Št. 89.___________Š                       v G
lzhaju dvakrat na teden, in sioer * riredo in loboto ob 11. uri predpoldne ter stane z ieredninu prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti   projemana  ali v Gorioi   na dom pošiljana:
Vso leto.......13 K 20 h, ali gld. G 60
pol leta ........   6 , 60 ,   ,    ,   3-30
četrt leta.......3, 40.,    ,    170
PosamiCno Številke stanejo 10 vin.
Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulici dtv. 7. v 8orioi v cGoriški Tiskarni* A. GabrSček vsak anš od 8. are zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa cd 9, do 13. ure. Na naročila brei doposlane naročnice te ne oziramo.
Oglasi In poslanic« se računijo po petit-vrstah {o tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. \safc, nsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru
-Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako «dgo-vornost.
____________________                                                           —                                                              .        ¦ ...................       -                                     %                                              ¦
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
orici, v soboto dne 5. novembra 1904.
Tečaj XJtXIV,
^Vae za omiko, svobodo in napredek!*    Dr K. Lavtii
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulioi Bt. 7 v Gorioi 7 I. nadstr Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni.
Naročnino In oglase je plačati loco Gorlcu ...... D°Pl8i ntv fle Pošiljajo le uredništva.
Naročnina, reklamaoije in druge reči, katere ne »padajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le upraTuiStva.
»PRIMOREC"
libaja neodvisno od cSoče« vsak petek in stane vse leto 3 K SO h ali g!d. 1-60.
»Soča* In cprimoreo* se prodajata v Gorioi v to-bakarm 8uhwarz t Šolski ulioi »n Jellersitz v Nunski nlioi; — v Kreta v tobakarni Lavrenčič ne trgu della Caserma.
Telefon it. 83. —
»Gor. Tiskarnac A. GabršČck (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Naš deželni glavar.
Vprašanje dež. poslanca dr. Turne na Njegovo Ekscelenco ministra notranjih zadev in mi-nisterskega predsednika.
Na predlog visoke vlade se je poklical po Najvišjem povelju za predsednika deželnega zbora in dtželnega glavarja goriškega odvetnik A'ojzij dr. vilez Pajer pl. Monriva. Postal je naslednik Franu grofu Goroniniju, ki je s finim taktom in pravičnostjo, kolikor so mu vsaj to politične razmere v deželi dopuščale, stal na čelu deželne avtonomne uprave, vsekako pa se trudil najvestneje izvrševati zakon. Dasi nejurist, je vladal s sigurnostjo vsa določila zakona, in celo dobo njegovega predsedovanja se ni moglo ni enkrat konsUtirati kršenja zakona. Tem občut-nejše se kaže za njim poslovanje sedanjega deželnega glavarja odvetnika dr. Pajerja.
Ne le, da je odstopil od tolikoletne prakse svojega prednika, ki v zbornici ni nikdar glasoval, torej si arogiral odločitev med strankama; marveč tudi proti določilom poslovnega reda zbornice in deželnega reda Cesto poleraizuje s predsedniškega mesta s poslanci ter tako vpliva na izid sklepiuja, očitno kršeč deželni opravilni red. Ne more se izgovarjati m nepoznanje zakona, ker je priznan odličen jurist in ima pred seboj ve-Vikoletno prakso deželnega glavarja nejurista, ki je določila zakona priznano prav tolmačil. Da se subjektivno sploh ne more sklicevati le na morebitno drugo tolmačenje zakona, kaže najbolje njegov nastop kot predsednika c. kr. kmetijskega društva, kjer v politične svrhe tepta jasna določila društvenega statuta. Hotoma je krši) zakon, ki si ga je deželni zbor sam postavil v pravilniku za deželni odbor, ko je proti jasnemu določilu § 31. izvršil imenovanje ravnatelja hipo-tečnega zavoda, da si niso bili prisotni vsi člani deželnega odbora, te z drznim čelom, dasi jurist, in dasi je v § 31. izrecno navedeno imenovanje uradnikov, je tolmačil navedeno določilo v odgovoru na mojo tozadevno interpelacijo, da lahko stori, kar hoče, in da njemu pristoja odločati, kaj je važno, kaj   ne.   Imenovanje  ravnatelja hipotečnega
zavoda je okoliščina, ki globoko sega v gospodarsko življenje kronovine, in način, kakor se je ravnatelj imenoval, utegne omajati zaupanje v ta zavod in prizadeti deželnemu gospodarstvu občutno škodo. — Ako deželni glavar sme ukrepati proti jasnim določilom pravilnika deželnega odbora, kar hoče, potem tudi pri hipotečnem zavodu lahko uganja, kar hoče. Deželni glavar dr. Pajer pa tudi kot predsednik zbornice mine z nogami eno temeljnih pravic deželnih poslancev, t. j. pravico stavkati predloge in interpelacije. Š?l je tako daleč, da se je v javni seji kot priznan odličen jurist drznil sklicevati na slabo dikcijo laškega prevoda deželnega reda § 35., storil, kakor da ne bi vedel za nemški izvirnik, ter na taki podlagi hotel sploh preprečiti, da se predlogi razpravljajo v deželnem zboru proti njegovi volji. Svojevoljno tolmači določila §§ 21. in 22. poslovnega reda zbornice, tako da interpelacije poslancem pripušča v onem redu, kakor se mu zdi, torej tudi lahko prepreči, da sploh pridejo do vednosti interpeliranih organov, kršeč tako eno temeljnih pravic poslancev.
Ker po samovoljnem postopanju deželnega glavarja resnost delovanja deželnega zbora postane docela prekarna, dovoljuje si pojpisani vprašati:
1.) Ali je Vaši Ekscelenct znano protizakonito obnašanje goriškega deželnega glavarja dr. Alojzija viteza Pajerja pl. Monriva pri izvrševanju poverjenega mu posla?
2.) Kaj misli Vaša Ekscelenca ukreniti, da se odpra/tjo nezakonite razmere v goriškem deželnem zboru in odboru vsled zlorabe zakona od strani deželnega glavarja?
Deželni zbor.
X. seja dne 3, novembra t. I. Seja prične ob 5.20. Deželni glavar naznani zahvalo dr. Staudingerja gledč na potrditev njegovega imenovanja ravnateljem deželnega hipotečnega zavoda, in pismo N. Mraka, uradnika istotam, gled6 potrditve in pomaknjenja v višji razred. Tajnik prečita peticije. Vložena sta dva predloga glede bol-
niških troškov s tujci na račun vlade, pred« loga1 sta vložila poslanca Klančič in Venuti. j Na to odgovarja vladni zastopnik grof Attems na tri interpelacije:
1.  glede vodostavbinskega urada na in-terpel. dr. Turne in Streklja, da se postavi regulacija Soče na trdno podlago, se je ustanovil hidravlični urad. Načrt za regulacijo Soče ne obsega le spodnjega dela in Torre, marveč tudi gorenji, od Kobarida do izliva Idrijice. Namerava se prirediti več tehniških oddelkov s centralnim uradom v Trstu, delo se vrši naj prvo v nižini, med Kobaridom in Bovcem v poznejši dobi.
2.  Potem je odgovoril na interpelacijo dr. Turne in tovarišev glede slabega stanja cest. Uprava državnih cest seje že pred časom pobrigala, da bi se zboljšale ceste. Vzad-času se občuti tako zboljšanje, tudi od Ajdovščine do Gorice, kakor tudi v tolminskem okraju. Sukcesivno se upa doseči zboljšanje vseh cest* Med drugim omenja tudi opravičeno grajanje dosedanjih cest.
3.  Odgovor na interpelacijo dr. Turne in tovarišev glede preustrojitve učiteljišča v Kopru. Že v zadnjem odgovoru 1. 1901. se je povedalo, da je razdelitev zavoda že sklenjena stvar. Da se ni izvršil sklep, temu so vzrok težkoče glede določbe kraja. Zadeva pa se izvrši v doglednem času v zadovolj-nost vseh prizadetih krogov.
D nevni red:
Holzer utemelji svoj predlog glede ustanovitve centralne mehanične delavnice državnih železnic v Gorici, kažoč na potrebo in primernost take delavnice v našem mestu, ki bi dala zaslužka mnogim delavnim rokam. Drugi njegov predlog se je glasil na opustitev obrtnijških del v kaznilnicah, kjer naj se bavijo s takimi rečmi, ki se ne dotikajo teh del. Pri obeh predlogih je predlagal nujnost, ki je bila tudi sprejeta. Faidutti je utemeljeval svoj predlog glede uravnave vodotokov v deželi in raelijoracije lagun i.i močvirjev v gradiščanskem okraju. Priporoča, naj se odda dež. odboru v proučevanje in poročanje.
Dr. Gregorčič poroča o prošnji županstva v Nabrežim za podporo v kritje troškov za vzdrževanje tamošnjega otroškega vrtca. Predlaga v imenu peticijskega odseka,
da se preide preko te prošnje na dnevni red. Štrekelj omenja, da prošnja, katero je vložila občina nabrežinska, je bila na mestu. Deca ni nikjer na Primorskem tako raztresena kakor v Nabrežini. Stariši sami so prosili župinstvo za to. Tam so delavci, ženske nosijo kosila možem, deca ostane brez nadzorstva. Da se pokaže dobrohotnost do občine, priporoča 200 K podpore. Dr. Turna vpraša, kakšni so motivi odseka, da se predlaga iti preko te prošnje na dnevni red. Gregorčič pravi, da odsek priznava potrebo, da otroci niso pristojni vsi v Nabrežini, da jih je vzela Nabrežina v predšolski dobi v oskrbo, v tako srrho ni deželnih sredstev. Že poprej je biia taka prošnja odbita. Ako se v enem slučaju ugodi, bi se množile take prošnje. Dr. Tu m a opozarja na posebno okoliščino, ni enakega drugega slučaja, ter priporoča podporo. Dr. Gregorčič ostane pri sklepu, rekoč, da naj občina zahteva šolnino, kakor se v Gorici zahteva, ta^o naj stori v Nabrežina. Se preide na dnevni red z glasovi Lahov in slov. klerikalcev.
Preko prošnje gradežke zdraviliške komisije za podporo se preide na dnevni red. Dr. Turna opozarja, da se Gradež stori premalo, zlasti še, ker ima na laški meji tekmeca, preti nevarnost, ako se dežela zanima tako malo za Gradež. Faidutti (poročevalec) omenja, da gre tukaj za takozvani zdraviliški salon, za to pa se ne more dati denarja iz deželnega zaloga. Za druge reči splošne veljave pa bodo že podpirali Gradež.
Preko prošnje Andreja Logarja, bivšega de?., sluge, za podporo, kakor tudi preko prošnje Jos. ud. Vinci se preide na dnevni red. Odstopi se deželnemu odboru za primerno podporo prošnja čepovanske šole za čipkanje, ona pletenifarjev v Foljanu in Žagi ter Antona Zorzina vFlumičelu. Prošnja županstva v Livku za podporo v svrho gradnje ceste se odstopi okr. cestnemu odboru, da poskrbi v proračunih, prošnja županstva v Selu v svrho gradnje ceste se odstopi dež. odboru, da poizve potrebno ter stavi dež zboru predloge radi podpore, prošnja cestnega odbora v Kanalu za podporo za cesto Ročinj-Kamhr:ško  se odstopi dež.  odboru,
Mr&m dogma
Roman.
Spisal H. Sienkiewicz, Iz poljščine poslovenil Podravski.
(Datfo.)
Ugovarjam in grizem ! — evo, to je moj odgovor. Spencerovskega ideal popolno razvitega, človeka, v katerem se individualni nagoni nahajajo v polnem soglasju z društven napravo, — to je samo postulat. Vem, dobro vem, da bi me Snia-tinski pobil z enim vprašanjem: »Torej si ti privrženec proste ljubezni ?« Ne, nisem. Jaz sem le za samega sebe, I am for mvself! Nočem v ostalem vedeti ničesar o vaših teorijah. Ako se ti zaljubiš v drugo ženo, ali tvoja žena zaljubi v drugega moža, bomo videli, ko-iko so vredni vaši predpisi, odstavki, spoštovanje do društvenih naprav. V najslabšem slučaju sem le nedosleden. Takisto nedosleden sem bil, ko sem jaz, skeptik, dal za eno mašo na namen Leona in Angelice, ko som molil kakor otrok in požiral solze kakor bedak. Pa tudi za prihodnost obljubujem biti vedno nedosleden, kolikokrat mi bo to bolj ugajalo. Na svetu se nahaja samo ena logika — logika strasti. Razum nekaj časa samo svari, ali potem, ko se spusti konj v dir, sede na kozla ter samo pazi, da se voz ne bi stri. Človeško srce se ne more zavarovati proti ljubezni, ljubezen ^a. je taka prvina, taka moč, kakor je pritok  in  odtok morja. Ženske,  ki je  zaljubljena v
moškega, niti peklenska vrata ne premagajo, ker prisega pri poroki je le posvečenje ljubezni — toda kadar je ona le dolžnost, takrat jo prvi večji pritok vrže nalik ribi na pesek. Ne morem se zavezati, da mi brada ne bo več rastla, ali da se ne bom staral — in kadarkoli to storim, se pravo življenja razgrne nad menoj in mojimi dolžnostmi.
Čudna stvar: vse to, kar pišem, je, kakor sem že dejal, čista teorija. Nimam nobenih takih namenov, katere bi moral pred seboj opravičevati, ali vendar podobne misli razburjajo, in tudi sedaj so me razburile do te stopinje, da sem moral pretrgati pisanje. Moj mir ni vendar vragovo umeten. Celo uro sem hodil semtertje po sobi in končno sem dognal, kaj me je tako razgrelo. Evo zelo pozno je že. Skozi moja okna vidim kupijo Invalidov, ki blišči v mesečni svetlobi, kakor se je bliščal ob svojem času sv. Peter, ko sem poln nadeje hodil po Pincio ter mislil na An-gelico. Nehote" sem se vdal tem spominom. Naj že bo, kakor hoče in kakor je, to je vendar-le gotovo, da bi nogel biti srečen in da bi ona lahko bila desetkrat, stokrat srečnejša. Da, še danes, ko bi imel celo kake skHte namene, ko bi ona bila z&me ne vem kaka skušnjava, umaknil bi se pred njeno nesrečo. Sama misel na to bi mi odvzela podjetnost in odločnost. Imel sera v sebi celo gorovje občutljivosti za njo.
Toda to so čudne reči. Skeptik, ki sedi v meni, mi vsiljuje neko vprašanje: aH bi bila v danem slučaju res tako nesrečna? Zapazil sem večkrat v življenju, da ženske so le dotlej nesrečne, dokler se borijo. Ko se pa zmaga odloČi, nastane brez  ozira  na
posledice, čas miru, sladkosti, sreče... Poznal sem nekoč tu v Parizu žensko, katera se je cela tri leta borila v največji muki s seboj, ali potem, ko je zmagalo srce, ji je ostalo samo eno očitanje vesti, namreč to, da se je upirala tako dolgo.
Toda Čemu se vprašujem vse to, čemu si rešujem te probleme? Vem, da je vsako načelo mogoče dokazati in nad vsakim dokazom zdvomiti. Tisti dobri časi, v katerih so ljudje dvomili o vse<G. izvzemši o sposobnosti razuma za spoznavanje resnice od laži, dobro od slabega — so minili. Sedaj vidim naokrog le blodnjak in blodnjak. Bolje je, da mislim na bližnje potovanje... Ali ta Kromicki je prodal posestvo svoje žene in jo ranil tako globoko... Moral sem si zapisati to s črnim na belo, ker drugače še ne bi hotel tega
verjeti...
Dne 10. malega travna.
Včeraj sem šel k Davisovi po slovo in naletel na pravi koncert. Zdi se mi, da se je Lavra istiuito zaljubila v godbo. Hilstova je svirala na fisharmoniju. Vedno jo vidim rad, pred vsem drugim pa 30 imam rad takrat., kadar sede k »melodijonuc, in zasvira prve akorde ter ima oči povešene na klavijaturo. V njej tiči nekaka resnoba, zbranost duha in nenavadni mir. Takrat me spominja na sveto Cecilijo, katera tai je najbolj simpatična izmed vseh svetnic, iu katero bi bil ljubil, ko bi bil njen sovrstnik. Škoda, da je Klara tako velika; kadar jo Človek vidi svira-rajočo, pa pozabi na to. Sedajpasedaj se njene povešene trepalnice dvignejo, kakor bi se hotela spomniti nekakega glasu, ki ga začiije na višavah ob času na
da poizve, koliko je dala vlada, kak znesek j je pokrit, potem naj se predloži poročilo, prošnja mlekarnice v Bovcu za podporo se vrne dež. odboru, prošnja kat. pol. dr. v Bovcu za pospeševanje mlekarstva na Tolminskem se odstopi vladi v vpostevanje.
Potrdijo se računski sklepi za 1. 1902. ustanov: Alessio, Gecotti, Gadelli, Coronini, Gatej, Leoni, zalog za ranjene vojake; računski skldpi za leto 1903. zalogov: zalog za ranjene vojake, za obnemogle delavce, za uboge, štipendiji Werdenberg, gluhonem-nica, zalog za uboge.
Do tu je segal dnevni red, ki je ostal z zadnje seje. Sedaj so prišle m vrsto sad* -njic naznanjene interpelacije. Dr. Maramje Cital svojo interpelaciji glede premestitve nekega učitelja iz Medeje v TržiC, pri Čemur je trdo napadal okr. glavarstvo v GradišCu. Vladni zastopnik reCe, da odgovori na to interpelacijo.
Valentinis je Cital svojo interpelacijo glede prepovedi neke veselice v Furlaniji ter grajal v ostrih besedah postopanje okr. glavarstva v Gradišču, kije videlo iredentistične pojave v oui veselici. JakonCiC je interpeliral gledž cenikih komisij in priJvne z ozirom na dohodnino. Tu so ljudje, ki ne poznajo našega jezika ne razmer. Na slov. utoke se daje nemške rešitve s slabim prevodom, zahteva, da se postavi v cenilne in prizivno komisijo ljudi, ki poznajo razmere in jezik, in odgovori na rekurze naj se dajejo v tistem jeziku, v katerem so bili uloženi. Nadalje je interpeliral JakonCiC glede zapostavljanja slovenščine pri okr. sodniji v Krminu, naj se nastavi tam jezikovno sposobno osobje. Interpeliral je še glede regulacije obmejne Idrijice in hudournikov z ipadnih Brd. Zastopnik vlade pravi, da odgovori na to interpelacijo. Strekelj Cita obširno sestavljeno interpelacijo glede zadnjih dogodkov na gimnazijcu Interpelacija je vzbujala občo pozornost. Istotako druga njegova interpelacija glede policije v Gorici, ki je nezadostna, kakor so tudi sedanji prostori nesposobni za tak urad. Dr. Turna je Cital vprašanja svoje interpelacije glede deželnega glavarja. Attems omeni na to, da predloži interpelacijo na mesto, na katero je namenjena.
Proračun deželnega zaloga in kmet. šole za leto 1904. se potrdi. Pri točki 8. v podrobni razpravi omenja Valentinis, da se nahaja ta točka glede ,Šol. doma0, ter se jej protivi, češ, da se še ni sklepalo o njej v deželnemv zboru. Dr. Turna pravi, da v formalnem ozimni nikake zapreke, da se nič ne prejudicira. Dr. Gregorčič se ujema s tam, rekoč, da so tudi druge reči, o katerih se ni nič razpravljalo, pa so se le sprejele. Govori še Verzegnassi, ki tudi hoče izločenje 400 K za ,Š. d.* z opombo, da se pa pozneje, če dovolijo le medsebojni odhošaji, v to morda privoli. Poročevalec Holzer se tudi pridruži Valentinisu, omenjajoč, da ostanejo konečne številke nespremenjene. Za iz ločitev glasujejo vsi Lahi.
Odobri se ustanovitev deželnega statističnega urada.
Prispevka k trošfcom brarabenih naprav na levem bregu Soče v ZdravšCini se dovoli 2400 K, ki se izplačajo v letih 1905. in 1906., deia naj. se izvršijo pod nadzorstvom hidravličnega urada v GradišCu. Dr. Turna omenja tu, da gre le za privatno podjetje; Ce hoCe imeti dotična fabrika tako delo, naj izvrši isto sama. Povdarja, da jez v ZdravšCini je ona ovira, ki dela neprilike Vipavi, ta jez vpliva neugodno na celo Vipavsko dolino. Ekspozitura v GradišCu naj reši vprašanje jezu. Omenja še, da gre za privatno podjetje, izdatek nepotreben. Nagloš omenja, da ni interesirano le privatno podjetje, marveč da gre tudi za splošno korist. Podpora se dovoli z glasovi Lahov in slov. klerikalcev.
Glede ukrepov o ustanovitvi uCnih tečajev za zdravljenje domače živine se določi sporazumne postopanje deželnega odbora z vlado. Načrt zakona za kozjorejo (pol. kat. dr. v Bovcu) se odstopi dež. odboru, da se izve mnenje občin in namestništva v Trstu, potem je poročati. Glede zgradbe železnice Gorica-Cervinjan se doloSi nabaviti načrte.
S tem je bil dnevni red končan. Tu se oglasi Faidutti, omenjajoč, da se je posvetoval šolski odsek glede dogodkov na gimnaziji in realki (v smislu Tumovega predloga) in sklenil naročili dež. odboru, da se obrne na vlado glede točne "'preiskave in potem poroča; vlada naj skrbi, da se jemlje ozir na deželne jezike in razmere. Se odobri sklep Sol. odseka. Na to poda dr. Verzegnassi neki predlog. Deželni glavar vabi na to odseke na pridno delo, češ, da mu manjka gradiva za dnevne rede, zasedanje pa se bliža svojemu koncu. Prihodnja seja bo v sredo 9. t. m. ob navadni uri.
lastiiim gospodom deželnim poslanGem domače dežele!
Deželno učiteljsko društvo je poslalo vsem deželnim poslancem to-le spomenico:
Dolgo časa že ni bilo zasedanja deželnega zbora, v katerem bi se bilo storilo toliko koristnega v blagor dežele, kakor uprav letos. Velike so dobrote in koristi, katerih pričakuje vse prebivalstvo od Vašega dela. Mnogo koristnega in umestnega ste že sklenili, častiti gospodje poslanci, a sedaj je došel čas, da sprejmete zakon, s katerim odstranite občo nezadovoljnost med učiteljstvom. T» je dan, ko dL Vaš glas drugo smer mogočnemu gibanju našega stanu, odločivši mu lepši in plemenitejši smoter, namreč oni v vsestransko napredovanje šolstva in izobrazbe, potem ko nam podelite to, kar nam dežela že desetletja odreka.
Vi, častiti gospodje poslanci, zastopniki jedne najlepših dežel v monarhiji, Vi zvesti tolmači ljudske volje in pokrovitelji pravičnih
zahtev kateregakoli stanu, gotovo ne morete preiti preko prošnje narodnih vzgojiteljev, ker Vam je skrb za čast in blagor domovine, katera bi prišla brez vzgoje in pouka v prežatosten položaj, v tem ko vse okoli nje napreduje z brzimi koraki.
Spoznavši korist in potrebo dobre vzgoje in ljudske izobrazbe, so sklenili v zadnjem času deželni zbori v Bukovini, Dolenji Avstriji in Istri primerne zakone, s katerimi so zboljšali položaj učiteljev; uravnali so jim prejemke jednako onim državnih uradnikov in znižali so jim celo število službenih let.
Vaš glas, s katerim pokažete resnično ljubezen do domovine, preskrbivši ji dobrih in za sveto stvar navdušenih učiteljev, prinese v vrste Vaših volilcev hvaležnost, Vašim strankam pa čast prijateljev šolstva in zdravega napredka. Vstopite, častiti gospodje poslanci, v deželno zbornico s čistim in blagim namenom, da odpomorete bedi mnogih stotin družin onega stanu v deželi, ki je posvetil vse svoje moči ljubljeni domovini. Z razumom in ljubeznijo premagajte težavne tehnične ovire, skazavši se velikodušne in požrtvovalne rodoljube.
Šolski odsek visokega deželnega zbora je dovršil svoje delo, odstranivši vse različnosti mnenj in principov ter predložil svoj načrt visoki zbornici. Učitelji bodejo gotovo z napeto pozornostjo sledili razpravi o tem načrtu v javni seji. Apelujemo na Vašo visoko čast ljudskih zastopnikov, častiti gospodje, apelujemo na veliko Vašo odgovornost, katero imate kakor zastopniki narodov, katera potrebujeta vzgoje in izobrazbe, da dospeta na oni nivo, ki jima zagotovi vsestransko blagostanje.
Temelji izobrazbe pa slone na učitelj-stvu. Potrebujemo učiteljev, vnetih za vzvišeni svoj poklic, navdušenih in velikih v ljubezni do mile mladine, katera   zahteva vztrajne marljivosti  in potrpežljivosti. Take požrtvovalne učitelje pa ustvarite le s tem, da jii.' preskrbite eksistenco, ki jih oprosti vsakdanjih materijalnih skrbi. Le potem, ko najde učitelj srečo in zadovoljnost v samem sebi, more isto podeljevati  onim, katere i vzgaja. Zato izvršite pravico, gospodje, upo-• rabivši moč, katero Vam je dalo ljudstvo, i in hvalili Vas bodo vsi, kojim je  pri  srcu blagor in sreča dragega nam naroda.
Učiteljstvo pričakuje od Vas rešitve iz obupnega položaja; vsa dežela se zanima za rešitev vprašanja, ki ji prinese napredek ali pa propad šolstva, temelja ljudske izobrazbe. Vstopite torej v zbornico, častiti gospodje, z vneto dušo in glasujte, kakor Vam narekuje Vaša vest, ljubezen do milega naroda, ki pričakuje bolje prihodnjosti, in pa čut humanitete do učiteljskih družin, katerih položaj je odvisen od Vaše volje, od jednega samega Vašega glasovanja I Ljudstvo, ki mu pripomorete do boljše izobrazbe, in učiteljstvo, ki ga rešite bede in pomankanja, bode
Vas z iskreno  hvaležnostjo  imenovalo s častnim pridevkom: »Očetje domovine!«
Zadnjo besedo izrekajo učitelji Vašemu preblagorodju, gospod deželni glavar one zemlje, ki nam je dala življenje in do katere čutimo iskreno ljubezen. Vas prevzvišeni gospod deželni glavar, prosimo še pqsebej naklonjenosti in pomoči, spominjaje se Vaše skrbi za raznovrstne dobre naprave v korist deželi. Pozna leta Vašega koristnega delovanja naj olepša ve dokaz ljubezni in naklonjenosti do i"v'h vzgojiteljev, kateri bodejo potem s se večjim veseljem in krep-kejšo ljubeznijo žrtvovali lastne moči lepi in ljubljeni svoji domovini!
V Gorici, meseca novembra 1904. Jakobi Anton, Bajt Franc, Jordan Emil, Kosovel   Anton,   Nigris  Pavel,   Franzot   Josip, Kersnik-Rott Leopoldina,  Kutin Anton,  Ur-bančič Alojzij, Jacopig Marija, Križman Ignacij.
Dopisi.
Iz Kobarida. — 31. okt. 1904. — (Kerikalci in njih s lav nos t.) —• Včeraj se je zgodil v našem trgu oni, za večno odrešenje našega ljudstva neobhodno potrebni dogodek, na katerega so se naši pobožni klerikalec toliko pripravljali in za katerega so molzli denarce iz spokorjenega Gapovega žepa, — katoliško izobraževalno društvo je posvetilo svojo zastavo I Hudo so se pripravljali, pravim, kajti okoličanski kmetje so pripovedovali, da so jih njihovi skrbni dušni pastirji že štirinajst dnij prej obdelavali, da morajo vsekakor iti ta dan v Kobarid na to veliko slavnost. Koliko odpustkov so jim obljubili, sem pozabil vprašati, toda vsekakor se moram potruditi, da to izvem, saj bi bilo interesantno vedeti to. Morete si torej misliti, gospod urednik, da se je znašlo ta dan v Kobaridu prav vse, kar klerikalnega lazi po našem sodnijskem okolišu, in pa vsi oni, ki ne ved 6, zakaj imajo glavo na vratu. Da bo ob priliki tega posve-čenja veliki pregled klerikalne vojske v naši dolini, smo vedeli tudi Kobarida", zato smo prav pozorno pričakovali, da izvemo, koliko ljulike so agitatorji v črn!h flajdah zasejali po Kobaridu. No, videli smo, da smo hodili še celo prepesimistično, videli smo, da imajo naši nunci na vrvici le one možakarje, ki so jih imeli pred porodom svojega društva, ali nobenega več, izvzemši še nekaj kobariške mladine, katero je diplonutični Vuga privabil k sebi, — ne morda s svojimi klerikalnimi nauki, marveč s petjem in Giporimi lilroni. — — — — In zaradi teh Dreženčarjev in ovčic ljubušenskega Lebna S2 je kaplan Vuga toliko širokoustil po .Gorici" in kričal svoj hripavi ,mi gremo naprej I« Vraga ste šli naprej! Tam ste, kjer ste bili takrat, ko ste ustanovljali svoje nebodiga-treba — društvece, inteligentnih, razumnih mož iz Kobarida in okolice smo zaman iskali (Dalje t prilogi.)
vdihnenja — in takrat je videti sama kakor navdah-nena. Po pravici ji je ime Klara, kajti bolj prozorno dušo je težavno najti. Rekel sem, da jo rad vidim, ali nikakor je ne poslušam rad; njene godbe, gorje, kakor vedno ne razumem, ali vsaj lovim s težavo njene misli. Mislim pa vendar, da navzlic mojim zlobnim in drznim opomnjam ima ona nenavaden talent.
Ko je nehala svirati, sem se ji približal in ji na pol v šali naznanil, da je napočil trenutek za odhod v Varšavo, da ji torej vsled najinega davnega dogovora napovedujem, naj bi bila pripravljena. Z začu-njem sem zapazil, da smatra moje besede za resne. Odgovorila mi je, da se res že dolgo odpravlja v Varšavo ; ali kar se pripravnosti tiče, da je vprašanje, kako vzeti s seboj staro sorodnico, ki jo spremlja povsod, in gluho klavijaturo, na kateri uri prste celo v vagonu.
Nekoliko me je te prestrašilo. Ako zares pojde, bom ji moral vsaj nekoliko pomagati v priredbi koncerta, jaz pa bi najrajše odrinil v Plošev. V ostalem slučaju jo izročim v roke Sniatinskemu, kateri ji vtegne biti koristnejši nego jaz. Sicer pa je Hilstova hči bogatega obrtnika iz Frankfurta, in njen gmotni uspeh je za njo postranska reč, Osupnila me je vendar naglica, s kakoršno se je odločila za to potovanje. V prvem hipu sem ji hotel celo povedati, da se strinjam z njeno klavijaturo, toda misel, vzeti s seboj staro eorodnico, smatram za manj srečno. Mi možje smo tako privajeni, da vedno in povsod prežimo na ženske in da se mladi in čedni ne približa nijeden brez postranske misli. Kdor trdi drugače, ta hoče le žensko, da bi mu tem lažje padla v njegove mreže. Kar se mene tiče, se mi sučejo v tem hipu vse druge misli po glavi, vendar pa je ona stara sorodniea napravila nfime vtis ovire, in to   tembolj, ker bržkone moja
oseba igra nekako ulogo v tej urni odločitvi. Pariz je I v ostalem širše polje za muzikaln8 vspehe nego Var- j šava; ker pa Klari za dobiček ne more biti mar, čemu torej hoče oditi? Lavra, kakor sem že omenil, mi je že davno dala razumeti, da goji Hilstova do mene nekaj več nego sočutje... Čudna ženska je ta Lavra. Klarina nedolžnost vzbuja v njej nevoščljivost, toda samo tako, kakoršno bi vzbujala na primer izvirna dragotina, bogat diadem, sijajni venec... Vedno le vprašanje lepotičja... nič več. Gotovo le radi tega bi rada potisnila to orjaško dete v meje roke. Z&me Lavri ni dosti mar; ker jaz sem le lepotičje, kakoršno je že nosila na vratu.
Ta ženska mi je doprinesla nehote" toliko zlega, da bi jo moral sovražiti -— ali ne ntorem. Najpoprej mi pravi vest, da ko bi se tudi ne bila pojavila na poti mojega življenja, bi bil poiskal nekak drugi, enako nesrečen način v potrato svoje sreče; drugič, kakor je satan zavržen angelj, tako je sovraštvo sprevržena ljubezen, jaz pa Lavre nisem ljubil nikdar. Jaz gojim do nje nekako preziranje, kar je nekaj drugega, pa tudi ona mi plačuje v tem obziru z enakim denarjem. Dopuščam celo, da mi želi huje nego jaz njej.
Kar se tiče Klarinih občutkov do mene, more imeti Lavra nekoliko prav. Danes se mi je predstavilo to jasneje, nego kedaj poprej. Ako je temu tako, pa sem ji hvaležen. Sedaj imam prvikrat v svojem življenju voljo, skleniti prijaznost z žensko, in ne opehariti jo za zaupanje. Duša, ki je tako nemirna, kakor je moja, se more v takem slučaju pomiriti v podobni prijaznosti.
Danes sva se razgovarjala s Klaro kakor dva prijatelja. Njena razumnost ni preveč obširna — nasprotno pa je jasna, dobro razločevajoča to, kar sma-
tra za zlo in odurno, od tega, kar smatra za dobro in lepo, in radi tega ni napačna. V njej tiči nekako duševno zdravje, ki se v,ostalem pogostoma nahaja pri Nemcih. Ko sem občeval ž njimi tupatam, sem zapazil, da se take vrste tipov, kakor sem jaz, med njimi ne dobi mnogo. Nemci, takisto kakor Angleži, so pozitivni ljudje, ki vedo, kaj hočejo. Večkrat se potapljajo tudi oni v tem brezkrajnem morju dvomov, toda delajo to metodično kakor občutljivi ljudje in ne kakor geniji brez področja, radi česar njihovo tran-scedentalno modroslovje, njih sedanji naučni pesimizem, njihov poetični »weltschmerz«, imajo le teoritičen pomen. V praksi pa se znajo dobro prilagoditi pogojem življenja. Po naukih Hartmana je ljudstvo tim močneje, čim vestnejše živi, a prav ta Hartman pa kliče v praksi Nemcem povsem hladokrvno, naj oja-čijo svoj živelj na stroške Poznanjcev. Toda ne mene" se za ta slučaj, ki spada v ostalem v kategorijo človeških nečimurnostij, si Nemci ne jemljejo teorij preveč do srca, in radi tega so mirni in sposobni za delo. Tak mir uživa tudi Klara. Vse to, kar more prevrniti človeško dušo do dn&, se je moralo odbijati ob njena ušesa, toda vse to je nekako zdrsnilo po njej, ne da' bi prešlo v njeno kri, radi česar tudi nikdar ni zdvo-mila nad svojo istino, kakor tudi ne nad svojo godbo. Ako goji ona do mene več nego sočutje, je to bržkone nekak občutek, ko se ne zaveda in ne želi ničesar. S trenutkom, ko bi nehal biti tak, bi se pričela njena drama, ker ne mogel bi ji povrniti te ljubezni; mogel bi se le okoristiti z onim občutkom na način, ki bi ji prinesel nesrečo. Ne domišljujem si sicer, da bi se mi nobena ženska na svetu ne mogla vpreti; pač pa sem tega mnenja, da se nobena ženska ne more vpreti človeku, katerega istinito ljubi. Izrazi »trdnjava oblegovana, trdnjava dobljena«, spadajo res med iz-
Priloga Jota" it. 80. t dne 5. novembra »904.
v nedeljo v vaši četici. Ta dan je pokazal, da je vse, kar zna misliti s svojo lastno glavo, dalefi proč od teh črnih zgag. Poročevalec klerikalnih listov bo seveda videl vse jako lepo, najbrZe prišteje vse radovedneže, ki so prišli gledat ta »Spas*, in vse kobariške paglavce, ki so tvorili pri shodu ploskajoče občinstvo, med svoje zveste ovčice. Med prave' pristaše klerikalnih. kolovodij smemo>, pa Šteti pravzaprav samo one, ki so spremljali zastavo v cerkev, —• in teh je bilo preklicano malo, v razmerju s Številom prebivalstva v kobariSki dolini. — Da, to posveče-njet Eobaridci so si zaman razbijali glave, da bi iztuhtali, v kaki zvezi je pravzaprav zastava posvetnega društva z nisteriji krščanstva, s Kristovimi nauki, da so jo nunci vlekli v cerkev posvečevat. Toda ni se jim posrečilo to, kajti tako ostudna zloraba božje veže, kraja, kjer naj človek moli svojega boga, se ne da opravičiti. Videti je, da naši politikujoči duhovščini niso vzor Kristus in njegovi apostoli, marveč takšni ljudje, kakor-gen je bil oni srednjeveški papež, o katerem se trdi, da je svojega žrebca posvetil v kardinala — svoje muhe morajo uveljaviti, tudi če zaradi tega trpi ugled cerkve. Vse, kar upliva na ljudstvo, porabijo, da dosežejo svoje sebične namene. Pozabili so pač, kako je izgnal Kristus židovske barantače iz svetišča, oni Kristus, ki je rekel, da njegovo kraljestvo ni od tega sveta. Oni pa hočejo vladati že na tem svetu, zato se ne sramujejo, v cerkvi etablirati svojo politično kra-marijo, kjer ponujajo svoj patent za odreše? nje duše.
Najbolj zanimiv je bi: pravzaprav shod ,pri Blažu*. Kurijozen shodift to, a jako simptomatičen! Brez navdušenja je ljudstvo poslušalo govorance obeh govornikov, dr. Pav-letiča in dr. Kreka. Bilo je pač videti, da so klerikalni mameluki res pravi mameluki, da ne vedč, za kaj gre. Ubogali so svoje nunce, ki so jim ukazali, da morajo priti na shod, — vse drugo opravite sami. In res, še celo ploskati so morali ubogi nunci sami, pomagali so jim le tup?tam kobariSki otroci, ki so se bili splezali na zid okoli dvorišča in tam počenjali svoje norčarije. Ubogi Krek je zastonj kazal svoje pesti, — niti njegove pesti niso navdušile občinstva. — Nastop dr. Kreka si more predstavljati le oni, ki pozna gorenjske fante, kako kličejo na korajžo, ko jim je kapljica splezala v podstrešje. Prvo, kar je naredil, ko je stopil na oder, je bilo to, da je pokazal svoje pesti; in te pesti je molil občinstvu, dokler ni končal svoje komedije. To je opazilo tudi ljudstvo. Neki priprosti mož je izjavil: »Temu se pa vidi, da je prišel s Kranjskega. ObnaSa se prav kakor kak kranjski fant." No, in njegov govor ? V tako strašnih barvah je slikal te liberalne strahote, kakor da so utekli naravnost iz pekla.
Privlekel je na dan oni stari manche-sterski liberalizem, ki je že zdavnaj izginil s
političnega pozorisča, in udrihal je po njem, čeS, ljudstvo bo mislilo, da so naši napred-njaki tudi taki. Liberalci so oni, ki zahtevajo, da se pusti človeški naturi popolnoma svobodno razvijanje, država ne sme staviti temu prav nikakih ovir. Krek in njegovi pajdaši pa zahtevajo, da naj se tudi razvijanju človeške narave postavijo meje, naj se ljudstvo brani — lumjjarij. Ali ste culi, vi preklicani* liberalci? LibenSeT scToni, ki "ne* prepustJSJo, da bi država posegala v razmerje med fabri-kanti in delavstvom, marveč hočejo, naj se kapitalistov ne ovira v njihovem izkoriščanju in izmolzevanju delavstva, skratka oni hočejo, da bodi delavstvo le orodje, s katerim si bodo fabrikanti služili denar* In v tem tonu je gromelo proti .liberalcem*. Krek pa je krščanski so< ijatist, ki hoče, da naj se delavstvu dajo njegove pravice, da se brani teh tovarnarskih pijavk. On hoče, da si bo ljudstvo samo odločevalo svojo usodo in zato potrebuje občno volilno pravico! Bilo bi pač prav, da se učenega gospoda doktorja iz Ljubljane povpraša, kje na Slovanskem je taka stranka, ki ima take težnje, kakor tisti njegovi liberalci. Gospod urednik, pošljite učenemu dohtaif en iztis strankinega programa, da se vsaj prepriča, da tudi goriška narodno - napredna stranka zahteva občno volilno pravico, in da tudi ona delavstvu ni nasprotna. To je jako lahko, vzeti kako staro dunajsko liberalno stranko, in njene grehe, njene slabe strani kazati neukemu ljudstvu, češ, glej, tak je liberalizem, in pri tem namiga vati, da so tisti veliko sovražniki ljudstva ravno slovenski naprednjaki, katere klerikalci imenujejo tudi liberalce. Dr. Krek je na shodu prav energično protestiral proti temu, da bi bil kak .zmeden socijalist,* kakor ga je imenovala »Soča". No, skoraj se mi zdi, da dr. Krek ni le toliko zmeden socijalist, kolikor čisto navaden političen slepič, ki hoče z obrekovanjem nasprotnih strank doseči uspehov za sebe in svoje politične prijatelje. Lagati in obrekovati znajo pač naši domači klerikalci dovolj, dr. Krek bi s svojo modrostjo prav lahko doma ostal. Da se izve, kdo ima za ljudstvo srce, in kdo same prazne besede, ni treba drugega, nego, da se zasleduje seje našega deželnega zbora. Tam se vidi, kje so njegovi prijatelji in kje njegovi — izkoriščevalci.
Sicer pa je bila Krekova pesem našemu ljudstvu nova, zato ga ni razumelo in je ostalo doktorjevo gromenje popolnoma votlo. Krek je pač mislil, da najde že pripravljen teren za svoj politični tingl-tangl, in je kar junaško razvil zastavo kty.c nskega socijali-zma. Ni čuda, ako so jstali Dreženčarji hladni, saj niso razumeli, kaj jim pripoveduje učeni dohtar z debelimi pestmi. Je pa tudi prav smešno, ako se našemu hribovcu, katerega skrbi v prvi vrsti, kaj bo z njegovimi pridelki in ki se briga v prvi vrsti, kje njega Čevelj žuli, ako se njemu pripoveduje, kje ževelj žulji tovarniško delavstvo!
Ampak ne mislite, gospod urednik, da je bilo to, kar sem dosedaj popisal, glavna stvar. O ne! To je bilo glavno le za ljudstvo. Za .gospode* pa je glavna stvar šele sledila. In tista glavna stvar je trajala pozno v noč....
Pripis: — V pondeljkovem .Slovencu* sem čital bombastično brzojavko o kobariSki klerikalni slavnosti,. zlasti o velikem razburjenju pričujočega občinstva" ko je dr. Krek izjavil, da ga hočejo zaradi njegovega 'političnega delovanja spraviti kakor kakega revolucijonarca ob službo. No, treba kar konstatirati, da navzoči te velike razburjenosti niso opazili. Kričalo je nekaj nuncev, (ti so se zbrali ta dan iz Tjele doline skupaj, od Bolca do Tolmina) - in nekaj kimavcev, toda občinstvo, ono je stalo popolnoma hladno, okoli odra je ostalo nekaj njihovih najožjih somišljenikov, ki so opravljali službo klakerjev in ti skupaj z duhovniki in bovškimi gosti (teh je bilo kakih štirnajst) ter kobariškimi paglavci, so tvorili ploskajoče, navdušeno, in pa razburjeno občinstvo I
Iz €tor. Brantce. — (Raznotero.) — V nedeljo dne 30. pr. m. se je zbrala lepa družba mož in mladeničev na povabilo našega g. učitelja glede ustanovitve bralnega in pevskega društva z imenom .Branica*. Sklicatelj nam je pojasnjeval v svojem polurnem govoru, kako so potrebna taka društva v svrho izobrazbe vsakega uda. Skoraj v vsaki vasi je bralno in pevsko društvo, zato ne smemo tudi mi izostali. Vsi navzoči so bili zadovoljni z govorom in navdušeno se je vpisalo takoj nad 40 udov, med njimi več takih, ki se prav posebno zavzemajo za to društvo. Le naprej! Društvo naj živi in se iepo razvija.
Duhovnika smo sedaj tudi drugega do-, bili. Ker nam je prvo nedeljo želel mir, zato se nadejamo, da bode tudi mož-beseda; če ne bo preveč poslušal par obrekovalcev! Mi želimo mir gospodu duhovniku in tudi sebi; če bode mir, bo vse prav in dobro!
Trta je pri nas posebno dobro obrodila. Kapljica je izvrstna, zato se opozarja vinske kupce, da se obrnejo na nas.
Domače in sme novice.
Smrtna kosa. — Včeraj so prepeljali iz Gorice v Tolmin ter tam položili v družinsko rakev zemske ostanke visokorodne gospa Emilije baronice Winklerjeve, soproge c. kr. deželnega predsednika v pokoju. Za krsto so stopali sinovi in sredi njih žalujoči visoki soprog. Pogreba so se udeležili v Gorici mnogi dostojanstveniki. Na ne-nadomestni izgubi izrekamo preblagorodnemu gospodu  baronu naše srčno sožalje!
Poroka. — Danes se je poročil gosp. Anton Vidmar, črkostavec, z g.čno Minko Uršičevo. Mnogo sreče!
Častnim občanom v Postojini je bil izvoljen v zadnji seji starešinstva deželni poslanec g. dr. K. Tre o.
Spomenik na grobu Ant. Korsiča, bivšega učitelja v Štjaku, so postavili 3. t. m. Izdatno podporo je dalo učit. društvo za sežanski Šolski okraj.
V Botc; je zborovalo 9. m. m., ka-Jkor čitamo v zakasnelem poročilu v .Priro. listu*, tamkajšnje kat. politično društvo. Slabo vreme je bilo tisti dan in pa vikarja Abrama iz Trente so izvolil! za čast-l-nega uda —- druge nesreče ni bilo!
Nestrpnost pri krstu. — V Prvačini so imeli_krst._ Duhovnik- »praSa botra, če ima spovedni listek za Veliko noč; ker ga ni imel, pri spovedi je bil pozneje, mu ni dovolil držati otroka pri krstu. Moža je bilo sram, čeS, tako dela ž njim, kakor da bi bil kak ničvreden človek! Farška hudobija! — Kaj pa, če bi začeli preiskavati, če je vreden ta alt oni pop, da deli sv. zakramente?! Malokateri otrok bi bil potem krščen!
Po naših davkarijah se jako malo spoštuje slovenščina, najmanj pa menda pri glavni davkariji v Gorici. Za laškega davkoplačevalca imajo vse laško, za Slovenca pa prav malo. Dobro slovensko govorijo navadno 2 njim le takrat, kadar plačuje, drugače pa je .Sklaf*. Nedavno temu smo protestirali proti temu, kako mrcvarijo naša lepa slovenska krajevna imena z laškimi spakami, danes moramo z nova protestirati, ker gre zanemarjanje naSega jezika celo tako daleč, da vzroča ta davkarija, kakor menda tudi druge po slovenskem delu dežele, uknjižbe pri sodnijah za Slovence v — nemškem jeziku, za Lahe pa v laškem! To je lepa jed-nakopravnost! To je naravnost drzovit atentat na Slovence, to je škandal, ki se mora nemudoma odpraviti. Ti laski mogočneži po davkarijah segajo že čez vse meje. Ubogi ljudje dobivajo potem nemške spise s sod« nije, pa ne vedo, kaj pomenijo, hodijo okoli spraševat, kaj je, ter imajo tako nepotrebne troske. Tako postopanje s Slovenci je Škandalozna krivica. Zahtevamo, da se nemudoma odpravi!
Zgorel bi bil kmalu neki Fr. Pire v ulici Ascoli. Šel je spat, pa pustil goreti svečo poleg postelje. Sveča je stala na Skatlji. Ko je začela goreti Skatlja, se je unela tudi postelja. Ko je začelo Pirca močno peči, se je vzbudil ter klical na pomoč. Potem ko so prihiteli na pomoč, so pogasiti ogenj.
Ogenj. — O požaru pri Fr, Pavšiču na Št. Peterski cesti imamo sporočiti, da je ogenj uničil pol hiše s hlevom vred. Vse priznanje zaslužijo topničarji, ki so prišli prvi gasit ter so delovali jako neumorno in požrtvovalno. V bližini stanujoči g. policijski svetnik Contin je dal drage volje vodo na razpolago, ker pri vseh požarih v mestu se pokaže pomanjkanje vode. Škoda je krita z zavarovalnino.
rabljene besede, toda odprte so na resnico ter so šel stokrat resničnejše, ako se prilagodijo ženski, ki nosi zi ozadjem svoje dednosti v prsih takega izdajieo, kakor je srce. Toda Klara more biti mirna. Potovati moremo v miru: ona, jaz, stara sorodnica in gluha klavijatura.
Dne IG. malega travna.
Že pred tremi dnevi sem dospel v Varšavo, toda doslej še nisem utegnil odriniti v Plošev, ker takoj po dohodu so me jeli boleti zobje in lice imam zabuhlo. Tako pa se nočem predstaviti tem gospem.
Videl sem že Sniatinskega, teta je tudi že bila pri meni ter me je pozdravila kot izgubljenega sina. Angelica je dospela pred enim tednom.
Njena mati je toliko bolna, da so zdravniki, ki so jo iz poSetka hoteli poslati v Wiesbaden, sedaj spoznali, da ne bi prebila tega potovanja. Torej ostane v Ploševu, dokler se ji ne vrhe zdravje ali ne pride smrt — in Angelica ostane pri njej, ako Kromicki ne izvrši urno svojih opravkov ter ne spozna za primerno, se nekje stalno naseliti. Med tem pa iz tega, kar mi je teta povedala, posnemam, da bo trajalo njegovo potovanje nekoliko mesecev. Prizadeval sem si izvleči iz tete čim največ novic o Angelici, in bilo mi je to tem lažje, ker občuje teta z menoj brez vsakih ovir. Teta sploh ne dopušča, da bi omožena ženska mogla koga zanimati drugače nego sorodnica ter se rajše niti ne vkvarja s podobnimi vprašanji. Zato je govorila z menoj odkritosrčno o tej prodaji, katere niti ona sama ne more oprostiti Kromickemu. Proti koncu se je je polastila taka jeza, da si je pretrgala verižico, ki jo ima okrog vratu, radi česar ji je ura padla na tla.
»V oči mu povem,« je dejala, »da je dvojnotera malopridnost. Hotela sem že posoditi mu denar. Toda
kaj bi mu to tudi hasnilo! Te njegove špekulacije — so propad! Ne vem, kaj pride iz njih, toda med tem on vse vtakne v nje. Naj se mi le prikaže, takoj mu to povem, da spravi še Angelico in Celino v propast, sam pa pride na boben. Kaj so mari tema ženskama milijoni, ako se pa morata jokati za vsakim grošem. Malopridnost in ničesar več ! Vedno sem mrzila to posušeno gcTio, in prav sem imela, t
Na to vprašam teto, ali je govorila o tem odkritosrčno z Angelico.
»Z Angelico ?« mi odvrne. »Prav, da si prišel, da se vsaj morem dovolj nagovoriti. To mi prinese olajšavo. Z Angelico ni mogoče govoriti o tem odkritosrčno. Nekoč se nisem mogla več premagati, pa sem začela, ali ona se je skremžila in se potem spustila v jok. >Moral je, moral, moral!« to je bilo vse. Ona ne pusti ziniti besede o njem, da, hotela bi vse njegove napake skriti pred svetom. Toda mene, starke, ne prekane: v duhu ona isto tako graja to prodajo kakor jaz.«
»Torej vi, teta, mislite, da ga ona ne ljubi?«
Teta me začudeno pogleda.
»Kaj ? Ali koga bo neki ljubila ? Prav radi tega se muči, ker ga jljubi. Toda nekaj drugoga je ljubiti, in zopet kaj drugega videti slabe strani.«
Jaz nekako drugače smatram to zadevo, toda rajše sem molčal o tem pred teto; med tem je ona nadaljevala:
»Najbolj mu zamerim to, da je on človek, ki laže. Zagotovil je Celini in Angelici, da v enem letu ali najdalje v dveh lotih zopet kupi nazaj to posestvo. Povej, ali je to mogoče? Govori! Toda ti Ženski se vtrjujeta v prepričanju, da bo tako.«
»Po mojem mnenju je to povsem nemogoče. On bo »špekuliral« naprej tako, kakor doslej.«
»Tudi on ve to, še bolje nego mi, torej ženskama nalašč laže.«
»Morda radi tega, da se ne bi mučili po nepotrebnem.«
Tete se polasti še večja jeza.
»Kaj je to: ne mučili? Ne bili bi se mučili, ko ne bi bil prodal. Ne brani ga zaman! Vsakdo ga mora grajati radi tega. Hvastovski ni mogel premagati svoje jeze. On si je šel ogledat posestvo ter rekel, najsi bi tudi denarja od nikoder ne bilo, bi si v par letih upal očistiti to posestvo dolgov, in jaz bi prva dala denar pa tudi ti bi ga dal. Ali bi ga dal? Vidiš! Ali sedaj je vse propalo!«
Na to jo jamem izpraševati po Angeličinem zdravju. Popraševal sem s skritim, čudnim, nepojasnivim nemirom, ker sem se bal čuti kaj takega, kar bi bilo povsem naravno, kar' je bilo v sveži s stvarjo, kar pa bi vendar pretrgalo popolnoma, sam ne vem radi česa, moje Živce. Velik ubožec sem! Na srečo je teta razumela, za kaj mi gre, ker mi je odgovorila tako jezno kakor poprej:
»Za nič ni sposoben!... Posestvo je znal prodati, ali za nič ni sposoben!«
Takoj sem obrnil razgovor na drugi predmet. Povedal sem teti, da se je pripeljala skupno v vlaku z menoj največja sočasna igralka na glasovir, ki je obenem premožna oseba, ki si ničesar ne želi, kakor prirediti par koncertov za reveže. Teta se odlikuje s posebnim duševnim razpoloženjem. Najpoprej se je jeia hudovati na Hilstovo, češ, čemu ni dospela po zimi, ker takrat je čas za koncerte najbolj primeren; šele potem si je domislila, da še ni prepozno in kar v tej sapi je hotela steči h Klari. Komaj sem vtegail teti pojasniti, da bo bolje, ako Hiistovi poprej napo-vem njen prihod. Teta je načelnioa nekolikih dobro-
Deželnoaborskega usedanja bo prihodnji teden konec, ker drugi teden potem prične zborovati že državni fcbor. Vse važnejše točke pa Se niso rešene. Prihodnja seja bo šele v sredo. Za njo utegneta1 biti Se dve. Vidi se, da hoče Pajer vse znane važne reči kar stlačiti na kup, da bi se bolj gotovo sprejele tako, kakor hoče on. To odlašanje hoče biti past za Slovence. Kaj se zgodi ? Ali bodo poslušali klerikalci javno mnenje ali se slepo udajo zopet Lahom? Le od njih je odvisno, če skonča zborovanje vsaj deloma častno za Slovence! Tudi »Slovenec« je rekel, da naj slovenski poslanci odločno branijo slovensko čast! Bomo videli, če se bodo ravnali po njem Gregorčič, Berbuč itd.!
Niti za »Šolski Bom« ne more Gregorčič ničesar doseči drugačenego le po veliki milosti Lahov, če se izkaže posebno brd-kega. Conte Valentinis je molčal do zadnje seje, zadnjic pa je iztaknil v proračunu za 1.1904. mal prispevek ter se začel obregati ob njega; obveljala je seveda njegova, ker so Lahi hitro ž njim potegnili. Vsa reč je prava pravcata nagajivost in velika zlobnost
—  ali dr. Gregorčič jo p°d t«Jcevo Peto Prair mirno in radovoljno prenaša. Nekaj je sicer jecljal, ali končno se je udal v božjo voljo.
—  Zvezan je z Lahi, tlako dela Pajerju ob vseh prilikah, hlini se okoli njega in njih, ali veljave«nima niti toliko, da bi mu postili tako mičkano točko pri miru I Vidi se, da se je udal Pajerju svoj čas kar na slepo. Daje je on poslanec, zato se je prodal — pa če prav trpi radi klerikalnega lakajstva vse Slovenstvo na Goriškem! Njegova oseba nad vse!!
Kdo je lagal? —O tisti sloveči .slav-nosti ' v Mirnu — po kateri je kričal po cesti Vuk svoj nepozabni klic: Oštija, kristjani smo mi! — smo pisali mi golo resnico. Povedali smo točno, kakšna je bila udeležba, namreč koliko je bilo radovednežev in koliko .katoliškega* občinstva. Takrat je pisal .Slovenec*, da priznavamo udeležbo, sedaj pa pravi, da smo lagali. N6, ravna se pač po slovecem klerikalnem geslu: kakor kaže! Pravi, da so razstavili v Ljubljani fotografijo o slavnosti, in takrat so uvideli celo ljubljanski liberalci, da sta jih liberalna lista grdo lagala! Slej ga posvečenega laž-njivcal V Mirnu so doživeli velik fiasko s to posledico, da je med redkimi pristaši še nekaj več surovosti doma, kajti drugače bi pač ne bil kričal Vuk po ulici: Oštija, kristjani smo mi! in bi drugi zvesti pristaš klerikalcev ne preklinjal tako strašansko grdo samo Mater božjo, da se bo mora! zagovarjati pred sodnijo! Razpostavili pa so na ogled vse, kar so mogli ujeti na fotografijo, in vse radovedneže razglašajo sedaj za svoje. Tako pač delajo lažnjivci okrog .Slovenca* vedno in dosledno. Zlagati se jim je lažje, nego zmoliti očenaš. Saj so se zlagali pred časom še celo to, da se je .Soča* ogrevala za zmago nemrkutarjev na Koroški Beli, ko o celi stvari niti  besedice nismo pisali. Do-
slej te laži obešenjaki tudi še niso preklicali, pa tudi ne pričakujemo kaj takega od ljudij, ki so sposobni za vse drugo, le za poštenost ne!
Dr. Krek je govoril v Kobaridu, da ga hočejo spraviti ob službo. Dal je to tako razumeti, kakor da delajo .liberalci" na to, čeprav mu nikdo izmed teh ne želi kaj takega, — Duhovnika spraviti ob službo, to je nekaj težkega. Pa tudi če bi šel dr. Krek iz ljubljanskega semenišča, bi mu radi tega ne bilo potreba delati z rokami, kakor je rekel, marveč bi že kot duhovnik prav ko-modno živel naprej! Tako namigavanje na delo z rokami ni drugega nego grda farba-rija, slepljenje neukih ljudij! Kedaj pa je še kakšen nune delal, kateri je lakote umrl?! Drugi govor _ dr. Kreka je bil tako ^zmeden in neumen, da je moral seči po tem sred- | stvu, da mu hočejo vzeti službo,'češ, ker že I ni pravega efekta, bo pa vsaj to pomagalo. Ali pomagalo ni tudi to farbanje, le nekaj nuncev je rjulo. (Glej dopis!) O ti veliki farbar Janez Krekov?
Not prerok. •— Nastopil je nov prerok v Kobaridu, goriški odvetnik dr. Frančišek Pavletič. Resoluten gospod! O slovenstvu je govoril le malo, toliko, kolikor baš dopušča .katoliško-narodaa" ideja v slepljenje občinstva, bolj živ in radikalen je bil pri katoliški ideji. Rekel je: .Naši nasprotniki, ki trdijo, da niso proti katoliški veri, ampak proti tako-zvanemu klerikalizmu, aH ne vedo, kaj govore in delajo, ali pa so čisto navadni sleparji, ki pod krinko klerikalizma napadajo^ katoliško vero".... To je vse tako obrabljeno frazerstvo, da smo se čudili, da novi prerok ne v6 nič boljšega in izdatnejšega povedati, marveč da lajna staro klerikalno .vižo" naprej. Klerikalce ne jezi nobena reč na svetu tako od te, da naprednjaki niso proti veri, ampak se bojujejo le proti zlorabi vere in cerkve v politične namene! To jezi prisiljene pobož-njake, zato pa lažejo tako dosledno, kaki brezverci da so naprednjaki, kako da hočejo spodkopati vero. Tisti, ki so brezverci, so pa le klerikalci, in tisti, ki spodkopujejo vero, so tudi le klerikalci. Kdor tega noče priznati ter za nalašč drugače govori, tisti ali ne ve, kaj govori in dela, ali pa je čisto navaden slepar, ki ima Boga in ljudi za norca!
Otroški vrtec t Nabrežlnl je priznano nujna potreba. Občina se je obrnila s prošnjo za podporo na deželni zbor. Stvar se je pre-rešetevala v peticijskem odseku, v katerem imajo slov. poslanci večino, ter dognala tako kakor povedano v poročilu o zadnji deželno-zborski seji. Dr. Gregorčič je igral jako žalostno ulogo, da je vstrajal pri slepu odseka ter se ni pridružil Štrekljeve-au nasvetu za podporo, da, sveti mož don Antonio se je pospel v svoji ljubezni do bližnjega celo tako daleč, da naj plačujejo uboge delavske družine šolnino za šolski vrtec! Res, lepo srce ima don Antonio za delavca! — Lihi znajo take reči vse drugače v roke vzeti I Ce bi Gregorčič kaj veljal, bi bil brez dvoma lahko
izposloval podporo v res dobre namene .pri i izrednih okoliščinah, ali kar prvotno že se je postavil proti Nabrežini. Volile! pač menda vidijo, kam je zagazil ta nesrečni človek in I kako malomarno zastopa slov. interese!        |
Brine tatvine v Fnrlanljl. — V Romansu so udrli neznani tatovi ponoči v lekarno ter tam odnesli kakih $00 K, potem so udrli v Zorzinovo gostilno ter ukradli kakih 10 K, udrli so potem v stanovanje R. verzegnassija, kjer pa niso nič opravili, ker so bila glavna vrata trdno zaprta; udrli so potem v stanovanje Fr. Zoncha, odkoder pa jih je pregnala čuječnost domačih. V M a-rijanu so udrli tatovi v pisarno mizarskega društva. Ker niso dobili denarja, so le nekaj premetali, vzeli pa mandolino. V T r ž i č u so ukradli tatovi 4 kvintale premoga tvrdki Weber. Tatove so prijeli. V Turjaku se pritožujejo, da kradejo tam okoli še vedno neznani tatovi že dva meseca. Peter Vicario je spremil svojega brata na postajo, ko je šel v Trst. S sabojje vzel bicikelj, češ, da se popelje ž njim domov. Ali ko je stopil od železniških vozov nazaj na postajo, ni bilo biciklja nikjer več. Nekdo se je .odpeljal* ž njim. Škode 360 K.
Prav idilično je v Furlaniji, kakor se vidi iz teh slučajev!
Slovenskim književnikom. — Odbor za slovenski oddelek .Jugoslovanskega almanaha« nam je poslal tale poziv: ,V Ljubljani bivajoči literatje so na svojem shodu dnč 14. okt. sklenili, povabiti vse naj odličnejše in priznane slovenske književnike in pisateljice, naj blagovolijo sodelovati pri izdaji .Jugoslovanskega almanaha«, ki ga izdajo srbski umetniki in pisatelji v spomin na pobratimstvo vseh jugoslovanskih književnikov in umetnikov v dneh slavnostnega kronanja kralja Petra I, .Almanah* prinese umetniške reprodukcije slik in kipov, ki so bili na I. jugoslovanski razstavi v Eelemgradu, razen tega pa Se 40 pol književnih doneskov bolgarskih, srbskih, hrvatskih in slovenskih beletristov in i znanstvenikov. Ljubljanski literatje so sklenili I dalje, najuljudnejše naprositi vse slovenske književnike, naj blagovolijo vsaj do I. decembra t. 1. doposlati uredništvom v Ljubljani izhajajočih mesečnikov (»Doma in Sveta«, .Ljubljanskega Zvona" in .Slovana") svoje doneske, da se morejo urediti in in izročiti osrednjemu odboru za izdajo .Jugoslovanskega almanaha" vsajdo 15. decembra t. 1. Slovenskemu književnemu delu .Almanaha* je odločeno 10 pol. Priobčiti se morejo še ne objavljeni sestavki ali pa tudi že tiskani spisi živečih literatov. — Pripo-mnjamo, da je doneske slovenskih pisateljev poslati uredništvom .Doma in Sveta" (g. dr. E. Lamp§,) .Slovana* (g. Fran Govškar) in .Zvona" (g. dr. Fr. Zbašnik.) Ker je sodelovanje brezplačni, je dovoljeno te prispevke tudi ponatisniti v naših beletri-stičnih listih.* — Nadejamo se, da se temu pozivu radi odzovejo brez razločka slovenski
književniki, saj gre tu za trajen uuieln-ški in literaren izraz kulturne vzajemnosti in složnosti Jugoslovanov! •Skalnlea." — O tem novem .društvu slov. deltivk* bomo sicer Se govorili, za danes omenjamo le, da je govoril dr. Pavlica na ustanovnem zboru jako poetično, nemška učiteljica, pobožna M. Holzinger pl. Weidich, je pripovedovala ženam, da se morajo poboljšati, in pa neko lepo .Storijo* jim je natvezila, kako je sv. Peter vlekel na listu salate neke dušo v nebesa. Radi tega je bila izvoljena potem za predsednico društva. — Društvo je v takih rokah in taso zasnovano, da moramo že naprej svariti meščanske kroge, naj nikar ne jemljejo služkinj iz tega društva, ki bo vzgajalo le hinavke, *zaprav-ljivke in pretirana pobožnice, ki bodo letaTe le za procesijami ter tičale po spovednicah; vsled tega bodo te« Pavličeve device res skrajno zanikerne služkinje. — Pametna dekleta, proč od tega društva 1
? Solkana sta bila v neki gostilni dva vojaka iz Gorice. Eden njih je Josip Bressan, Goričan. Mat. Širok je govoril z Bressanom ter ga imenoval korporal, dasi je četovodja. Bressan se je čutil radi tega tako žaljenega, da je potegnil bajonet ter se spravil nad Široka. Na pomoč vojaku je priskočil drugi vojak, potegnil bajonet ter ranil Široka v hrbet. Gostje so se začeli zgražati nad postopanjem teh dveh vojakov, ki sta zbežala. Bressanov bajonet je zaplenila žandarmerija.
Z Dunaja nam poročajo: Obolel je težko glavni urednik in izdajatelj dunajske korešpondencije ,Die Information«, gosp. Graf, znan prijatelj in zagovornik slovanskih teženj, in vsled zdravnikovega naloga prisiljen, dokler se ne izvrši potrebna operacija, ustaviti izdajanje .Informacije". —
Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Cristofoletti-Ktlrner.
V Sežani je odpeljal doslej neznani tat kramarju Dalmutu, ko je jedel ta v gostilni, vso robo z vozičkom vred, katero je imel na prodaj. Škode 400 kron.
Našel se je denar pretekli ponedeljek okolu 5. ure pop. na stopnicah c. kr. okr. sod-nije. Oglasiti se je v pisarni odv. dr. T u m e.
Živila so se podražila. — Ker so se malone podražila vsa živila, morajo naše gospodinje povsod misliti na nove prihranke. Pri tem naj opozarjamo na to, kar smo poudarjali že čestokrat, da si tisti, ki uporablja Kathreiuerjevo Kneippovo sladno kavo, dokaj prihrani, se celo v mnogih primerih popolnoma odreče zrnati kavi in tako lahko poravnava marsikaj, kar izdaja več. Gospodinje, ki so brez predsodka, že davno prinašajo .čisto* Kathreinerjevo kavo na mizo, in izkušnja uči, da je ne opusti nihče več, kdor se je je navadil. Močno pripravljena, je .Kathreinerjeva Kneippova sladna kava" jako prikupnega okusa in zlasti za otroke redilna in krvotvorna. Pri tem je treba dosti manj mleka, da se doseže okusna kavina barva, nego ob uporabljanju močno barvajočih ka-vinih surogatov, torej prihranek tudi tu. Zategadelj poudarjajte pri nakupovanju vselej ime Kathreiner, zahtevajte le izvirne zavoje s sliko župnika Kneippa in ne jemajte niti odprto odtehtanih opraženih izdelkov, niti malovrednih posnemkov v drugačnih zavojih.
delnih društev ter smatra za svojo čast, pridobiti si! za nje, kolikor se le d& na račun drugih društev, potrebnih denarnih sredstev — torej se boji, da je kdo ne bi prehitel.
Odhajajo me je vprašala:
»Kedaj se preseliš v Plošev?«
Odgovorim ji, da se ne mislim preseliti. Na poti sem si mislil, da bo bolje, ako ostanem v Varšavi. Plošev je za miljo oddaljen, torej pojdem tje vsako jutro, zvečer pa se vrnem. Meni je to vse eno, ljudje pa me vendar ne bodo mogli vleči črez zobe. Ljubo mi je, da bi si gospa Kromicka ne mislila, da mi je mar za to, da s- mujem ž njo pod eno streho. Tudi v razgovoru .s Sniatinskim sem omenil, dasi le tako nekako mimogrede, da se ne mislim preseiiti v Plošev. Zapazil sem, da je spoznal to za povsem prilično ter je kazal celo voljo, spregovoriti obširnejše o Angelici. Sniatinski je kaj razumen človek, ali vendar ni razumel, da različni odnošaji vstvarjajo različne odnošaje celo med najbližjimi prijatelji. Prišel je k meni tak, kakor bi bil še doslej oni Leon Ploševski, kateri je I trepetal kakor list ko ga je prosil v Krakovu pomoči, i Približal se mi je z ono isto rezko odkritosrčnostjo ter mi hotel takoj roke do laktov poriniti pod rebra. Hipoma pa sem ga vstavil, radi česar je bil nekoliko začuden.
Šele pozneje se je prilagodil mojemu razpoloženju, in jela sva se razgovarjati tako, kakor bi se ne bilo nič zgodilo. Vsekakor pa sem videl, da ga zanima moje sedanje razpoloženje; ker ni mogel naravnost, me je jel opazovati po strani z vso neukretnostjo ' pisatelja-umetnika, ki je globok psiholog in bister analitik, kadar sedi pri svoji pisalni mizi ali po dijaško naiven Človek v praktičnem življenju.
Ko bi bil imel pri roki piščalko, bi mogel, kakor svoje dni Hamlet, dati mu jo v roko in mu reči: »Prosim te, zasviraj, ako pa praviš, da ne znaš, kako moreš misliti ti, ki ne moreš izvatoii iz koščeka lesa glasu, da zasviraš po svojem dopadajenju na moji I duši.«
Sinoči po noči sem Čital Hamleta že ne vem ka- j terik at v Življenju, in od tod mi je došla ta primera. To je zame sploh nekaj nerazumljivega, da novodoben človek v vsakem položaju, v vsakem najbolj novodobnem in zložnem duševnem razstroju ne najde v nikaki reči toliko analogije s seboj, kolikor se je nahaja v tej drami, oprti na surovi in sangvinični legendi Holinshaeda. Hamlet, to je človeška duša, kakoršna je bila, kakoršna je in kakoršna bo. Po mojem mnenju je Schakespaere prekoračil v njem celo mejo, določeno genijem. Homera m Danteja razumem na tleh njune dobe. Razumem, da sta mogla storiti to, kar sta storila — toda na kak način je ta Anglež mogel v sedemnajstem stoletju začutiti vse »psihoze«, ki so last devetnajstega stoletja, to mi ostaja* navzlic vsem študijam o Hamletu večna zagone tka.
Davši torej Sniatinskemu Hamletovo piščalko, sem [•priporočil njegovemu varstvu Hilstovo; na to sem jel govoriti ž njim c njegovih dogmah. Povedal sem mu, da prav koprnenje po domovini in čutilo dolžnosti je bilo vzrok mojega prihoda. Toda govoril sera to s tako malomarnim glasom, da Sniatinski ni vedel, ali se nekoliko šalim, ali zares javljam svoje prave občutke. In znovič se je ponovila prikazen, o kateri sem že omenil r Parizu. Ona nravstvena preteža, katero so dali Sniatinskemu nad menoj poslednji dogodki, se je tajala vsaki hip. Niti sam n vedel, kaj si ima misliti. Razumel je samo eno reč: da me s starimi ključi ne
odpre. Pri odhodu, ko sem mu znovič priporočal Hilstovo, me je bistro pogledal in dejal:
»Ali se za njo dosti brigaš?
»Dosti, ker to je oseba, do katere gojim veliko prijaznost, in še večje spoštovanje.«
Na ta način sem vso njegovo pozornost zaobrnil na Hilstovo. Bržkone si domišljuje, da je to nekaka nova ljubezen. Jezen je odšel. On nikdar ne zna ničesar skriti. Duri je zaprl nekoliko premočno za seboj; ko pa sem se vračal, pospreinši ga iz sobe, nazaj v prednjo sobo, sem slišal, kako je stopal črez štiri stop-njice naenkrat in Žvižgal jako glasno, kar dela vedno, kadar ni zadovoljen s kako rečjo.
V ostalem sem mu povedal resnico, da se zavzemam za Hilstovo. Danes sem pisal Klari, pojasnuje ji, radi česa je nisem obiskal doslej — in prejel sem takoj odgovor. Klara je vsa raz vneta nad Varšavo in zlasti nad ljudmi. Vsi znameniti tukajšni skladatelji so jo že v teku treh dnij obiskali, prekašali drug drugega v vljudnosti in ji ponujali pomoč. Piše, da tako odkritosrčnih ljudij ni »rečala v nobenem mestu. Dopuščam, da ko bi se nameravala tu za stalno nastaniti, da bi ne bili tako odkritosrčni do nje, dasi ima ona ta dar, da si povsod nakloni prijateljev.
Obiskala je Že nekoliko mesto i. i najbolj so ji po godu Lazienke. Jaz sem tega jako resel, in to tembolj, ker je pokrajina, ko je prekoračila mejo, napravile na njo kaj težkoten vtis. Resnica, v tej pusti in mokrotni okolici oko nima na čem počiti, in treba se je k večjemu tukaj roditi, da dobi človek nečesa mič-nega. Klara, zroča skozi okna vagona, je ponavljala vsaki hip: »Oh, sedaj razumem Šopena!« Pravzaprav ga vendar ne razume, niti ga ne čuti, takisto kakor ni znala čutiti te krajinske slike. (Dalje pride.)
Rogaffi „Styria-yrelec"  i
zdravilna voda proti
želodčnim oteklinam in krču,     Zdravniško »Bright* -lenemu vnetju obistji,   priporočeno I kataru v požiralniku in jabolCniku, želodčnemu in črevesnemu kataru, kislej scalnej »dlathesi", sladkorni scalni driski, Izvrstni                                         zaprtjuf
zdravilni VHpeM!       '   jetrnim bolezmm.
Vojna med Rusi in Japonci.
Boj za Fort Artur.
Že dva tedna obstreljavajo japonski oblegovalni topovi Port Artur in v nekaterih dneh se ni z obstreljevanjem niC prenehalo. V Rim je došla iz Čifua vest, da Japonci Ztato goro in več drugih utrdb živahno bom-bardujejo ter upajo, da pade trdnjava v malo dneh. Edino skladišče brezdimnega smodnika v Port Arturju je pričelo goreti 26. okt. Tega dne so Japonci vzeli tudi več ruskih jarkov pri Eclunsanu ter eno utrjeno pozicijo. — Velike vojne ladje v luki so razdejane. Moštvo se bije v vrstah brarobovcev na suhem. »Morning Post* poroča iz Was-hingtona: Japonci so postavili pred Port Artur svoje najtežje topove, ki prekašajo po svojem kalibru vse topove, ki so bili doslej v rabi pred Port Arturjem. To je dvojnega pomena za Japonce. Prvič so varni pred napadi, drugič pa bo trdnjava hitreje padla.— Iz Tokia so poročali 30. pr. m. ,Daily Ex-press": Padec Port Arturja bo darilo mikadu za njegov rojstni dani To je splošno mnenje v Tokiu na podlagi uradnih brzojavk iz Daljnega, ki naznanjajo zadnji naskok za 3. novembra. Že 7 dni se utrdbe neprenehoma obstreljujejo. Od 27. t. m. Rusi baje niti več ne odgovarjajo. Sodi se, da je zmanjkalo streliva, kei so bile razstreljene zadnje smod-nišnice; tudi živila so že pri kraju: Japonci pa imajo dosti streliva in živil. Še zadnjih 10 dni je pripeljalo 5 parnikov živila in strelivo. Saperji delajo noč in dan rov, ki bo 3'2 m širok ter vodil v sredino trdnjave. V treh dneh bo to kolosalno delo končano. Brambovce neprenehoma nadleguje obstreljevanje in prelivanje krvi je grozno.
Brzojavka generala Steslja poroča:Sovražnik obstreljava z velikimi topovi utrdbe, ki so na severni in severovztočni* fronti, kakor tudi v ,točno od železnice. Isti prodira v rovih pr. ci našim utrdbam ter je v največji bližini pri utrdbi, ki je južno od vasi Utzia-fan. Mi ga oviramo z ognjem naših topov in pušk. Čete se bore junaško vzlic velikim naporom in pomanjkanju, kar moram pohvaliti nasproti Vašemu Veličanstvu. Mi pričakujemo Vašega blagoslova. Nadaljna brzojavka se glasi: Japonci so pričeli močno obstreljevati naše utrdbe. Istotako silno so obstreljevali utrdbe, ki so na severovztočni fronti in ob železnici. Napad na utrdbe je pričel potem, ko je sovražnik poslal proti železniški črti pri vasi PaUčuan močan oddelek. Ta napad sta odbila naše topništvo in naši strelci. Boj je prenehal proti 7. uri zvečer. Ponoči je trajal le boj s puškami. Izgube Japoncev so znatne.
V uradnem japonskem poročilu o napadu na Port Artur, ki je pričel dne 26. m. m., je povedano: Dne 28. oktobra je bilo streljanje sil: j hudo, 385 granat je zadelo utrdbe Ancešan in Icešan ter na 208 metrov visoki Pajenčanski grič. Mnogo topov je bilo težko poškodovanih. Prikrite utrdbe in žičaste obrambe so mnogo trpele, dočim so bile utrdbe na Ievej strani utrdbe Sitajanku poškodovane le malo. Opazilo se je dva požara: enega v zunanjem mestu, drugega pa v tovarni na zlatem hribu.
Dne 29. oktobra je trajalo obstreljevanje dalje in je bilo še silneje, nego prej, Zjutraj ko se je začelo daniti, je en ruski oddelek kakih 109 mož skušal napad v svrho, da razdere ne daleč od Erlunšana položene mine. Ta oddelek je bil pa s težkimi izgubam: odbit. V nekej kazemati na vzhodnem vogalu neke utrdbe, ki leži severno odKink-vančana, je bil razstreljen potom dinamitne patrone neki dolg rov. Pri tem je več Rusov našlo smrt. Baterija na utrdbi Sitajanku je bila vržena v zrak. Tudi pet ladij, ki so se bavite z odstranjevanjem min, je bilo obstre-Ijeaih; tri ladije so bile pri tem težko poškodovane, dočim je na dveh ladijah nasti\l požar.
Dogodek v Hnlln. »Standard*  v Londonu javlja, da je odbor, katerega je urad zunanjih stvari ii;» noval v svrho natančne določitve poškodb,
ki jih trpi hulska ribiška flotila, dognal, da so nekatere ribiške ladije več ali manj poškodovane po granatah in po mitraljeznih krogljah. Pokvarjene da so bile tudi nekatere ribiške priprave. Iz raznih posameznosti je soditi, da so Rusi streljali z brzostrelnimi topovi.
tDaily News* v Londonu javljajo: Neki visoki ruski uradnik je izjavil, da se ni bati nikake nove krize. Načrt glede mejna-; rodne •^efttes^alnef*^0misij«f»katereg4fc4e Anglija odobrila, je bil 1. t. m. popoludne odposlan v Petrograd v presojo oziroma odobritev. Kakor hitro bosta obe velevlasti sporazumni v tem, bo ta komisija pričela svoje delovanje.
Tam puščeni ruski časniki so že na potu v Petrograd.
Kako je utrjen Port Artur ? Da se trdnjava tako dolgo in tako junaški drži, na tem se je zahvaliti — poleg generala Steselja — generalu Smirnovn. Smirnov je dovršil brilijantne vojaške študije in je neutruden delavec. Smirnov je spremenil oblegovano točko v mrežo trdnjav, ki so neodvisne ena od druge, a vendar v zvezi med seboj, tako, da more ena obstreljevati drugo. Če bi n. pr. sovražnik vzel eno trdnjavo, pa je ista izpostavljena navskrižnemu ognju vseh trdnjav, ki mečejo iz sebe ogenj in smrt. Vrhu tega je Smirnov posadil mine okolo vseh trdnjav, katere je obkrožil z mrežo ubijalnih priprav, ki morejo od trenotka do trenotka zaviti trdnjave v plamene ter jih spremeniti v žrela, ki bodo s tisoči železnih fragmentov podirale vrste sovražnika. Port Artur se more primerjati tistim jajcem, ki so v igračo za otroke. V prvem jajcu je drugo, v drugem tretje itd., do najmanjega, ki je na sredi in v katerem je končno presenečenje. Takov je zistem fortifikacij v Port Arturju : ako bi Japonci vzeli vso mrežo trdnjav, dožive pa končni grozen konec. In sedaj, ko je trdnjava napadana od vseh strani, Smirnov podvojuje svojo delavnost in pripravlja .umetalen ogenj*, ki bi — če bi trdnjava morala pasti — razsvetljil z zadnjo in ubi-jaino lučjo japonski vspeh. Ali, bržkone ne pride do tega, ker se bo trdnjava menda držala do osvobojenja.
Dopisnik „Daily Telegrspha* popisuje strašne prizore pred Port Arturjem. Na hribih okoli leži nad 5000 mrličev, katerih še niso mogli pokopati. To so največ vojaki, ki so padli v zadnjih osmih tednih. Sodi se, da bi morali Japonci žrtvovati najmanj 50.000 mož, da bi se dosegel morda kak znatnejši uspeh.
Vladtvostoška eskadra odpluje  ali  je  že odplula na visoko morje. Maršal Ojama je zahteval 70.000 mož oja-čenja, in ti se zbirajo na japonskih obalah, da odidejo na bojišče. Vladivostoška eSSadra more   prav   izdatno   ovirati prevažanje, in morda odpošlje še Togo del svojega brodovja v varstvo transportnih ladij. Baltiška eskadra gre baje naravnost v Vladivostok. Zadnje vesti. Japonci za mikadov rojstni dan Port-Arturja niso vzeli. Iz poročil je pa razvidno, da se bije za Port-Artur strašanski boj dan za dnevom, fegube Jiponcev v zadnjih dneh presegajo 20.000 mož.
Razgled po svetu.
Državni zbor je sklican na dan 17. trn. Istrski deželni zbor. — Začetkom seje 3. t. m. je bil prečitan odgovor namestništva glede delitve učiteljišča v Kopru. Razdelitev učiteljišča je že dognana, ali ne more se še izvršiti radi financijelnih težav in tudi se ne ve, v kateri kraj bi se premestile sekcije. Vlada obljubuje storiti vse mogoče, da se odstranijo težave ter reši to vprašanje v interesu dežele. Sklenilo se je dati 30.000 K na razpolago dež. odboru kot brezobrestno posojilo ubogim posestnikoTi, da si nasadijo vinograde, opustošene po filokseri, ali to se je dalo le pod pogojem, da bo prispevala tudi vlada s svoto 100.000 K. V Poreču se zgradi novo poslopje za deželni poljedelski savod z zneskom 189.000 K in nova deželna klet z zneskom 105.000 K. Deželni glavar ni dopustil dveh predlogov slovanskih poslancev v razpravo samo zato, ker sta bila sestavljen* v hrvatskem jeziku I
Izgredi t Inomostn. — Juridična fakulteta za Lahe se je otvorila v Inomostu brez vsakega hrupa. Ali pozneje, ko so se zbrali laški visokošolc; v hotelu ,pri belem križu", je prišlo do velikih izgredov. Ko so Sli Lahi iz hdtela, so jih napadli Nemci, katerih se je zbrala velika množica, s kamenjem in palicami, pokali so revolverji. Pravijo, da
z revolverji so streljali Lahi; ranjenih je bilo i več oseb. Demonstracije so se nadaljevale | celo noč. Župan se je zaman trudil pomiriti občinstvo. Z revolverjem je ranjenih 8 Nemcev, ranjenih pa je tudi 10 Lahov. Poseglo je med demonstrante vojaštvo ter jih preganjalo z bajonetom. Slikar Pezzei je bil zadet od bajoneta ter je takoj umrl. Več oseb je aretiranih. — Izgredi se nadaljujejo. Vojaštvo je na ulicah. Umrl je vsled ran, dobljenih pri demonstracijah, še drž. uradnik Engelbrechti-Papež — podpiratelj avstrijskih Lahov. — Kotorski škof Uccellini je bil pozvan v Rim, ker je zatožen, da pospešuje gibanje za starosloverisko bogoslužje. „Cor-riere della Sera", ki ima ozke zveze z Vatikanom, pravi, da bo papež z vsemi silami podpiral avstrijske Lahe ter da se bo odločno upiral vsem zahtevam Slovanov. — Popolnoma verjetno, ker drugače pač ne more postopati Campitellijev prijatelj!
Načrti grofa Baguova. — Novi poljedelski minister je bil v ponedeljek predstavljen uradnikom poljedelskega ministerstva. Na pozdrav sekcijskega šefa barona Beckaje odgovoril minister, da noče razviti nikakega programa, ker je program v njegovi preteklosti. Skupno delovanje bo povračilo, da bo poljedelsko ministerstvo tvorilo zaščito agrarne misli. Za svojo glavno dolžnost smatra varovati koristi domačega poljedelstva in gozdarstva, koristi prebivalstva in pred vsem one kmečkega stanu, ki se bori za svoj obstanek. Če bo le res!
Nagovori vojskovodij pred bitko. — »Naprej, junaci moji J Vem, da ste trudni, da niste jedli, niste spali, toda mi vsi moramo služiti carju in domovini. Torej naprej I" Tako je navduševal Kuropatkin 13. pr. m. svoje že omahujoče čete. »Gaulois* pripoveduje še nekaj takih nagovorov. Iz njih je videti, da tudi humor pomaga na bojišču. Pred Waterloom je Pruse vzpodbujal Blucher na sledeči način: »Naprej otroci! Vi ste vendar obljubili Wellingtonu (Wel-lington je bil angleški general in vrhovni poveljnik združenih armad proti Napoleonu.) ne pustite ga na cedilu 1" Na prav poseben način pa je bodril svoje vojake, ki jim je upadal že pogum, najhrabrejši Napoleonov general Friaut. Ko so sovražne kroglje vedno bolj redčile vrste Francozov in ti niso hoteli več naprej, jim je zaklical gen. Friaut: ,Kaj se pravi to? Za ubogih 6 ,sousov', ki jih dobite na dan, se bojite umreti ? Poglejte mene"! Jaz imam 50.000 lir rente, pa se ne bojim! Glave kvišku, da vidim vaše brke!«
Emile Loubet. — Policijski komisar v nekem malem mestecu na Francoskem je dobil obvestilo, pa hoče ž njim nekdo govoriti, ki se ima pritožiti radi nekega železniškega uradnika. Dali so mu tudi vizitnico njega, ki se je imel oglasiti. Na njej ni bilo drugega nego ime: Emile Loubet. Ko je policijski komisar čital to ime, je stopil hitro pred zrcalo, si poravnal ovratnik, popravil suknjo, na vihal brke, da sprejme Um do-stojanstvenejše — predsednika francoske republike. Kajti mislil je, da nihče drugi nego predsednik pride k njemu v urad. Nekdo potrka. Komisar reče: Naprej! — na kar vstopi neki mlad mož kakih 30 let. Komisar ga nahruli, češ, da pričakuje gospoda Emila Loubeta. Ta sem jaz, gospod komisar! reče mladi mož. Ne uganjajte burk, odgovori komisar, če ne Vas dam zapreti. Ta dvogovor je skončal res tako, da je poslal komisar, Emila Loubeta v zapor. Drugi dan šele so dognali, da je ta mož res Emil Loubet ter da je uradnik neke tovarne za milo v Orleansu. — Ali prebiti je moral noč v zapora zato, ker ima tako ime in tak priimek, kakor predsednik francoske republike!
Dva brata se zastrupila. — Neka ciganka je dala sinovoma viničarice Maceno-vica na Velikem vrhu pri Zavrču na Štajar-skem »sredstvo za pogum in moč*. Bil je — arzenik. Ko je brat Ferdinand moral te dni k vojakom, spremljal ga je njegov brat Jurij na kolodvor. Brata sta pred odhodom povžila ono »sredstvo za moč in pogum*. Brat Jurij je drugi dan umrl; brata Ferdinanda so pa v Celju v železniškem vozu dobili mrtvega.
Zimska obleka iz kožuhov — podgan, — Neki nemški^ poročevalec poroča iz Tokia: Izdatki za vojne namene so poskočili zadnji mesec na 30 milijonov jen, posebno vsled naprave zimske obleke za čete. Pri tem so pa sledeči čudni izdatki: 2e več let daje policijska oblast za vsako mrtvo podgano 5 —10 jen. To je zdravstvena naredba, ker je
znano, da ravno podgane širijo nevarne nalezljive bolezni. Sedaj so si pa domislili, da bi se dala porabiti koža podgan za obleko. In res delajo sedaj iz podganskih kož vojakom, ki so v vojski, gorka pokrivala za ušesa.
Akademiftno drnStvo »Slovenija* na Dunaju priredi v četrtek dne 10. novem. 1904. svoj 2. občni zbor s sledečim vspo-redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2.) Poročilo odborovo. 3.) Samostojni predlogi. 4. slučajnosti. Lokal: Zgornja budjevička pivnica. Alsterstrasse 59. Začetek ob Vs8 zvečer.
Akad. tehn. društvo »Tabor* v Gradca si je na svojem ustanovnem občnem zbora 16, vinotoka 1904. izvolilo za zimski -tečaj sledeči odbor: Predsednik: g. Kristijan Pertot, stud. tehn., tajnik: g. Ivan Prekor-šek, stud. phil., blagajnik: g. ViktorTurnšek, stud, tehn., knjižničar: g. Janko Bratina, stud. phil., gospodar: g. Zdravko Mdrtl, stud. phil. Odborn. namestnika: g. Janko Leskovec, stud. iur. in g. Rudolf Kavčič, stud. tehn.   '
Akad. društvo »Slovenija* je izvolilo na svojem prvem občnem zboru za tekoči zimski tečaj sledeči odbor: Predsednik: Lovše Ant. stud phil., podpredsednik: Stibler Miloš stud. phil., tajnik: Breznik *Jos. stud. phil., blagajnik: Rezek Ivan cand. iur., knjižničar: Premrl Ciril stud. phil., arhivar: Luznar Jak. stud. iur., gospodar: Ravnik Rud. stud. iur., namestnika: Mastnak Lav. stud. phil., Pikuš Ivan stud. phil. Pregledniki: Babnik Mirosl. cand. iur., Dolenec Matko stud. phil., Pivko Lud. stud. phil.
Društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov »Sava* na Dunaju si je izvolilo sledeči odbor: Predsednik: phil. Sever, podpredsednik: med. Hočevar, tajnik: phil. Matjašič, blagajnik: phil. G. Sajovic, knjižničar : phil. Kmet, arhivar: techn. Widmayer, gospodar: med. vet. Lampret, namestnika: phil. Vavken in iur. Salberger.
II. redni obenl zbor drnStva »Tesne* na Dunaja društva slovenskih in hrvatskih dijakov upodabljajočih umetnosti, se bo vršil drevi dne 5. t. m. v R'chterjevi restavraciji II. Renweg 1. Dnevni red: 1.) Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2.) Poročilo odborovo. 3.) Poročilo preglednikov. 4.) »Misli o prirodt in umetnosti*. Predava tov. P. Grošelj. 5.) Slučajnosti.
Po nesreSI je obstrelil očeta v Trsteniku sin. Oče Bole je gledal skozi okno ter svaril jednega sina, naj bo miren, ker se je bil spri poprej z drugih. Sin je imel v roki puško, s katero je bil ob tla, in to je provzročilo, da se je puška sprožila in po nesreči zadela očeta.
Sebe in družino ustrelil je v ponedeljek na Dunaju 301elni poštni uradnik Friderik Bruckner. Z ženo, ki mu je povila hčerko Heleno, je žive* v srečnem zakonu. A Bruckner je obolel na jetiki in skrbelo ga. je, kaj bo z družino, če on naglo umrje. V sporazumu z ženo je ustrelil njo, triletno hčerko in sebe.
Akte zažgal je v Budimpešti pri sodišču pisar Štefan Rakoczv. Zažgal jih je zato, da bi bil na ta način preprečil sod-nijsko zasledovanje svojega prijatelja diurni-sta Antona Horvatha, ki je bil obdolžen ponarejanja. Ker so ogej pravočasno zapazili, ni provzročil velike škode; policija je zaprla zažigalca.                                     ~
SkorajSna smrt v denarju. — Iz Fi-ladelftje poročajo: Nekaterim uradnikom je bilo naročeno, naj preštejejo veliko svoto, ki je stala že delj časa v neki shrambi novč-nega urada. Koj ko so odprli vrata, so zapazili, da so vreče, v katerih so bili shranjeni srebrni dolarji, strohnjene; ako se jih je kdo le dotaknil, so se razparale. Elen med uradniki se je pa hotel skobacati na vreče; pod njim je razpadlo nekaj vreč, in ves denar se je začel popisati na tla, tako da so bili spodaj stoječi uradniki v največji nevarnosti, da se potope v tem srebrnem morju. Komaj in komaj so se rešili. Padec denarja je pa stresel celo hišo.
Kralj sovrainlk šampanjca. — Oskar H., kralj švedski, želi, kakor poroča danski list »Agitatorji*, da se ne bi rabilo več v prihodnje pri krstu bojnih ladij šampanjca. Znano je, da šteje na Švedskem med različnimi društvi zmernosti in zdržljivosti velika loža Guttemplerjevega reda sama že nad 120.000 udov, kateri so razdeljeni na 340 lož in ki so v svoje namene iz lastnih sredstev naložili nič manj kot 3 in pol milijona mark.
Osodepolni poljub. Kako vroča je tu pa tam ljubezen pri Italijanih, dokazuje ta-le do-godljaj, ki se je vršil pred tremi tedni v nekem trgu v laških Tirolih. Dva sta se imela ločiti', ker je bil on premeščen službeno v drug kraj. Zvečer pred svojim odhodom je on še posetJl svojo ljubico, in poljubila sta se v slovo. Drugi dan je čutila deklica hude bolečine in je opazila, da ima otečeno lice. Tekom par ur ji je lice že tako oteklo, da so morali poslati zvečer po zdravnika. Lahko si je predstavljati začudenje bolnice, ko ji je izjavil zdravnik, da se nahajajo na5 licu sledovi človeških zob, kateri so provzročili zastrupljenje krvi. Dan pozneje je postajalo deklici slabše in slabše,, in nedolgo potem je umrla. Zatorej ne klati pri poljubih!
Vonj v starosti. Pri starih ljudeh se zmanjša bistrost čutov. O vidu in o sluhu je napravil dr. Vaschide točna raziskovanja na 66ih starčkih, ki so bili v oskrbovalnicah. Pri-' 3eT jedo»izida, daoslabi tudi vonj v starosti zelo bistveno. Med temi je izgubilo 24 skoraj popolnoma vonj in sicer 15 med 36 mož-kimi in 9 med 30 ženskami. Zdi se torej, da prekašajo stare ženske kar se tiče vonja stare možke.                                     .
Zopet novo zdravilo proti tuberkulozi. O nekem novem zdravilu proti tuberkulozi poroča nek berolinski zdravnik, tajni sanitetni svetnik Kil ste r, v »kliničnem tedniku." Tu se gre za notranjo uporabo že precej časa poznanega razkuževalnega sredstva, loretina. Kakor so skrbni poskusi, dognali ni omenjeno sredstvo nikakor strupeno, ako se ga vzame primerno količino. V isti razpravi se poroča tudi o nekaterih znamenitih uspehih, katere so pa provzročali ne samo loretin, ampak tudi znana higijenično-dietična navodila. Berolinski »klinični tednik" sam objavlja to poročilo zdravnika Kusterja, ki vidi v tem svojem sredstvu mnogo nadepolnih uspehov, z reservo. Poskusi bodo dalje govorili.
InjiŽEvnosI.
Koledar družbo ar. Cirila In Metoda. — Za navadno leto 1905. Izdalo in založilo vodstvo. Gena 1 K 20 v. Koledar je prav Čeden, berilo zanimivo. Čisti dobiček gre v prepotrebno blagajno naše šolske dražbe! Rojaki, sezite po koledarja!
Nekaj iztaiuj v industriji glede na naše politično in gospodarsko življenje.
Nadaljuje Iv. RoIIet.
O ribjem lovu.
(Dalje.)
1.) Opustiti javno dražbo voda z ribami na najmanj 20 iet, ker se s tem pravega prijatelja rib le odstranjuje. Ta pozna revščino takih vod, torej ne more plačati tako visoke drazbme cene, po drugi strani pa bi imel z riborejo troške, ki bi služili pri prihodnji dražbi le onemu, ki bi več ponudil.
2.) Uvesti treba ceno rajavo in drago rdečo licenco (podobno kakor v Bosni), 'rdečo licenco za vsakega, (bodisi gospod ali hlapec), ki lovi ribe, bodisi tudi v prenesenem delokrogu." —' Dobile bi se tako družine, ki bi porabljale le ribje vode za svojo potrebo, vsled česar bi samo po sebi nastalo varovanje voda.
3.) Oddajati bi se smela licenca le takim osebam, ki bi se zavezale, na leto 5000 do 20.000 rib (po velikosti reke) zrediti ter jih razpostaviti v ribjih vodah.
4.) Nakup ribjih jajec iz deželnih sredstev, kar bi ne bil prevelik trošek, ker stane 1000 ribjih jajec le 6 K. Treba je poduka prebivalstva o koristi ribjih voda, kakor tudi poduka glede riboreje po potovalnih učiteljih.
5.) Določiti potom deželnega zakona, da mora biti pri vsakem branu napravljena lestvica za ribe.
To bi bilo po mojem mnenja najpotrebnejše, da bi naše ribje reke z nova oživele.
Nastaja torej vprašanje, kaj in kako naj se vzreja; da je mogoče odgovoriti na ta vprašanja, treba vzeti v poštev lastnost vode.
Tu dobimo, da ima naša Soča najmanj okoli 20.000 sek. litrov vode, da hitro teče, znatno pada, ima dve tretjini leta čisto vodo, ima dobro gruščevo in peščeno strugo (gramoz), dotoki jo le malo poaeči-ščajo, ter se izliva v morje po hitrem toku.—
Drugič: Vipava, k: ima najmanj okoli 1500 sek. litrov vode, teče počasi, pada malo, ima čisto vodo, ilovnato strugo z malo pa slabim gramozom, ter se izteka po kratkem toka v Sočo. Voda se ne ponečišča.
Potok Hu b e 1 j, ki ima najmanj okoli 300 sek. litrov vode, teče jako hitro, močno
pada, ima stalno čisto vodo, kamenito gruSC-nato strugo z mnogim gramozom, je čista voda. ki se izteka po kratkem teku v "Vipave.
Za to očrtano obrečje bi nasvetoval 2 vrsti rib, in sicer:
Selilne ribe in stalne; za Sočo selilne, za Hubelj stalne in za Vipavo jegulje in kalifornijsko mavričasto postrvi. Reja bi se mogla .vršiti edinole z ribami iz družine salmonoid. K tej spadajo:
1.  Sulec.
2.  Losos.
3.  Jezerska postrv.
4.  Morska postrv in
5.   Rečna, potočna, kalifornijska itd. postrv.
Vse te naštete vrste imajo skupno ta-leznamenja ._:_...-
Debelo plavut, ki se nahaja brez žarkov med hrbtno in repno plavutjo, ralo ima sekirnate zobe, male luskine, globoko izrezano lastovičinemu repu podobno zadnjo plavut, ki pa zraste pri nekaterih vrstah v starosti v navpično repno plavut. Za časa dresti so vse te vrste svetlejše nego v drugih časih. Večina teh vrst se dresti (ikri) v mesecih od oktobra do dtcembra, in le dve ali tri vrste v mesec h april in maj. Vse te ribe imajo kakor leča /elika jajca, katera nosijo na strani v trebuhu, odkoder se lahko raz-tresejo, ko so zrela. Radi velikosti teh jajec so pripravne prav posebno vrste salmonoiiov za umetno riborejo. V času dresti dobijo vsi salmonoidi na stranskih trebušnih luskinah nekake spušcaje.
Na sploh sem navedel le kratek pregled o izberi ribjih vrst in njihovih po-sebnostij.
Sedaj se vpraša, katera riba omenjenih vrst je pripravna za omenjene reke.
Najprej poglejmo Sočo. Isti ima dosti vode, ugodno gramozno strugo ter se izliva po kratkem toku v morju. Za to reko je drugače mnogo vspoštevani sulec nesposoben; vspeva najbolje v Dunavu in pritokih, ali le v onih, ki izvirajo v južnem Podunavju iz Alp, n. pr. Izar, Leh, In in Salzacb, nasproti temu pa ne vspeva v pritokih, ki se izlivajo v Dunav s severa.
Tu naj omenim, kako strogo se držijo na Bavarskem določeb ribjega zakona; tam se ne sme ujeti sulca, če ni dolg najmanj 10", in to je prav, kajti sulec dresti (ikri) šele v četrtem letu.                    (Pride še.)
Zdraoi žioci.
Delovanje živčnega zistema v organizmu je tako mnogostransko, tako važno in ob enem tako sestavljeno, da se ne moremo nikdar dovolj nagovoriti o zdravih živcih. Kaj so bolni živci, to skušajo dandanes več ali manj skoro vsi ljudje na lastnem telesu, ker ravno bolni živci ali sami ob sebi bolijo ali pa nas silijo k spoznanju, da nam vsled njihove pomanjkljive delavnosti nečesa manjka v organizmu in večkrat tudi, kje nam manjka. Nasprotno pa so zdravi živci neka dobrota, katero bi radi zapustili našim otrokom, zdrave živce rabimo v našem stanovskem življenju, zdravi, živci so potrebni k dolgemu življenju, kar je slednjič želja vsakogar. Tako je postalo poglavje o zdravih živcih živo dnevno vprašanje. ^
Človek je fakorekoč sestavljen iz samih živcev, vsaj glede telesnega in duševnega delovanja, kar v bistvu imenujemo življenje. In tako lahko rečemo, da stojita življenje in svet na našem Živčnem sistemu. Torej ni čuda, da se je dandanes začelo resno misliti, kako bi se prišlo v okom onim vplivom, ki uničujejo in pogrezajo človeško Živčevje do nesposobnosti za delovanje. Kadar se marljivemu trgovcu posreči, da razširi svojo trgovino, da skoraj nima več prostora v svojih zalogah, takrat so njegovi živci pokopani, — kadar uradnik dospe do cilja svojega hrepenenja, da dobi to in to dobro in Častno službo, takrat postanejo njegovi živci neranljivi, moral je v dosego svojih želj žrtvovati preveč živčne moči, in tako je pravzaprav častililepnost ono zlo, ki preti kakor strašilo človeškemu živčevju.
Ravnotako nevarna kakor častihlepnost je tudi poltenost. Vidimo ljudi, ki uživajo življenje v polnih požirkih. A kaj užijejo? Premalo za ono, kar izdajo! Kdor tako živi eno leto, mora porabiti potem 10—20 let, da spravi  svoje telo  za toliko v red, da
lahko dela pokoro za ono, kar je užil morda v nekolikih nočeh. Najhujše zlo vseh teh zli pa je morda lakomnost. Kdor se je enkrat uda! tej slasti, postane hujši od onega, ki druge izpodjeda, da pride do boljše službe, hujši od onega, čegar dejanja ne ljubijo svitlobe.
To so toraj one nevarnosti, ki pretijo živcem, a poglejmo raje, kaj so zdravi živci in kako si jih ohranimo.
Živčni sistem je začetek in konec telesa ter sestoji iz "možganov, hrbtnega mozga in iz njih izhajajočih živcev. Možgane in hrbtni mozeg imenujemo po pravici osrednjim organom, kojih glavnejši so možgani. Živci imajo namen, vzbujati čutila in posredovati gibanja. Ako dobro pomislimo, vidimo, da je to pravzaprav vse.
Zanimivo je, kako živčevje deluje. Živci so iz živčne sestavine. To so beli kozmiči srednje trdnosti, katere lahko zma-nemo med prsti. Ta živčni zistem se širi kakor brzojavna mreža po vsem telesu in pride do najoddaljenejših delov, celo v kosti, nohte in lase. Živci so povsod, ker ravno oni provzročajo čutila, gibanja in duševno delovanje. Ako hočemo, da živčevje deluje pravilno, mora biti vedno v neki srednji razdraženosti, torej ne popolnoma brezdelavno a tudi "ne preživahno, ker v tem slučaju deluje prenaglo in nemirno. V takem položaju se nahaja na pr. kmet, ko gre mirno dalje po svoji poti, ničJga^ne moti in razburja, ampak mirno odvija nit svojega življenja.
Zdrave živce ima oni, ki lahko na-napravi, kar se od njega zahteva. Kdor je dober pešec in obenem sposoben za duševno delo, kdor je miren, premišljen človek, kdorlsprejme le tako delo, katero lahko izvrši, ta ima navadno zdrave živce. Todn ne vselej! Marsikdo ima preburne živce, a ima obenem tudi dovolj energije, s katero lahko prevladuje njihovo prenaglo delovanje. Drugi ima zopet slabe živce, a ti se morajo zopet pokoriti njegovi močni energiji. Kdor ima naravnost zdrave živce, ki voljno izpolnijo, kar se sploh da izvršiti, ta je dvojno zdrav, čegar živci pa so premalo ali preveč delavni, ta je bolan in je le od časa odvisno, kdaj mu živci odpovedo svojo službo.
Kdor redno vrši svoje dnevno in tedensko delo, ta čuti potrebo po počitku. Oni narodi, ki so odstranili nedeljski počitek, so7odstranili ob enem pripomoček k vzdrževanju zdravih živcev. Ljudje, ki ne posvečujejo nedelj, ampak jih izrabljajo v delo in se ne zmenijo za to, da je sedmi dan dan počitka, postanejo sčasoma tako razburjeni in neredni v oskrbovanju svojih duševnih močij, da zamore to postati usodno celim narodom. Živci sicer delujejo kolikor morajo, a slednjič vendar obnemagujejo, dokler popolnoma ne obnemorejo.
V čem obstoji delo živcev? Živci delujejo tako, da razne vtise prevajajo po telesu. Mislimo si, da hočemo vzdigniti uro na mizi. Ta želja se pojavi potom živcev v naših ' možganih in iz njih izide ukaz po živcih, da se imajo določene mišice roke in prstov skrčiti oziroma iztegniti, na kar nastane z omenjenim udom gib, ki izvrši določeno mu opravilo. Seveda se vsi ti živčni ukazi vrše bliskovito naglo. Samo misilmo si predstavljavca v cirkusu, ki meče po 5—7 krogel v zrak, jih zopet lovi in vse to tako precizno in natančno, da se moramo čuditi gibčnosti njegovih mišic. To imenujemo spretnost. Težje in počasneje delo pa imajo živci pri duševnem delovanju.
Kaj je delo, vemo, kaj pa je sila ali moč? Vemo tudi to, a ne znamo se izraziti. Dober izraz bi bi bil ta: Moč je sposobnost do izvršitve kakšnega dela. Isto velja za moč živcev. Živci delujejo pravzaprav, dokler človek živi, toda ne vedno tako, kakor bi si človek želel. Človek se utrudi. Utrujenost je stanje, v katerem smo deloma nesposobni za opravljanje kakšnega dela, Ako človek prehodi 8—10 ur v dnevu, postane truden, mišic; mu deloma odpovedo službo; ako se nekaj ur uči, utrudi se zopet, misli nočejo slediti jedna drugi, ne moremo se več uglobiti v določen predmet in moramo prenehati duševno delati.
Nad navadno močjo živcev je pa še neka druga sila, ki nas kljub utrujenosti prisili k nadaljnemu delu, to je energija, neka čudna lastnost možgan, ki slabotneža dela močnim in močnega močnejšim. Tako imamo v našem živčnem zistemu neko skrivnosto  višjo moč, ki prisili živce do
skrajnega napora. Človek brez energije je kakor cunja na vetru, kakor trs, ki se pre« giblje na vse strani, kakor mlačna voda. Energičen človek naredi lahko vse, kar hoče, njegovo življenje je polno uspehov. I           Utrujenost je nekaka reakcija zlorab-
ljanja živčne moči. Ako živce priganjamo k delu nad mero,~utrudijo se slednjič. Navadni počitek je spanje. A utrujenost je lahko tako velika, da mu tudi spanje ne odpomore, ali pa celo taka, da spanje niti ne more nastopiti. Živci se mnogo pozneje utrudijo nego mišice, a zato potrebujejo tudi mnogo več časa v počitek.
Kaj nam je početi, da spravimo utrujene živce zopet v red? Kako si ohranimo zdrave živce? Kaj nam je napraviti, ako smo s prenapornim delom preobložili svoje živce? Skrbimo za dobro hrano in primeren počitek! Napačno bi bilo, ako bi si po napornem učenju hoteli odpočiti živce z mnogim telesnim delom. Zato so oni učni načrti, zelo slabi, ki po učenju dopuščajo telesne vaje ali obratno. Vedeti moramo, da je treba po vsakem, bodisi duševnem ali telesnem delu, počitka in hrane.
Primerna hrana je ona, ki je človeku potrebna za vzdrževanje njegovega telesa in njegovih močij, četudi ne mislimo s tem take hrane, ki služi človeku le v zadoščenje njegovega okusa.
Naj omenimo še, kaj mora človek jesti. Da se ne more živeti samo ob ja-bolkah in orehih, je umevno. Taka hrana je preeterična. Prišli bi do čudnih razultatov, ako bi rastočo mladino po seminiščih in učnih zavodih, t. j. tako mladino, ki mora duševno mnogo delati, hranili le s sadjem in semenjem ter bi od nje pričakovali istega duševnega napora kakor navadno. Človek, ki izdaja svoje živčne moči, mora skrbeti ža primerno nadomestilo in, kolikor je znano dandanes, zamore dobiti takega nadomestila le v živalski hrani. Človeku, ki duševno dela, je živalska hrana neobhodno potrebna, četudi s tem ne mislimo izključno živalske hrane, ampak isto mešano z rastlinsko. Zato opazujemo pri mnogem vegetarjancu, da ga zapušča spomin, vsled česar se mora zopet posluževati živalske hrane.
Drugo, česar je zdravim živcem neobhodno potrebno, je počitek. Temu prištevamo spanje, nedeljo in letno se ponavljajoče počitnice. Odtegovati se spanju po-menja isto, kar odtegovati se živčnim močem. Kako dolgo naj spimo, odvisno je od naše konštitucije. 7 ur spanja zadostuje starim ljudem in takim, ki od življenja ničesar ne zahtevajo in upajo. 8 ur potrebuje vsak, kdor dela, otrokom je treba 10, 11,12 in še več ur. Otroci, ki mnogo spijo, so navadno prav dobro razviti, česar v*nasprot-nem slučaju največkrat ne opazimo. Ljudem, ki se morajo posvetiti gotovemu stanu, je spanje uprav nekakšna hrana možganom, in kdor se na*umeten način vzdržuje spanja, greši nad samim seboj in nad svojimi Jpo-tomci.
Počitek ! in"3 spanje sta glavni zahtevi. Radi tega je posvečevanje praznikov tako važen zakon, kakor malokater drugi. Razun nedelj pa je potreba človeku dandanes še drugega daljšega počitka, v katerem se človek za več tednov lahko na novo okrepča in oživi. Zato priporočamo vsakemu, komur je le mogoče, da se vsako leto za nekoliko tednov izpreže in gre kam na deželo. Saj ni treba, da bi imel vsak svojo vilo, ampak zadostuje bivanje na deželi sploh ter niti ni treba gledati na letni čas. Kdor ne more iti poleti, naj gre po zimi, samo paziti moramo na to, da nas k bivanju na deželi ne primora sila, ampak potreba.
50 prevodov,
•    najrajše iz slouanskih jezikou,    •
sprejme uredništvo
„S©Če" in „Primorca".
Prevodi bodo namenjeni največ za podlistke o „Primorcu." Želi se lahkega, primernega čttua, u čisti slovenščini, povesti, črtice, itd. kratke.
Honorar primeren prevodu in vrednosti prevedenega.
Oglašati se je na imenouano uredništvo u »Goriški tiskarni" fl. fiabršCek v Gorici.
Vsaka rodbina
naj bi v svoj prid rabila, le
Kathreinerjevo
Kneippovo sladno kavo
kot primes vsak* dauji kavni pijaSl
¦BožJasIL
Kdor trpi na božjasti, krčih in drugih nervor.ni boleznih, naj zahteva knji?i o. o teh boleznih. Dobiva ne zastonj in franko v priv. 8chwnnnnn»Apotokef Franbfnrt n. M
Kupujem pravo čisto naravno belo i brinjevo olje.
Janko Ev. Sire, Kranj
prekajevalfe.
•AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA*
4        Prva koiicesijoalranii delavnica z ino-  L
¦4   tojriiim obratom za fino mehaniko, fiziko, ma.   >
2   tematiko, optiko, fino brušenje in poliranje itd   P
4   Vjieljava strelovodov,   brzojavov,   hižnih  tele-  L
2   fonov, plina in vode.                                        *
4      Poprave se izvršujejo hitro In po ceni.     >
I Mn Potočnik & A. Hiip] ^
3                   Gorica, za vojelnico. ^ Preciiijska delavnica predmetov za
4                          Bogata zaloga
^  raznih predmetov za razsvetljavo za plluovo 2                       in električno luč.                       ]
^       Posamezni deli za električno, plinovo vodno j
*«]  in parno vpeljavo. Pumpe, železne in kovinske
2  cevi.   Zaloga   mesarskega   oiodja,   kuhinjskih
4  nožev, brivskih britev, škarij itd.
^  Ruzp Siljatev na deželo   so   izvrSi hitro in L •41                         — po ceni. —                         L
luan felberboum - Gorica
Tekališee Josipa Verdi 11. - Via Časerma 15.
Velika izb6r:
*fl4***^*r***^
jopičev za dame in sukenj — -
oblek za o'roke-------------'—"'
blaga iz preje in volne — — perila, nogavic, Žepnih rut —
raznovrstnih Čipk in podvez     —
pletenih rokavic------------------------
ovratnic, dežnikov---------4---------
in razmh novosti.--------------—
Blago je po ceni in dobro.
.   Biuze, spodnje suknje, predpasniki •   in kožuhovine.    •)L  jL  j$ L 0 ^
Naznanilo.
Opozarja se si. občinstvo, da se prodaja edino pravi in pristni amerikanski            petrolej   „SPLENDOR"
z registvovano znamko v Gorici edino le pri tvrdki
Dominik Nardini
na Travnika 8t. 11.
Dramatičnim društvom in diletantom so nadaljo priporoča za. uprizoritev igro »Talije«. Ureja F. G o vekar Izdaja in zalaga »CSoriska Tiskarna« A. GabrSCek I. zvezek: Pri puščavniku. Veseloigra v enem de- • janju. — (4 možke, 3 ženske osebe.) j II.     «     : Bratranec. Burka v enem dejanju. — j (2 možki, 3 ženske osebe.)              i
III.     «     : Staritiarica. Veseloigra  v enem  de- '
janju. — (3 možke, 4 ženske osebe.)
IV.     «     : Medved snubač. Veseloigra v enem de- .
janju. — (3 možke, 1 ženska oseba.) j V.     «     : Doktor Hribar. Veseloigra v enem dejanju. — (5 možkih, 3 ženske osebe.)
VI.     <     : Dobrodošli! Kdaj pojdete domu? Veselo-
igra v enem dejanju. — (2 možki 2 ženski osebi.)
VII.     «    : Putifarka. Burka v enem dejanju. —
(3 možke, 2 ženski osebi.)
VIII.    <    : Čitalnica pri branjevki. Burka v enem
dejanju.   —.  (2 možki, 5 ženskih oseb.) IX.     «     : Idealna tašča. Veseloigra v enem dejanju. — (1 možka, 3 ženske osebe.)
X. zvezek: Eno uro doktor. Burka v enem de-
janju. — (6 možkih, 3 ženske osebe.)
XI.     «     : Dve tašči. Veseloigra v enem dejanju.
—  (4 možke, 3 ženske osebe.)
XII.     «     : Mesaiina. Veseloigra v enem dejanju
—  (3 možke, 3 ženske osebe.)
XIII.   «     : Nemški ne 2najo. Burka v enem de-
janju. (8 možkih, 1 ženska oseba.)
XIV.    «      : Raztresenca. Veseloigra v enem de-
janju. (3 možki, 1 ženska oseba.)
XV.     «      : Prvi ples. Komedija v enem dejanju.
(2 možki, 6 ženskih oseb.)
XVI.    «      : V medenih tednih. Burka v enem de-
janju. (5 možkih, 3 ženske osebe.)
XVII.     *  : Mlinar in njegova hči. Žaloigra v petih
dejanjih. 8 možkih 4 ženske.
Za bolne na želodcu!
Vsakemu, kateri si je pokvaril želodec, bodisi da se je urehladil ali pienapolnil želodec, jedel slabo napravljena, neprebavljiva, pregorka ali premrzla jedila, ali sploh neredno živel, tako da trpi na gorečicl, želodčnem krču, tiieanju želodca, težkem prebavljan}u ali zasliženju, bodi priporočeno  dobro in izvrstno  domače zdravilo,   katero je že mnogo  j let v rabi.   To zdravilo je
Hubert Ulirich-ovo zeliščno vino«
Ulrieh-ovo zeliščno vino je napravljeno iz pristnega vina in izvrstnih zdravečih zelišS, krepi in oživlja želodec, ozdravi vse želodečne  bolezni in pospešuje obnovljenje sveže krvi.
Ako se rabi zeliščno vino pravočasno, se vse želodčne bolezni skoraj takoj ozdravijo. Ne sme se toraj obotavljati in se mora že pri glavobolu, riganju, deravlci (zgaga), napenjanju, bljuvanju takoj rabili. Večkrat izginejo vse te boiezng, ako človek parkrat pije omenjeno zeliščno vino.
Ako se človeku zapeka in ne more na potrebo, čuti nekako feanobo, klanje (madron}, areno utripanje, brezeenest, kakor tudi zasedanje krvi v jetrih, vranici in vratnici ] (hemoroidi). Zeliščno vino ozdravi vse to hitro, odpravi neprebavijivost  in  odstrani iz že-lodea in črev vse nepotrebne in nerabljive snovi.
Most,Metat,pomanjkanje krvi in wbkMZ^SJ^Jt!
krvi in bolnih jeter.   Ako se nima apetita  oslabi,  a glavobol in noči prebite brez spanja ! uplivajo tako nanj.  da začne  hirati.   Zeliščno vino  pomaga zopet,  okrepivSi životno moč. Zeliščno vino pospešuje apelit, prebavo in reditvo, pospeSi delovanje krvi, pomiri razdražene  ] živce in obudi veselje do življenja-  Vse to dokazujejo mno^e zahvale in pripozuanja.
Zeliščno  vino  se  dobi v steklenicah po  gld. 1-50 in 2-—   v lekarnah v Gorici, Kor- i ininu, Ajelu, Čamplungu, Gradežu, Romansu, Fiumičelu,  Gradišču ob Soči,  Ronkah,  Ogleju, Tržiču, Kanalu, Vidmu, Palmanovi, Tolminu, Idrgi, Ajdovščini, Sežani,   Vipavi,  Porlogruaru, Trstu itd. kakor tudi po vseh lekarnah avstro-ogerske monarhije in bližnjih deželah. Lekarna  I G. Cristofoletli v Gorici pošilja tri in več steklenic zeliščnega vina po originalnih  cenah po  j vsi Avstrgi.
i**"* Opominja se na različne ponaredbe! ~^H
Zahteva naj se izrecno
Hubert Ulirich-ovo zeliščno vino.______
Ooje zeliščno vino ni nikaka  skrivnost, ono  obaioji iz:  Malaga vina 450,0, vinskega j špirita 100,0, glicerine 100,0, rudečega vina 240,0, soka jerebikovih jagod 150,0, črešnjevega soka mane 30,0, kopreca, janeža, helenine korenike,   amerikanske korenike,  korenike svišča ' j k<lmoža 10,0. Vse te dele naj se zmeša!
= Soha =
se odda v najem
(na zahtevo tudi hrano) pri boljši slovenski družini. — Kje, pove upravnistvo „Soče".
Mon Potatzky v Gorici.
Na »redi IlaStelja 7. ThuOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovalšče nlraberekega in drobnega blaga ter tkanin, preja in nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše Šivanke ssa šivalne stroje.
POTREBŠČINE
za Arc/aše in ševijarje.
Svetlnjtee. — Kožni venet. — Masne knjižice.
iišna obuvala za vse letne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.    2     ?5 -8
j\nton 3vanov pečenko - Gorica
Velika zaloga
pristnih belih in ornih vin iz lastnih I in drugih priznanih vinogradov.
Dostavlja na dom in razpošilja po 7elez.niei   na   vse   kraje  avstro-ogerske monarhije v sodih od 56 1 naprej.   Na I zahtevo pošilja tudi uzorce.                        ,
Ceno šmarna. Postrežba poitona In točna.
Zaloga piva
»Delniške družbe združenih pivo-varen Zalee-Zaški Jrg in plzenjskega piva »prazdroj* iz sloveče Češke „lr~ šefanske pivovarne".
Zaloga ledn,  karerega se oddaja I   na debelo od 100 kg naprej.
Christofle & C.
c. in kr. dvorni založniki Heinrichhof Dunaj I. Opern Ring* 5.
Težko posrebrnjeno
namizno orodje In posodje vseh vrst
(žliee, vilice, noži itd.)
Pripoztiani najboljši izdelki izredne trpežnosti.
Največja izbera najlepših modelov.
ms*- Ilustpovan cenik na zahteva nje.  '%OJ
Vsi Ohristoflovi izdelki imajo v jamstvo svoje izvirnosti vtisneno gornjo varnostno znamko in ime Christofle.
Pronlvn   nhtiviti   I I » t k «11
Največja zaloga vseh stavbnih potrebščin, kakor: cement, stavbne nostelje, vsakovrstne okove, železje, strešna okna, covt za stranišča Itd. Ima v zalogi orodje za vsa rokodelstva iz najbolj aloveoih tovarn. Opozarja na svojo bogato izber
kuhinjskega In hišnega orodja, peci], žtedll
nI kOV po brezprlmerno niiklh cenah.
°    '                 t Borki.
Pocinkana *lcn
za vinograde po znižanih cenah!
Pozor! 0*-* Eno krono nagrade
izplačava VBakemn, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikanske blagajne, da je kupil pri naju za 100 K blaga.
Prosiva   itktivitl   lin t«*i!
»HOTEL BALKAN" TRST
Piazza deila Casenna (Narodni Dona) 3 minute od južnega kolodvora In poleg„pošte s 60 moderno opremi enimi sobami
Restavracija — Dunajska kuhinja — Kavarna
Za goste hotela posebna restavracija t I. nadstr. Dvigalo.    -    Električna razsvetljava.    -    Kopališča.
Shajališče ptujcev.i
s9
Ea
LekarnalJCristofoletti v sum na travniku.
Trskino (Stokfiževo) jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim bolez-•  nim in sploinl telesni slabosti. Izvirna steklenica tega olja naravno-rmene barve po K140, bele barve K 2. Trskino Seleznato jetrno olje. Rala toga olja jo sosebno priporočljiva otrokom in dečkom, lei so nervozni in nožno naravo.
Trskino jetrno ojje se železnim Jodecem.   S tem oljem so ozdravijo v kratkem času in z gotovostjo vso kostno bolezni, žlezni otoki, golše, malokrvnost itd. itd.
.— .¦--_---7-^  Cena ene steklenice je 1 krono 40 vinarjev.  --~- ¦• ¦¦•——¦
Opomba. Olje, katerega naročam direktno iz Norvegije, preišče se vedno v mojem kem.
laboratoriju predno se napolnijo steklenice. Zato zamorem jamčiti svojim če. odjemalcem
glede čistote in stalne sposobnosti za zdravljenje.
4K   Cristofolettijeva pijača iz kine in železa  Ht
-----------najboljši pripomoček i>i'lzlravyei\|u s *rsknimolJoiiir
Ena steklenica stano 1  krono   GO vinarjov.
ZLATAR
DRAGOTIN VEKJET
IC. VECCHIET) =    Corso 47 - TRST - Corso 47   =
Priporoča  svojo   prodajalnlco   zlatanine,   srebrnine   ter   žepnih, zlatih In srebrnih ur.
Sprejema naročbe ter poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih ur.
Velika izber srebrnine za darila.
Kupuje ali zamenja z novimi predmet;! staro zlato in srebro.
11              Ceno zmerne.           ,,
** Mizarska zadruga *»"
ˇ .Gorici - Solkanu
vpisana zadruga z omejenim jamstvom
tovarna s strojeviiim obratom na parno In rodno silo
naznanja, da izdeluje
najrazličnejša pohištva
useh slogou
— ...           ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela. zz
Podružnica v Trstu Via dl Plazza vecrMa 1. stvo v Spljatu ter Orljantu.
Cene zmerne, delo lično in solidno
Zastop-
&
»Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom. Načelstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako:
Hranilna vloga se obrestujejo po 4V, %.   Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po dogovoru. Rentni davek plačuje pos. sama. Posojila s na vknjižbe po 57,%,  na varščino ali zastavo 6%, na menice 6%. Glavni deleži koncem leta 51/, %„
Stani* 31. dec. 1903. (v kronah): Članov 1777 z deleži K« 123.644. — Hranilne vloge 1,416.578*66. — Posojila 1,471.650-42 — Vrednost hiš 162.162*93 (v resnici §o vredne več). — Reservni zalog 70.125-85.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Telefon št. 79.
M:K1M»KMOIMIOM
Zaščitna znamka: „Sidro"
Liniment. Capsici comp.
Nadomestek za
P a I n - E x p o 11 o r
jo splošno priznano kot J a vrstno bol blHŽujočo mazilo; cena 80 vin., K 1*40 in K 2 se dobiva v vseh lekarnah.
Pri nakupovanju tog* povsod priljubljenega domaČega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v škatljah z našo zaščitno znamko »Sidro* iz Mchterjoro lekarne,   potem  se  je   gotovo   prejelo
originalni izdelek. ***« R1CHTERJBVA LEKARNA ,
k »zlatem levu" v Pragi
Elisabothgasso št, 5 nova. Dnevno razpošiljanje.
Andrej Fajt
pekovski mojster
v Gorici Corso Franc. Gius. št. I filijalka v isti  ulici št. 20.
Sprejema naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove ma§e in godove, kolače za bir-mance, poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji naročnikov.
Ima tudi na prodaj različne moke, fino pecivo, fina  vina in  likerje po zmernih cenah. Za veliko   noč   priporoča   goriške plnce, potice itd.
Anton Krušič
krojaški mojster in trgovec
Corso Giuseppe Verdi št. 33
izdeluje
vsakovrstne obleke = ===== za vsak stan,
kakor tudi
za civilne, vojaške In držav, urednike.
Za vse obleke je vedno v zalogi
raznovrstno ravnokar   došlo
sveže angležko i domače blago
za jesensko In zimsko dobo.
Ima zalogo gotovih  oblek in
površnih sukenj za vsak stan.
Cene zmerne.
Sprejme se takoj
učenca za modno trgovino.
Dobro izšolani 14-letni dečki imajo prednost.  Ponudbe na:
J. Zornik,
modna trgovina, Gorica, Gosposka ulica.
i
Gorica  -a«~   Gorica
Klimatično zdravišče.
Httel Sudbahn
na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. — Hotel prvega reda. — V hotelu* in dependanci nad 70 sob in salonov. — Lastna električna razsvečava. — Električni avtomobil-omnibus k vsem brzovlakom in po potrebi. — Velik park pretežno z eksotiškim rastlinstvom. — Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nalašč za one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj časa v Gorici. — Izborna kuhinja in klet. — V hotelu je obsežna knjižnica.
Popolnoma novodozidano
stanovanje s 4 sobami in kuhinjo
se odda takoj
v najem.------
Ponudbe na
J. Zornik,
modna trgovina, Gorica, Gosposka ulica.
Delavnica cementa in umetnih plošč
Ivan Maroni
v Gorici, tekališče Frana Josipa.
Tovarna kvadratnih plošč iz cementa jednobarvnih. Izvršujejo se vsakovrstna dela za stavbe, stopnice, verande, umetne plošče, cevi itd. Izdeluje kvadratne plošče za hodnike.
§HV» Gane zmerne.
l^arol prašči^,
pekovski mojster in   sladčičar
v Gorici na Kornu št. 3.
PriporoGa vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d.
Priporoča se slavnemu občinstvu za ainogobrojna naročila ter obljublja solidn. postrežbo po jako zmernih cenah.

nzxriiX2si:[
m
t
Že nad 50 let je
odkar je postal
Singerjev
sistem najpopolnejši
tudrpri šivalnih strojih za družine.
Šivalni stroji "Smger so v razprodaji samo v naših zalogah, katere so v vseh glavnih krajih. V Singarjevih zalogah najdejo gospe vedno stvari, katere jih bodo zanimale če vkupijo šivalni stroj ali ne;  s takim obiskom bodo zadovoljne.
V Gorici na Travniku.       Akc,yska družba Sillger.
•!• •!• •!• •!• •I* •!• •I*i*I,rI* *•* iVJ* r** *•* *•* *•**•,•* *•*?•*^J"*?!*•*,*•* *•* *#"
Zahteuajte pri nakupu
Kchicht-ovo štedilno milo
¦M^l ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^                                                                                                                                                      Varstvena znamka.
^r ¦¦¦¦¦¦PP^1"1"^1*"               z znamko „JELEN".  «%BJ
Ono J« gjej    zajamčeno ČiStO   "WIM in bro* vsako ikodljlvo primesi. Poro Izvrstno. Kdor hoče dobili zaros Jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo naj dobro pazi da bo Imol vsak komad Imo „SCHICHT" In varstvono znamko »JELEN«. 8aorg Sohloht Ausslg a. E. —  Najveftja tovarna to vrsto na ovropojskom ozemlju I
= Zastopnik: Umberto Bozzlni - Gorica, Stolna ulica št. 9. =
Dobiua se pousodi