163 tega problema odpeljalo predaleč proč od področja, ki ga osmišljuje pomen ne­ kakšne recenzije. Naj za zdaj samo opo­ zorim na ekonomsko uspešnost tako pre­ računanega posega na trg slovenske publi­ kacije. Koledar je tehnično solidno opremljen (žal je treba tu opozoriti na malomarno tehnično izdelavo, saj je na fotografijah vse polno pack, lis, odbleskov, premikov). tekst, koledar in fotografije so oblikovani v skladno in enotno stran, ki je barvno zaključena. Poudarek je na slikovnem ma­ terialu, ki mu je dodeljeno tudi največ prostora. Fotografije, ki so jih prispe­ vali posamezni člani odprave, so po svo­ jih ambicijah in motiviki vmeščene na mejno ,področje med umetniškim, turistič­ nim in dokumentarnim. Pri tem je treba še omeniti neko posebno področje, ki ga zaobjema tako imenovana planinska, alpi­ nistična fotografija, ki v svoj okvir vedno zajema tudi človeka v spektakulannih mo­ mentih vzpona, pleze 1 i1:d. Fotografije razvrščene v zaporedju napredovanja vzpona, v sklenjen tok pa jih povezuje tekst, ki ga je prispeval Tone Škarja. Tekst je jasen, jedrnato pisan, natančen in se ves čas strogo drži v sledi napredo­ vanja odprave. Le tu in tam popusti in za kratek hip vderejo vanj stranski do­ godki, fragmentirane meditacije, humor, st ,iske, težki trenutki (Marjonove roke in Grošljeve noge, ventili kisikovih bomb, Ang Pu itd.). Tekst in slike se dopolnju­ jejo, čeprav je treba dodati, da slikovni del na trenutke zakleca, kar je seveda razumljivo. Saj Everest '79 ni bil fotograf­ ska odprava. Naj povem še, da tekst ne poroča le o poti na goro in o osvojitvi vrha, ampak da gre za poročilo o odpravi kot celoti, o članih odprave, o 'organiza­ ciji, o vsem delu, ki ga 1 je ibilo treba opraviti, da je odprava sploh krenila na pot, na zadnji strani pa so navedeni vsi, ki so kakorkoli prispevali ,in pomagali od­ pravi. Kar se tiče fotografij, bi rad pove­ dal še to, da morda pogrešam fotografijo še same odprave, to je članov odprave in pa dejstvo, da ne razločim povsem, kakšni razlogi so botrovali (mogoče reprezen­ tativnost ali monumentalnost posnetka), da urejevalci koledarja niso postavili na mesto velike fotografije osvajalcev vrha fotografije prvenstvenikov (Zaplotnika ali Štremflja), ampak so tja postavili Belakovo fotografijo z Belakom in Ang Pujem (po­ slikal ju je najbrž Božič, tako menim). Kakorkoli že, koledar je imeniten založ­ niški dogodek in nedvomno pomeni lep uspeh tako na področju tovrstnega publi­ ciranja, kakor tudi čisto tržnega poslova­ nja, saj je v tem trenutku, , ko to pišem, že razprodan. Vsaj dobiti ga ni mogoče nikjer več. Koledar predstavlja soliden izdelek, čeprav se pojavlja kot pionirsko zastavljena publikacija, ki je dosedanjo raven tovrstnih izdelkov ipovzdignila na enakopravno raven s planinsko literaturo, ki je v zadnjem času dosegla že kar visok status. Pohvaliti je tudi treba Planinsko zvezo Slovenije pa tudi Založbo Borec, ki je s tovrstnim podjetjem nedvomno omo­ gočila, vsaj nekaterim članom odprave, da v teh časih, ko · se tudi gorstvo spre­ minja v donosno kupčijo, omogoči vsaj delno kompenzacijo sredstev, ki jih vla­ gajo povsem samoiniciativno v plezarijo, ki v tako zastavljenem podjetju, kot je bila odprava Everest '79, konec koncev preseže meje individualnega početja. Po poti, kakor jo razpira ta koledar, pa se bo nekega dne mogoče pokazala tudi mož­ nost za modernejše zastavljeno odpravlja­ nje v tuja gorstva. Iztok Osojnik NAŠE JAME, 20 (1978). Izdaja Jamarska zveza Slovenije, Ljubljana, 1979. S skoraj enoletno zamudo je pred nami 20. letnik revije, ki že dve desetletji dostoj­ no zastopa slovensko in tudi jugoslovan­ sko speleologijo tako doma kot tudi na tujem. Jubilejni letnik prinaša precej rezultatov najnovejših raziskav krasa in se z neka­ terimi članki spušča tudi v teoretično speleologijo, kar pa bo , jamarjem-amater­ jem verjetno bolj tuja in težko dostopna tema. V tem letniku srečamo poročila o dosež­ kih v Veliki ledeni jami v Paradani, v breznu pri Gamsovi glavici, v Golerjevem peklu in v breznu pri Leški planini. O rezultatih hidrogeoloških raziskav v alp­ skem krasu poročata dva članka, s poja­ vom radona v slovenskih kraških jamah se ukvarja članek sodelavcev Instituta Jožefa Štefana. Povsem teoretične narave je članek, ki ra21pravlja o speleometriji. Med manjšimi prispevki so tudi prispevki o tehn ičnih pripomočkih, ki pomagajo pri raziskova­ nju. Obširnejša so poročila: Poročilo Komisije za velike kraške votline. Poročilo o zbo­ rovanju slovenskih jamarjev, junija 1978 v Idriji in Poročilo predsednika JZS na tem zborovanju. Iz drugih poročil je vi­ deti, da je aktivnost jamarjev precejšnja, saj so se udeležili prenekaterih medna­ rodnih in domačih srečanj. Kot je navada, slede poročila o novejši književnosti in odmevi. Med jubileji naj­ demo spomin na visoko obletnico dr. V. Bohinca, v nadaljevanju pa spomin na jamarje, ki smo jih v zadnjem času iz­ gubili. V dodatku je kazalo drugega deset­ letja Naših jam. Kljub svoji kakovosti in razgibanosti pa revija še ni našla poti med bralce - lju­ bitelje narave - rv tolikšni meri, kot bi to bilo želeti. Zato bralce Planinske Vest­ nika znova opozarjamo nanjo. D. Novak