Leto 1898. Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos Lil. — Izdan in razposlan dne 14. septembra 1898. Vsebina: (Št. 152—155.) 152. Dopustilnica za lokalno železnico iz l*ite v Jawortno. — 153. Razglas, s katerim sn razglašajo dodatna določila k meroskusnemu redu in k tarifi o rneroskusnih pristojbinah z dne 19. decembra 1872. 1. — 154. Razglas, da se po firmi W. & T. Avery, Limited v Birminghamu sestavljena samo-gibna žitna tehtnica (sestav Richardson) pripušča v meroskus in kolkovanje. — 155. Razglas, da se pomožni carinski urad v Moosu pooblašča v potrjevanje izstopa prevoznega blaga. 153. Dopustilnica z dne 29. avgusta 1898. 1., za lokalno železnico iz Pile v Javoržno. Na podstavi Najvišega pooblastila podeljujem v porazumu z vdeleženimi ministrstvi posestniku jam in obrtniku Roberlu Doms-u po pogojih in načinih, določenih v nastopnem, po zmislu določil zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) in pa zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) zaprošeno dopustilo za gradnjo in obrat lokomotivne železnice, katero bo kot lokalno železnico s pravilnim tirom napraviti od postaje Bolečin, ki jo bo narediti blizu Pile skupno z lokalno železnico Trzebinia—-Skawce, v Javoržno s krilom k tovorni postaji Chrzanöw c. kr. priv. cesar Ferdinandove severne železnice. §• 1. Železnici, katera je predmet te dopustilnice, se podeljujejo v členu V. zakona z dne 31. decem- bra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) omenjene ugodnosti. §• 2. Koncesijonar je dolžen, začeti gradnjo dopuščene železnice precej po dobljenem dovolilu za gradnjo, dokončati jo najdalje v enem in pol leta, računaje od današnjega dne, in dodelano železnico izročiti javnemu prometu ter vzdrževati po nji obrat nepretrgoma ves čas, dokler bo trajalo dopustilo. Da se bode držal gorenjega roka za gradnjo in pa da izvrši in opremi železnico, kakor zahteva dopustilo, mora dati koncesijonar na zahtevo državne uprave zagotovilo, položivši varščino 5.000 gl. v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev. Ako se ne bi izpolnjevala zgoranja dolžnost, se smé izreči, da je zapala ta varščina. §. 3. Da izdela dopuščeno železnico, se podeljuje koncesionarju pravica razlastitve po določilih dotič-nih zakonitih predpisov. (Slovenlsch.) 66 Isla pravica se podeljuje koncesijonarju tudi zastran tistih dovlačnic, ki se morda narede in o katerih bi državna uprava spoznala, da je njih naprava v javni koristi. §. 4. Koncesijonarju se je ob gradnji in obratu dopuščene železnice ravnati po vsebini te dopu-stilnice, potem po dopustilnih pogojih, postavljenih po ministrstvu za železnice in pa po semkaj merččih zakonih in ukazih, zlasti po zakonu o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854.1. (drž. zak. št. 238) in pa po redu za obrat železnic z dne 1 6. novembra 1851. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1852.), potem po zakonih in ukazih, kateri se dadö morebiti v bodoče. Kar se, tiče obrata, se odpuščajo varnostne naredbe in prometni predpisi, obseženi v redu za obrat železnic in v dotičnih dodatnih določilih, v toliko, v kolikor se bo to z ozirom na posebne prometne in obratne razmere, sosebno na zmanjšano vozno brzino zdelo dopustno ministrstvu za železnice, in gledé tega bodo veljali dotični posebni obratni predpisi, ki jih izdà ministrstvo za železnice. §- 5. Koncesijonarju se daje pravica, da s posebnim dovolilom državne uprave in s pogoji, ki jih ta \postavi, naredi delniško družbo, katera stopi v vse pravice in zaveznosti koncesijonarja. Koncesijonarju se daje pravica, izdati delne zadolžnice za prednostno posojilo, katero mu jé najeti, po načinih, katere določi državna uprava. Znesek resnične in pa nominalne napravne glavnice potrebuje odobrila državne uprave. Pri tem velja to načelo, da se ne smejo razen stroškov, ki se res uporabijo za sestavo projekta, za gradnjo in vredbo železnice, vštevši nabavo vozil in pa za dotacijo blagajne ter za dotacijo pri-čuvnega zaklada, katerega določi državna uprava, in se izkažejo, kakor gre, prištevši interkalarne obresti, ki se res izplačajo med grajenjem, in kar bo morda res kurzne izgube ob dobavi glavniče, postavljati v račun nikakršni drugi stroški. uprava v namerjane nove stavbe ali v pomnožbo obratnih naprav in se stroški izkažejo, kakor gré. Vso napravno glavnico je odplačati v času, dokler bo trajalo dopustilo, po razdolžbenem črtežu, ki ga odobri državna uprava. Družbena pravila in pa obrazci delnic, ter prednostne obligacije, ki se morda izdadč, potrebujejo odobrila državne uprave. §. ti. Vojaščino bo prevažati po znižanih tarifnih cenah. Za uporabljanje vojaške tarife ob odpravi oseb in reči se bo v tem oziru in pa glede polajšil potujočim vojaškim osebam ravnati po določilih, katera bodo vsaki čas veljala pri avstrijskih državnih železnicah. Ta določila je uporabljati tudi na deželno brambo in črno vojsko obéit državnih polovic, na tirolske deželne strelce in žandarje, in to ne samo ob potovanju na račun državne blagajnice, ampak tudi kadar potujejo te osebe službeno na svoj račun k orožnim vajam in priglednim zborom. Koncesijonar je dolžen, da pristopi k dogovoru, med avstrijskimi železniškimi družbami sklenjenemu zastran nabave in imetja opravilih reči za prevažanje vojakov, zastran vzajemnega pri -pomaganja z osébjem in z vozili za veče vojaške prevoze, dalje da pristopi k vsak čas veljajočim predpisom o železništvu za čas vojske in pa k dodatnemu dogovoru, ki je obveljal 1. dne junija 187 1.1. o prenosu takih bolnikov in ranjencev, katere je na račun vojaške blagajnice prevažati ležčče. Vsakikrat veljajoči predpis za vojaški prevoz po železnicah, in pa vsakikrat veljajoči predpisi o železništvu za čas vojske zadobé za koncesijonarja moč in veljavo z dnem, katerega se začne po dopuščeni železnici obrat. Predpisi enake vrste, ki se izdadö po tem času, pa se ne objavijo po državnem zakoniku, zadobé za koncesijonarja veljavnost, kakor hitro se mu priznanijo uradoma. Te dolžnosti ima koncesijonar samb v toliko, v kolikor se zdi njih izpolnjevanje izvršljivo z ozirom na drugotnost té proge in na olajšila, dodeljena vsled tega glede na napravo opremo in vrsto obrata. Ako bi bilo med gradnjo ali po dogradbi železnice treba še drugih novih staveb, in ako bi bilo treba pomnožiti obratne naprave, se smejo dotični Koncesijonar je dolžen, oddajaje službe stroški prišteti napravni glavnici, če privoli državna [ ozirati po zmislu zakona z dne 19. aprila 1872. 1. (drž. zak. št. 60) na doslužene podčastnike iz vojske, j vojne marine in deželne brambe. §. 7. V koliko je enake ugodnosti, kakor jih ustanavlja gledč na prevažanje vojakov §. C., dodeljevati civilnim strašnim četam (varnostni straži, finančni straži i. e.) ali drugim javnim organom, to se določa v clopustilnih pogojili. §• 8. Dopustilna doba in ž njo vrèd v §. 9., lit. b) zakona o dopuščanju železnic izrečena obramba zoper napravo novih železnic se določa na devetdeset (90) let, računajo od današnjega dne, ter mine po izteku tega roka. Državna uprava smč izreči, da je izgubilo dopustilo moč tudi pred iztekom gorenjega roka, ako se ne bi izpolnile dolžnosti, v §. 2. ustanovljene o začetku in dovršitvi gradnje in pa o začetku obrata, v kolikor bi se kak prestop roka ne mogel opravičiti po zmislu §. 11., lit. b) zakona o dopuščanju železnic. 8. 9. Obrat železnice, ki je predmet te dopustilnice, bo vodila, ako se ne sklene drug dogovor, država na račun koncesijonarja. Načini tega obratovanja se vravnajo z obratno pogodbo, ki se sklene med državno upravo in koncesionarjem. §- 10. Koncesijonar ima dolžnost, po pogojih in pridržkih, navedenih v členu XII. zakona z dne 31. decembra 1894-, 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) vsaki čas dopuščati državni upravi na njeno zahtevanje skupno porabo železnice za propret med že obstoječimi železnicami ali pa takimi, ki se še le napravijo in bodo v državnem obratu, in to takd, da bo imela državna uprava pravico, prosto določevaje,tarife, za primerno odškodnino odpravljati ali dajati odpravljati cele vlake ali posamezne vozove po skupno porabljam železnici ali posameznih njenih kosih. §• H Državna uprava si pridržuje pravico, da sme dopuščeno železnico, ko bo dodelana in v obrat oddana, odkupiti vsaki čas po nastopnih določilih: 1. Da sc določi odkupnina, se seštejejo letni čisti doneski, kar jih bo imela podjetba v poslednjih sedmih letih pred samim odkupom, od tega se odbijejo čisti doneski najslabejših dveh let in potem se izračuni poprečni čisti donesek ostalih petih let. Ce bi se železnica odkupila po preteku začasne davčne prostosti, določene v §. 1., tedaj je z davki, dokladami in drugačnimi javnimi davščinami, katere zadenejo odkupljeno železniško pod-jetbo, ravnati kot z obratnimi stroški. če ni bilo davčne dolžnosti glede vseh let, privzetih v poprečni račun, tedaj je tudi za davka prosta leta preračunih davek z dokladami vred po odstotnem postavku prvega davku zavezanega leta ter ga odbiti od doneska. K tako najdenemu čistemu donesku pa je z ozirom na desetodstotni davek, ki ga je plačevati od odkupne rente po §. 131., lit. a) zakona z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št 220), prišteti pribitek v višini ene devetine teh čistih doneskov. 2. Po zmislu spredaj stoječega določila najdeni poprečni čisti donesek je potem koncosijonarju kot odškodnino za odkup železnice v še ostali dobi dopustila izplačevati v polletnih obrokih 30. dne junija in 31. dne decembra vsakega leta po dospelosti. 3. Ko bi se pak železnica odkupila pred preteklim sedmim obratgim letom ali kadar bi po določilih odstavka 1. najdeni poprečni čisti donos brez ozira na pribitek, omenjeni v končnem stavku odstavka 1 ne dosegel vsgj letnega zneska, ki je enak za pogojeno obrestovanje in razdolžbo zajma, vzprejetega z dovolilom državne uprave, oziroma eventuvalno izcjanih prednostnih obligacij, potrebni letnini, priŠtevši tisto letnino, ki je potrebna za štiriodstotno obrestovanje in razdolžbo po državni upravi odobreno delnične glavnice v času, dokler bo trajalo dopustilo, tedaj bodi odškodnina, ki naj jo dâ država za odkup železnice, v tem, da država namesto koncesijonarja prevzame, da ga sama plača, zgoraj omenjeni hipotečni zajem do popolne njega razdolžbe ob dogovorjenih rokovih dospelosti, in da izplačuje, spredaj navedeno letnino za delnično glavnico v/polletnih obrokih 30. dne junija in 31. dne decembra vsakega leta po dospelosti, ter da povrne družbi rentnino, ki jo je plačevati od te odkupne rente. 4. Državi se pridržuje pravica, da sme kadarkoli na mesto še ne dospelih letnih plačil po zmislu odstavka 2., oziroma namesto letnine, ki jo bo po odstavku 3. plačevati za delnično glavnico, plačati glavnico, ki je enaka znesku glavriične, računaje obresti od obresti, po štiri od sto na leto, diskon-tovane vrednosti plačil, ki jih je opravljati po določilih odstavka 2. in 3, samo ob sebi umevno od-bivši morda v zmislu končnega določila odstavka I storjeni pribitek. Ako se država odloči, plačati to glavnico, plačaj jo v gotovini ali v državnih zadolžnicah vsake vrste, kakor si to izbere sama. Državne zadolžnice je računih pri tem po tistem kurzu, ki se pokaže za poprečnega med denarnimi kurzi, kateri so se v ravno preteklem polletju zaznamovali na dunajski borzi uradno o državnih zadolžnicah enake vrste. 5. Po odkupu železnice in z dnem tega odkupa pride država, izplačavši odkupnino, predpisano v št. 1 — 4 brez daljne odplate v bremen čisto, oziroma samo še z ne poplačanim ostankom prednostnega zajma ali morda sicer vzprejetih zajmov obremenjeno last in užitek le tukaj dopuščene želez nice z vsemi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, vštevši tudi vozila in gradivne zaloge in pa iz napravne glavnice narejene obratne in pričuvne zaklade, v kolikor niso bili ti že določilu primerno uporabljeni z odobrilom državne uprave. 6. Sklep državne uprave o izvrševanju pravice državnega odkupa, kateri se mora zgoditi vselej z začetkom koledarskega leta, se v obliki izjave priobči železniški podjetbi najpozneje do 31. dne oktobra neposredno zadnjega leta pred odkupom. V ti izjavi se določi: a) čas, od katerega se opravi odkup; b) železniška podjetba, ki je predmet odkupa, in drugi imovinski predmeti, kateri morajo, kot pritiklina železniške podjetbe ali v povračilo državnih terjatev preiti na državo ; c) znesek odkupnine, ki jo 'država plača železniški podjetbi, s povedbo plačilnega roka in plačilnega kraja. 7. Državna uprava si pridržuje pravico, postaviti ob enem z vročbo odkupne izjave posebnega komisarja, kateri mora paziti na to, da se stan imovine od tega časa počenši ne izpremeni na škodo državi. Vsaka oddaja ali obrememba nepremičnih imovinskih predmetov, navedenih v odkupni izjavi, potrebuje od časa odkupne izjave pritrditve posebnega komisarja. Isto velja o vsaki prevzetbi novih dolžnosti, katere segajo črez mejo rednega opravilnega obrata ali provzročujejo trajno obremenjenost. 8. Koncesijonar je dolžen, poskrbeti za to, da bo mogla državna uprava dne, kateri je ustanovljen za odkup, prevzeti fizično posest vseh v odkupni izjavi navedenih imovinskih predmetov. Ako bi koncesijonar ne izpolnil te dolžnosti, ima državna uprava pravico, tudi brez privolitve kon-cesijonarja in brez sodnega posredovanja prevzeti v lizično posest zgoraj omenjene imovinske predmete. Počenši s časom odkupa se bo odkupljena železnica obratovala za račun države, in potemtakem so odslej vsi obratni dohodki na korist, vsi obratni stroški na škodo državi. Cisti doneski, ki se pokažejo po obračunu do časa odkupa, ostanejo železniški podjetbi, katera pak mora tudi sama poravnati vse iz gradnje in obrata železnice do zgoranjega časa nastale obračunske dolžnosti in druge dolgove. 9. Država si pridržuje pravico, da na podstavi odkupne izjave (št. 6) izvrši vknjižbo državne lastninske pravice na vseh nepremičnih imovinskih predmetih, kateri preidejo vsled odkupa na državo. Koncesijonar je dolžen, dati državni upravi, ako-bi se to zahtevalo, na razpolago pravne listine, katere bi bile morda še potrebne ž njega strani. §. 12. Ko mine dopustilo in tistega dne, katerega mine, preide brezodplatno na državo neobremenjena lastnina in užitek dopuščene železnice in vsega premičnega in nepremičnega pristojstva, vštevši vozila, gradivne zaloge in pa iz napravne glavnice narejene obratne in pričuvne zaklade v obsegu, povedanem v §. 11., odstavku 5. Ko mine to dopustilo in pa tudi, ko se odkupi železnica (§. 11.), obdrži koncesijonar last pri-čuvnega zaklada, napravljenega iz lastnih donosov podjelbe, in pa kar bi imel po obračunih terjati, potem tudi last posebnih naprav in poslopij, narejenih ali pridobljenih iz lastne imovine, katere si je koncesijonar sezidal ali pridobil sam po pooblastilu državne uprave z izrečnim pristavkom, da té reči niso pritiklina železnice. §. 13. Državna uprava ima pravico, se prepričati, da je gradnja železnice in pa obratna naprava po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, da se napake na to stran odvrnejo ali pa odpravijo. Tudi ima državna uprava pravico, po odposlanem organu, pregledovati gospodarstvo, in sosebno po nadzornikih, pošiljanih ob stroških koncesijo-narja, kakorkoli se ji vzvidi primerno, prigledo-vati, da se izvaja gradnja po projektu in pogodbi Ako se napravi delniška družba, ima komisar, ki ga postavi državna uprava, tudi pravico, koli-korkrat se mu zdi primerno, hoditi v seje upravnega svéta ali drugega zastopa, kateri bo veljal za predstojništvo družbe, in pa v vélike zbore, ter tam ustavljati vse sklepe in odredbe, nasprotne zakonom, dopustilu in družbenim pravilom, oziroma kvarne javni koristi; toda v takem primeru je komisarjeva dolžnost, si izprositi precej odločilo ministrstva za železnice, katero je dati brez odloga in katero veže družbo. §• H- Državni upravi se nadalje pridržuje pravica, da se smé, ako bi se poleg vsega poprednjega sva rila večkrat prelomile ali opustile v dopustilnici, v dopustilnih pogojih ali v zakonih naložene dolžnosti, poprijeti zoper to zakonom primernih nare-deb ter po okolnostih izreči, da je izgubilo dopustilo moč še pred iztekom dopustilne dobe. Wittek s. r. 153. Razglas trgovinskega ministrstva z dne 30. avgusta 1898.1., s katerim se razglašajo dodatna določila k mero-skusnemu redu in k tarifi o meroskusnih pristojbinah z dne 19. decembra 1872. I. (drž. zak. št. 171.) Izvrâujé zakon z dne 23. julija 1871. 1. (drž. zak. št. 16 iz leta 1872.) s katerim se je ustanovil nov red za mere in uteži, dajeta se nastopna po c. kr. komisiji za pravilni meroskus izdana dodatka k meroskusnemu redu in k tarifi o meroskusnih pristojbinah z dne 19. decembra 1872. 1. (drž. zak. št. 171.) na obče znanje. Baernreither s. r. Šestintrideseti dodatek k meroskusnemu redu z dne 19. decembra 1872. I. K §l' 22. O materijah) za prirejne zatike za uteži. Za prirejne zatike za uteži se sme rabiti samo primerno močna in izbeljena bakrena ali médena žica. K §" 30. O tehtnicah zgornjeskledičnih ali stojal-nicah. Zgornjeskledične tehtnice ali stojalnice morajo, če se dasta obe skledici odstraniti, tudi potem, ko sta se skledici odstranilj, prav delovati. K §'■ 80. O tol kač ih za ci n o ve kapljice (cino ve kepice). Dopuščeno je rabiti pri kolkovanju kovinskih in posteklenili mer za tekočine (šesti dodatek k meroskusnemu redu), pri katerih morajo biti kolkovne kepice brezpogojno iz cina, ostre tolkače (§. 80 meroskusnega reda, točka 1 in 10). Sedmi dodatek k tarifi o meroskusniii pristojbinah z dne 19. decembra 1872. 1. (drž. zak. st. 171.) K VI. Tehtnice. Tehtnice mostovnice s premično utežjo in lestvico. 1. Pri tehtnicah mostovnicah s premično utežj0 in lestvico (brez skledice za uteži) se sestavlja no' silnost iz vsote največjih napovedij vseh lestvic pre' mične uteži in je temu primerno pristojbino preraču- smatrati vsoto iz dotičnih utežnih zneskov za nosil-nati po meri točke VI g tarife z dne 19. decembra nost, katero je nabiti na gredelj in je torej pristoj-1872. 1. bino preračunati po predstoječi točki 1. 2. Ako pri tehtnici mostovnici z napravo premične uteži in s skledico za uteži največja napoved lestvice premične uteži presega 5°/0 obremenitve, ki se lahko ovede s porabo skledice za uteži, je Na Dunaju, dne 28. junija 1898. G. kr. komisija za pravilni meroskus: Ti utor s. r. 154. Razglas trgovinskega ministrstva z dne 30. avgusta 1898.1., da se po firmi W. & T. Avery, Limited v Birminghamu, sestavljena samogibna žitna tehtnica (sestav Richardson) pripušča v meroskus in kolko-vanje. Na podstavi ukaza trgovinskega ministrstva z dne 17. februarja 1872. 1. (drž. zak. št. 17) se dajejo na obče znanje nastopni po c. kr. komisiji za pravilni meroskus izdani, glede pristojbin po trgovinskem ministrstvu odobreni predpisi o mero-skusu in kolkovanju po firmi W. & T. Avery sestavljene samogibne žitne tehtnice (sestav Richardson). Baernreither s. r. Predpisi 0 meroskusu in kolkovanju po firmi W. & T. Avery. Limited v Birminghamu, sestavljene samogibne žitne tehtnice (sestav Richardson). A. Popis tehtnico. a) Glavne sestavine. 1 Na eni končni ostrici ravnoramnega gredlja W (pod, I) visi kapica iz pločevine K, ki je določena, da sprejme preskušene trgovinske uteži, odgovarjajoče teži ene polnitve. Ne drugi končni ostrici gredlja je obešena žitna shranka B. Žito, katero je pretehtati, se dovaža tej shranki pri odprli vsipalni zaklopnici kx z lijakom T. Ko se je polnitev pravilno izvršila, se vsipalna zaklopnica samogibno zapre in izsipalna zaklopnica k3 (pod 1 in 3), ki je bila doslej zaprta, se samogibno odpre. / Ko se je sliranka B izpraznila, se zapre zadnja zaklopnica in ob enem se odpre prva za-klopnica. Gibljaji vsipalnih zaklopnic se prenesejo s sklepom g (pod. 2) na štelo Z (pod. 1) lako, da pokaže štelo vsakikrat, ko se ta zaklopnica odpre in potem ko se je zaprla, za eno enoto več, torej zabeležuje število izvršenih polnitev. V meri, v kateri se veča z vsipajočim se žitom teža žitne shranke, se zadnja pogrezuje in gredelj se bliža vodoravni legi; pero /, ki sprejema pritisk zaklopnice, se je že naslonilo na gredelj in pogrezne se torej tudi podporna točka t podpore 8, vsled česar se vsipalna zaklopnica k, polagoma zapre. Ko se končno podpora zaklopnice s povsem osvobodi, je vsipalna zaklopnica toliko zaprta, da se Pod. 2. a more žito vsipati le še skozi dva v njej namešče n mala izreza. V tej leži drži vsipalno zaklopnico nos o (pod. 1), ki se giblje v razporu sklepnega droga g{ kolenčastega vzvoda J (pod. 1) in se v tej leži vsipalne zaklopnice naslanja na prirejni vijak r. Kolenčasti vzvod J se drži v tem tehtalnem stadiju s kljuko Kt (pod. 1), Ko se je tehtanje izvršilo, zadene na gredlju nameščeni klinec u na ramo ka kljuke Kt in jo izproži ; vsled tega pade z utežjo G obteženi kolenčasti vzvod krepko navzdol, in vsipalna zaklopnica se povsem zapre; ob enem švigne deščica (šina) S (pod. 1), ki se da vrteti okoli pritrjene osi a, navzgor in potisne pri tem ramo A (pod. 3) zapore izsipalne zaklopnice kvišku, vsled česar se osvobpdi kljuka K, (pod. 3) in izsipalna zaklopnica žitne shranke se povsem odpre vsled. pritiska žita, ki se vsipa iz nje. Ko sejeizsulo žito iz shranke, se izsipalna zaklopnica zapre s pomočjo protiuteži Gi (pod. 3); rama A sune deščico S v njeno prvotno lego nazaj (pod. 1) in s tem se vzdigne tudi kolenčasti vzvod ./, pri čemur kljuka Kt zahlastne. S pogrezujočo se utežno kapico K se s podporo s vsipalna zaklopnica s povsem odpre, da se začne žito znova vsipati in posamezne sestavine tehtnice znova delovati, kakor je poprej popisano. b) Kako delujejo glavne sestavine. Ko se začne polnitev, se opira utežna kapica K z nosom n (pod. 1) na primeren jeziček v stojala tehtnice. Pri tem je vsipalna zaklopnica povsem odprta in jo drži v tej leži podpora s (pod. 2), katero odpira na njenem spodnjem viličastem koncu va-Pjasti klinec t. N Ta klinec je zvezan s krepkim peresom f, ki je privit na spodnji ploskvi gredlja. c) Prirejalne in izpravljalne naprave. Za izpravljalno napravo služi vravnavna utež V (pod. 2), ki se da premikati po deščici St, Ta deščica se da vrteti okoli osi, nameščene na stojalu tehtnice in se naslanja na klinec s,, nameščen na obremenilni rami gredlja W. S tem deluje vravnavna utež naravnost na tehtnico in provzroča s silo zadnjih vsipov žita, da se vsipalna zaklopnica pravočasno zapre. V vravnavanje zadnjih vsipov žita služi tudi vravnavni vijak r (pod. 1), s katerim se lahko udar vsipalne zaklopnice v razponi sklepnega droga