slovenske publi­
kacije. 
Koledar je tehnično solidno opremljen 
(žal je treba tu opozoriti na malomarno 
tehnično izdelavo, saj je na fotografijah 
vse polno pack, lis, odbleskov, premikov). 
tekst, koledar in fotografije so oblikovani 
v skladno in enotno stran, ki je barvno 
zaključena. Poudarek je na slikovnem ma­
terialu, ki mu je dodeljeno tudi največ 
prostora. Fotografije, ki so jih prispe­
vali posamezni člani odprave, so po svo­
jih ambicijah in motiviki vmeščene na 
mejno ,področje med umetniškim, turistič­
nim in dokumentarnim. Pri tem je treba 
še omeniti neko posebno področje, ki ga 
zaobjema tako imenovana planinska, alpi­
nistična fotografija, ki v svoj okvir vedno 
zajema tudi človeka v spektakulannih mo­
mentih vzpona, pleze 1 i1:d. Fotografije 
razvrščene v zaporedju napredovanja 
vzpona, v sklenjen tok pa jih povezuje 
tekst, ki ga je prispeval Tone Škarja. 
Tekst je jasen, jedrnato pisan, natančen 
in se ves čas strogo drži v sledi napredo­
vanja odprave. Le tu in tam popusti in 
za kratek hip vderejo vanj stranski do­
godki, fragmentirane meditacije, humor, 
st ,iske, težki trenutki (Marjonove roke in 
Grošljeve noge, ventili kisikovih bomb, 
Ang Pu itd.). Tekst in slike se dopolnju­
jejo, čeprav je treba dodati, da slikovni 
del na trenutke zakleca, kar je seveda 
razumljivo. Saj Everest '79 ni bil fotograf­
ska odprava. Naj povem še, da tekst ne 
poroča le o poti na goro in o osvojitvi 
vrha, ampak da gre za poročilo o odpravi 
kot celoti, o članih odprave, o 'organiza­
ciji, o vsem delu, ki ga 1 je ibilo treba 
opraviti, da je odprava sploh krenila na 
pot, na zadnji strani pa so navedeni vsi, 
ki so kakorkoli prispevali ,in pomagali od­
pravi. Kar se tiče fotografij, bi rad pove­
dal še to, da morda pogrešam fotografijo 
še same odprave, to je članov odprave in 
pa dejstvo, da ne razločim povsem, kakšni 
razlogi so botrovali (mogoče reprezen­
tativnost ali monumentalnost posnetka), 
da urejevalci koledarja niso postavili na 
mesto velike fotografije osvajalcev vrha 
fotografije prvenstvenikov (Zaplotnika ali 
Štremflja), ampak so tja postavili Belakovo 
fotografijo z Belakom in Ang Pujem (po­
slikal ju je najbrž Božič, tako menim). 
Kakorkoli že, koledar je imeniten založ­
niški dogodek in nedvomno pomeni lep 
uspeh tako na področju tovrstnega publi­
ciranja, kakor tudi čisto tržnega poslova­
nja, saj je v tem trenutku, , ko to pišem, 
že razprodan. Vsaj dobiti ga ni mogoče 
nikjer več. Koledar predstavlja soliden 
izdelek, čeprav se pojavlja kot pionirsko 
zastavljena publikacija, ki je dosedanjo 
raven tovrstnih izdelkov ipovzdignila na 
enakopravno raven s planinsko literaturo, 
ki je v zadnjem času dosegla že kar visok 
status. 
Pohvaliti je tudi treba Planinsko zvezo 
Slovenije pa tudi Založbo Borec, ki je 
s tovrstnim podjetjem nedvomno omo­
gočila, vsaj nekaterim članom odprave, 
da v teh časih, ko · se tudi gorstvo spre­
minja v donosno kupčijo, omogoči vsaj 
delno kompenzacijo sredstev, ki jih vla­
gajo povsem samoiniciativno v plezarijo, 
ki v tako zastavljenem podjetju, kot je 
bila odprava Everest '79, konec koncev 
preseže meje individualnega početja. Po 
poti, kakor jo razpira ta koledar, pa se bo 
nekega dne mogoče pokazala tudi mož­
nost za modernejše zastavljeno odpravlja­
nje v tuja gorstva. 
Iztok Osojnik 
NAŠE JAME, 20 (1978). Izdaja Jamarska 
zveza Slovenije, Ljubljana, 1979. 
S skoraj enoletno zamudo je pred nami 
20. letnik revije, ki že dve desetletji dostoj­
no zastopa slovensko in tudi jugoslovan­
sko speleologijo tako doma kot tudi na 
tujem. 
Jubilejni letnik prinaša precej rezultatov 
najnovejših raziskav krasa in se z neka­
terimi članki spušča tudi v teoretično 
speleologijo, kar pa bo , jamarjem-amater­
jem verjetno bolj tuja in težko dostopna 
tema. 
V tem letniku srečamo poročila o dosež­
kih v Veliki ledeni jami v Paradani, v 
breznu pri Gamsovi glavici, v Golerjevem 
peklu in v breznu pri Leški planini. 
O rezultatih hidrogeoloških raziskav v alp­ skem krasu poročata dva članka, s poja­
vom radona v slovenskih kraških jamah 
se ukvarja članek sodelavcev Instituta 
Jožefa Štefana. 
Povsem teoretične narave je članek, ki 
ra21pravlja o speleometriji. Med manjšimi 
prispevki so tudi prispevki o tehn ičnih 
pripomočkih, ki pomagajo pri raziskova­
nju. 
Obširnejša so poročila: Poročilo Komisije 
za velike kraške votline. Poročilo o zbo­
rovanju slovenskih jamarjev, junija 1978 
v Idriji in Poročilo predsednika JZS na 
tem zborovanju. Iz drugih poročil je vi­
deti, da je aktivnost jamarjev precejšnja, 
saj so se udeležili prenekaterih medna­
rodnih in domačih srečanj. 
Kot je navada, slede poročila o novejši 
književnosti in odmevi. Med jubileji naj­
demo spomin na visoko obletnico dr. V. 
Bohinca, v nadaljevanju pa spomin na 
jamarje, ki smo jih v zadnjem času iz­
gubili. V dodatku je kazalo drugega deset­
letja Naših jam. 
Kljub svoji kakovosti in razgibanosti pa 
revija še ni našla poti med bralce - lju­
bitelje narave - rv tolikšni meri, kot bi 
to bilo želeti. Zato bralce Planinske Vest­
nika znova opozarjamo nanjo. 
D. Novak