Glas KRANJ, 4. MAJA 1956 LETO IX. — ST. SJš DHf 10.— Izdaja: Gorenjska tisk / Ureja: Uredniška odbor / Odgovorni urednik: Slavko Beznik Telef. uredništva 475 — uprave 190 / Tekoči račun pri Komunalni banki Kranj Ste v. 61-KB-1-Z-135 / Izhaja ▼ ponedeljek In petek / Naročnina: letna 600, polletna 300, mesečna 50 dinarjev. Glasilo SZOL za Gorenjsko Gireaistt V KRANJU NA JESENICAH Politično zborovanje je vodil Na predvečer 1. maja se je Jeseničani so že pred delav- sekretar občinskega komiteja več kot 4.000 Kranjčanov zbralo skirn praznikom organizirali ZKS tovariš Ivo Sčavničar. Sle-na Titovem trgu. Godba na pi- razne športne prireditve. Od 25. dil je bogat kulturni program s hala je zaigrala nekaj borbenih do 27. aprila je bil turnir keg- pevskimi, recitacijskimi in fol-pesmi, predsednik Občinskega ljačev, v kinematografih pa so klornimi točkami. Sledilo je dokumentarni film ljudsko rajanje, a žal Delavski dom ni mogel vseh sprejeti. 1. maja zjutraj je godba Svobode Jesenice priredila prome-nadni koncert in budnico. Ze v dopoldanskih urah so Jeseničani odhajali na izlete, v Javorniški rovt, na Možakljo, na Crni vrh in drugam. Proslave praznika dela so bile tudi vPodkorenu, na Koroški Beli, Blejski Dobravi in v Žirovnici. V PODBREZJAH Krajevni odbor SZDL je v proslavo 1. maja in 15-letnice Osvobodilne fronte organiziral za dan pred praznikom večjo a-kademijo. Pri izvajanju desetih točk pestrega programa je so-(Nadaljevanje na 2. strani) Odnosi TT\ obrih pet let je že minilo, *^ odkar smo v naši državi 'Peljali delavsko samoupravljale v podjetjih in gospodarskih organizacijah. Doslej prehojena pot organov delavskega samoupravljanja je Povsem jasno dokazala, da smo Prav ravnali, ko smo prepustili neposrednim proizvajalcem, da odbora SZDL Martin Košir pa p edvajali Sami skrbe za razvoj podjetja *n ga tudi upravljajo, seveda v skladu s splošnim družbenim razvojem celote in njenimi materialnimi možnostmi. Ne bi govoril o tem, da so se •Pnogi ob uvajanju delavskega samoupravljanja v našem gospodarstvu muzali in z veliko zadržanostjo prerokovati neuspehe oziroma polom delavskega samoupravljanja v praksi. Toda — dejstva so tu in ona so najboljši dokaz, da so se ti ljudje še enkrat krepko zmotili. Jasno je, da je vse od prvih volitev delavskih svetov in upravnih odborov, do danes prišlo pri njihovem delu tudi do °apak in nepravilnih gledanj, ki Pri nekaterih vsa izvirajo še iz nerazčiščenega pojmovanja samih nalog organov delavskega samoupravljanja. O eni takih napak je govoril na zadnjem občnem zboru Obrtne zbornice tudi tovariš Kavčič, Upravnik Pekarne na Jesenicah. Navedel je napačno pojmovanje odnosov med organi delavskega samoupravljanja in upravo podjetja, ki morajo obstajati v nekem podjetju, o raznih vmešavanjih ter organov v upravne Posle itd. Nepravilni odnosi, po njegovem izvajanju, dostikrat hromijo razvoj podjetja in ga slejkoprej zavedejo na stranpoti. Točno. Odnosi med organi delavskega samoupravljanja in upravo podjetja morajo biti, v najmanjši •Peri, vsaj skladni. Imeti morajo Pečat kolektivne skrbi za pro-evit podjetja. Zdi se mi, da je naše delavsko samoupravljanje že prebolelo začetne hibe in da do negativnih pojavov in nesoglasij, ki se Še pripetijo tu in tam, ne pride več, seveda če niso pogojeni * nezdravimi ambicijami posameznikov. Ce pa nezdravo sodelovanje obstoja, pa je treba Piorda korenine teh pojavov 'skati globlje. Ali niso morda taki odnosi t marsičem povzročeni s slabim delom uprave podjetja, ali organov delavskega samoupravljanja? Praksa kaže, da je v tistih Podjetjih, kjer se vodstvo podjetja odločno zavzema za pralno izvajanje smernic naše gospodarske politike, tudi njegov Pgled zaviden. In obratno. Tam, kjer se delavski svet in upravni °dbor z razumevanjem pečata s Problematiko podjetja in ne gledata le ozke koristi posameznika, je prav tako njih ugled, zla-st> pa vpliv zelo močan. Taki °rgani delavskega samoupravljanja imajo seveda v podjetju neko besedo in se njih predlogi *udi upoštevajo. Tesne odnose med upravami Podjetij in organi delavskega samoupravljanja, je treba ostvariti le ob vsakdanji medsebojni Podpori. Ob urejenih in konstruktivnih odnosih bo tudi čedalje manj očitkov, bodisi na rovaš enega ali drugega. I. AUSEC OB TEDNU RDEČEGA KRIŽA od 6. do IS. maja Vvelikem svetu diplomacije se govori o miru. Za mir delajo velike sile. To pobudo so jim dale male, a neodvisne države in voditelji komaj osvobojenih ljudstev. Človeštvu se v re-snici obetajo jasnejši dnevi in mirne noči. Nič več vojn, nič lakote, nič nalezljivih bolezni, mnogo več higiene, zdravja in vseh drugih dobrin, ki si jih ljudje tako žele pridobiti. Vendar na tem svetu se je potrebno za pridobitev vsake dobrine temeljito truditi. In prav je tako. Dobrina pridobljena s trudom ima šele pravo vrednost, le tako jo bomo znali šele prav ceniti. V letošnjem Tednu RK od 6. do 13. maja, v katerega vpada 8. maj, ki ga praznujemo kot mednarodni dan RK, bo posvečen vsestranski skrbi za izboljšanje higienskih razmer, boju za povečanje osebne higiene, za higieno stanovanj, dvorišč, vasi in mest. Se prav posebej bo poudarjena pozornost za izboljšanje živil. Napačno bi bilo mišljenje, da bo RK ob sodelovanju s SZDL ter drugimi organizacijami, društvi in ustanovami, vse te naloge izvedel že v Tednu RK. Ne, to so dolgotrajnejše naloge in se bodo pričele intenzivno reševati v Tednu RK. Uspeh nadaljnjega reševanja teh problemov pa bo viden na terenu šele takrat, ko bodo o-snovne organizacije RK aktivno izvajale postavljene naloge. Po novi politični razdelitvi innmo na Gorenjskem 11 občin, zato je tudi Okrajni odbor RK ustanovil 11 občinskih odborov RK, ki so se po veliki večini že organizirali, razen v Gorenji vasi. Organizacija RK na Gorenj- PosTetoraiije vodstev LM na rasi Aktivi se preveč vežejo na društveno dejavnost Oo največjem delavskem prazniku so bila vsa mesta in vasi prazničnem razpoloženju je zbrani množici govoril o pomenu prvomajskega praznovanja, o revolucionarnem in zmagovitem boju naših delavcev za pravice, ki so jih v polni meri deležni šele v socialistični Jugoslaviji. Nato so na trgu zavrteli jugoslovanski film »Pe- zirala 29. aprila strelsko tekmovanje v Bohinju. Na predvečer sem s Kumbare« in šele pozno praznika je bila osrednja pro-v noč so se zbrani mladinci, slava s političnim zborovanjem mladinke, delavci in delavke v na Jesenicah. Pred tem je god-veselem razpoloženju razšli. ba na pihala priredila koncert. Pred kratkim je bilo v Kra- povečanje proizvodnje in krepi-nju posvetovanje osnovnih or- te v socialistič. odnosov. Pri tem ganizacij LM na vasi. V uvodu lahko organizacija LM mnogo je sekretar OK LMS Marjan napravi. Kmečka mladina se Rožič objavil temeljne značilno- trenutno združuje v sekcijah sti naše politike na vasi. Govo- mladih zadružnikov, ki si uspeš-ril je, da se je v pripravah na no utirajo pot in zajemajo v občne zbore KZ pokazalo, da krajih, kjer so ustanovljene, ši-ponekod jemljejo gospodarske rok krog kmečke mladine. Ve-načrte zelo neresno. Vse slabo- čina zadrug ima razumevanje sti, ki so se v dosedanjem delu zanje, so pa tudi primeri, ko tena vasi večkrat pojavljale, ima- mu nasprotujejo. V Predosljah jo vzrok v tem, da so politične so nekateri kmetje širili med organizacije premalo skrbele za kmečko mladino parolo, naj se razvoj zadruge. Zato so bili pri- ne vključijo v sekcijo, in jo pre-ki prikazuje meri, da se je preko zadruge pričevali takole: »Nam niso mo-obisk predsednika Tita v Egiptu bogatil kmet posameznik, ne pa gli vzeti zemlje, sedaj hočejo pa in Etiopiji. 27. aprila je bil na celota. Take razmere so včasih mladino dobiti zase, da ji bodo Športnem igrišču spomladanski privedle tako daleč, da kmetje lahko odvzeli posestva.« Posle-kros. Strelska družina »Matije zlasti v bližini industrijskih dica tega je bila, da sekcije v Verdnika - Tomaža« je OTgani- centrov niso več čutili potrebe Predosljah še ni, čeprav so mla- vezati se na zadrugo. Nove na- dino že štirikrat poklicali sku-loge, ki stoje zdaj pred zadrugami, bodo prav gotovo vključile širši krog kmetov v izpolnjeva-gospodar. načrta zadruge. »Pot prijateljstva« pa j. Tudi na Trati so nekateri Skofji Loki nje Osnovna naloga na vasi je zdaj OBRAZI IN POJAVI »Zakaj niste prej mislili!?66 Zgodilo se je na Stanovanjskem uradu nekega mesta na Gorenjskem. (Kraj ni važen, ker je takih pojavov bržkone več v vseh krajih). Problem je dokaj vsakdanji*: stanovanje. Potrkal je in vstopil. S polno mero upanja, kajti upanja ne gre izgubljati. Ne dolgo tega se je poročil. Z ženo sta pričakovala otroka. Stanovanjske razmere, ki že dotlej niso bile rožnate, se bodo kajpada ob sicer veselem dogodku znatno poslabšale. Ze sedaj jih je v stanovanju devet. »Kako bo?« ga je vpraševala žena. Zato je prišel na Stanovanjski urad. Brez zahtevnih želja. »Moje stanovanjske razmere so že sedaj občutno slabe,« je dejal odgovornemu uslužbencu. In še poslabšale se bodo, ker bom dobil otroka .. .« Ni dokončal misli, ker ga je prekinil uslužbencev glas: »Ja, zakaj pa niste na to prej mislili?« Obrnil se je in odšel brez odgovora. Preveč je bil presenečen, užaljen, žalosten . . . —o— Takih pojavov je prav gotovo več. So obsojanja vredni, so pa morda tudi, vsaj do neke mere, razumljivi. O,stanovanjski stiski ne bi govoril, ker jo problem znan. O nestrpnosti tistih, ki so brez stanovanja in ^pričakujejo iz dneva v dan ugodno rešitev z dodelitvijo svetlega stanovanja, bi se sicer dalo precej povedati. O njih prav tako ne bi govoril. O živčnosti posameznih uslužbencev na Stanovanjskih uradih, zaradi vsakdanjih odgovorov: »Nimamo stanovaaija. — Počakajte! — Bomo videli!« in nebrzdane neučakanosti prosilcev, prav tako ne bi govoril. Kajti Razumem ene in druge. Morda bolj tiste, ki so brez stanovanj. In prav zaradi razumevanja težav vsakega posameznika bi bilo prav, da se opisani primer ne bi več ponavljal. Tako ne od uslužbencev na Stanovanjskih uradih kot ne od takih ali podobnih izpadov samih prosilcev stanovanj. ACIK proti ustanovitvi sekcije, čeprav je mladina v Go-dešiču že dala iniciativo zanjo in predlagala delovni program. Sekcija mladih zadružnikov je (Nadaljevanje na 2. strani) Četrta gospodarska razstava na Bledu V ponedeljek je bila na Bledu odprta sezonska gospodarska razstava, ki je letos že 4. po vrsti. V tem turističnem središču imajo podjetja, ki razstavljajo svoje izdelke, velike možnosti za uveljavljanje svojih proizvodov, saj pride na Bled vsako leto mnogo inozemskih turistov, med katerimi so tudi nekateri gospodarstveniki. Seja zbora proizvajalcev Pretekli petek je bilo v Kranju 11. zasedanje zbora proizvajalcev Okrajnega ljudskega odbora. Najpomembnejša točka dnevnega reda je bila razprava o predlogu letošnjega družbenega plana, katerega glavne značilnosti je obrazložil podpredsednik OLO Dušan Horjak. Sprejetje letošnjega družbenega načrta se predvideva za začetek prihodnjega meseca. Iz Urada tajnika OLO smo izvedeli, da bo skupna seja obeh zborov Okrajnega ljudskega odbora v sredo, 9. maja. skem povezuje danes okoli 25.000 članov, kar pa seveda še zdavnaj ni zadovoljivo ter se na tem področju tudi odpira ena važnih dejavnosti osnovnih organizacij RK. Se tesnejša povezava s SZDL ter ostalimi množičnimi organizacijami, pa bo dejavnost poživila in ji dala potrebno širino. V zadnjih mesecih je Okr. zdravstveno prosvetna komisija organizirala lepo število zdravstveno prosvetnih tečajev za dekleta in mlade žene, ki so na teh tečajih pridobile temeljito znanje, ki ga bodo s pridom lahko uporabile pri vzgoji naše mlade generacije, za zdrav in močan rod. Gospodarsko finančna komisija je tudi opravila o-gromno delo, saj je bilo treba razdeliti veliko količino hrane in obleke med socialno ogroženo prebivalstvo vse Gorenjske. Podmladek RK usmerja svoje delo po novih, vsebinsko bogatejših smernicah, kar bo dalo našemu mlademu rodu soliden temelj za bodočnost, ko se bo treba vključiti v delo za dobrobit skupnosti. Za mednarodno razstavo so se naši podmlad-karji odzvali s prav kvalitetnimi izdelki ročnih del in risb. Ne smemo pa pozabiti važne dejavnosti — borbo proti alkoholizmu, zaradi katerega je dosti naših družin socialno ogroženih. Tudi ta komisija pri Okrajnem odboru RK je že začela temeljito študirati svoie naloge in iskati poti, kako bi čim u-spešneje zavrla to nesrečo in s pridom porabila za to borbo 5% občinski davek na alkoholne pijače, ki se nabira v banki z namenom, da se porabi izključno za finansi-ranje boja proti alkoholizmu. Komisija za male asa-nacije je tudi precej široko razpletla svoje mreže. Precej nezdrave pitne vode, zanemarjenih gnojišč in smetišč, smrdljivih stoječih voda i. dr. čaka na ureditev. Z ozl-rom na najbrž ozko odmerjena finančna sredstva v letošnjem proračunu, se bodo mogle izvršiti za sedaj samo najnujnejše in neodložljive asanacije. Za praktično izvedbo nalog naj zato občinski odbori RK tesno, stalno in aktivno sodelujejo z osnovnimi organizacijami RK na vasi, v mestu in aktivi RK v tovarnah. Le-ti pa naj razen izvedbe tehnične plati Tedna RK skupno s krajevnimi ženskimi društvi, zadružnicami, sindikati, DPM in drugimi, nujno obravnavajo celotno higiensko problematiko svojega območja (vasi, rajona, tovarne itd.). V kolikor še ni, je potrebno tak odnos vzpostaviti tudi v vseh drugih občinskih odborih RK, posebno sedaj ob Tednu RK. ko je organizacija RK bolj kot druge dni v letu povezana z drugimi množičnimi organizacijami na terenu. S tako povezavo se bo brez dvoma pridobilo nove aktivne prostovoljne delavce RK, ki so glavni nosilci napredka in zdravstvene zavesti. Le takim članom — delavcem se ima RK zahvaliti tudi v preteklem letu za vse svoje uspehe in svojo široka dejavnost. Vsi se moramo zavedati, da je še vsepovsod na stotine nehigiensko urejenih napra/ in zastarelih miselnosti, ki stalno ogrožajo naše zdravje. Take nehigienske naprave in nazadnjaštvo so neurejena gnojišča na vasi in simetiščne jame v mestih, slabi studenci in vodovodi, vraže in zmotna mnenja o higieni. Ce hočemo sebi dobro, pomagajmo z vsemi svojimi močmi, da bo uspelo Rdečemu križu, ki je poklican, da stopi roko v roki z ljudsko oblastjo in ljudskim zdravstvom na čelo organiziranih 'akcij za napreden naših krajev, da odpravi vse naštete pomanjkljivosti. O-stale naloge in dejavnost RK so zelo dobro znano, zato jih ne kaže ponavljati. Živa pametna beseda na pravem mestu ob pravem času in dobro srce ter odprta roka, to je tisto kar daje Rdeči križ, to je tisto kar potrebuje RK, da se uresniči visoko človečansko geslo RK: človek človeku! TE DNI PO SVETU Po vsem svetu so bile 1. maja veličastne proslave in manifestacije. V Tokiu, glavnem mestu Japonske, se je zbralo nad milijon delavcev, ki so manifestirali po mestnih ulicah. V Hanoju je okoli 70.000 ljudi korakalo mimo predsednika republike Ho Si Minha. Predsednik vlade je v svojem govoru ponovno poudaril zahtevo po novi ženevski konferenci o Indokini. V New Yorku se je več tisoč ljudi udeležilo velikega prvomajskega praznovanja. Vsi govorniki so poudarjali enotnost delavcev za boljše delovne in življenjske pogoje in zahtevali opustitev rasne diskriminacije ter amnestijo vseh političnih kaznjencev. V Rimu se je zbralo na množičnem zborovanju več deset ti-sočev delavcev. Generalna konfederacija dela je pozvala vse delavce, naj izvojujejo ustavne reforme, da bi lahko razvili kmetijstvo in industrijo ter si zagotovili najnujnejše življenjske potrebe. V vzhodnem Berlinu je bila velika parada vzhodnonemške vojske. Presednik sindikatov Herbert Warnke je v posebni poslanici pozval delavce, naj ustanove borbeno fronto z za-hodnonemškimi socialnimi demokrati in onemogočijo oborožitev Zahodne Nemčije. V Varšavi so praznovali 1. maj z veliko parado vojske in civilnih organizacij. Velike prvomajske manifestacije so bile tudi na Dunaju. Delavci so zahtevali podržavljenje vseh zemeljskih bogatstev dežele. V Moskvi je bila prvomajska manifestacija na Rdečem trgu. Obrambni minister Zukov je pregledal čete, v svojem govoru pa je poudaril velik pomen XX. kongresa za nadaljnji razvoj Sovjetske zveze. Na tribuni za goste so bile tudi jugoslovanske delegacije, ki se mude v Moskvi. V glavnem mestu Mehike se je okoli 500.000 mehiških delavcev udeležilo prvomajskega sprevoda. Udeleženci so nosili transparente, na katerih so bile zapisane sedanje zahteve mehiških delavcev po povečanju števila šol, po boljših mezdah, ustalitvi cen življenjskeh proizvodov in izboljšanju delavskih stanovanjskih razmer. S 13. seje ObLO Jesenice Razpravljali so o predlogu družbenega plana OLO Kranj Razpravi o predlogu družbenega plana Okrajnega ljudskega odbora Kranj je na 13. seji Občinskega ljudskega odbora Jesenice sledila tudi razprava o dodelitvi likvidiranega podjetja Mizarstvo Kranjska gora Medzadružnemu lesno - industrijskemu podjetju »Jelka« v Rafdovljlici, imenovanje direktorjev nekaterih podjetij, imenovanje komisije za pregled zaklonišč, imenovanje delegatov za konferenco mest in personalna sprememba v Domu onemoglih na Jesenicah. Obširno obrazložitev k predlogu družbenega plana OLO Kranj je dal predsednik komisije za gospodarstvo, posamezne točke pa je tolmačil tudi podpredsednik OLO tov. Bertoncelj. Člani ljudskega odbora so o predlogu družbenega plana izredno živahno razpravljali. Lesno.industrijsko podjetje »Jel- V aprilu so se zbrali na rednem občnem zboru tudi zadružniki iz Javori j nad Škof j o Loko. Poročila upravnega odbora dokazujejo, da so v minulem letu kar dobro gospodarili. V okviru zadruge že dlje časa uspešno deluje poljedelski odsek, ki skrbi za pospeševanje kmetijstva ter zadružnikom redno preskrbi zdrava in kvalitetna semena. Pred kratkim je ta odsek nabavil motorno škropilnico za uničevanje plevela, ki je zadružnikom v veliko pomoč. Tudi živinorejski odsek ne zaostaja. Le-ta prav uspešno izvaja svoje naloge. Zlasti skrbi za to, da bi imeli v teh krajih čimveč rodovniških krav z zadovoljivo mlečnostjo. Doslej je teh krav 25, za katere vodijo točen pregled mlečnosti in tolščobe. V minulem letu so dosegli povprečno molznost 2000 kg mleka s 4% tolščobe. To so dosegli tudi z dobro odbiro bikov. Sedaj imajo dva, vendar menijo, da jih je z ozirom na oddaljenost nekaterih vasi premalo in bodo kupili še enega. Ostali odseki prav tako niso držali križem rok, saj bi sicer tako majhna zadruga ne mogla ustvariti 2 milijonov dobička. Tega so porazdelili med posamezne odseke. Največ so namenili splošnemu izboljšanju gospodarstva v tem kraju. Precejšnjo vsoto — 200.000 dinarjev — pa bodo dali za dokončno elektrifikacijo še nekaterih oddalje- Smrtna nesreča v jeseniški železarni 19-letni Simon Feltrin, doma iz Bukovega na Tolminskem je bil zaposlen v Železarni Jesenice kot premikač. Na praznik 1. maja popoldne se je smrtno ponesrečil pri opravljanju službene dolžnosti. Pri premikanju vagončkov za žlindro so vagoni iztirili, pri tem pa je padel Feltrin med vagone in dobil težke telesne poškodbe. Tako« je bil prepeljan v jeseniško bolnišnico, vendar mu operacija življenja ni rešila in je podlegel poškodbam naslednje jutro. Simon Feltrin, ki so g* prepeljali v Bukovo na Tolminskem, kjer je bil pokopan, je druga smrtna nesreča v letošnjem letu v jeseniški železarni. U. (Nadaljevanje s 1. strani) delovalo KUD s pevskim '.borom in s pred pol leta osnovano krajevno godbo, ki je pokazala že precejšnje znanje. Sodelovala so tudi ostala domača društva in organizacije. K lepi izvedbi proslave pa so največ prispevali pionirji, mladinke, mladinci in člani TVD »Partizan«, ki so se za svoj nastop pod vodstvom tov. Tonklija vestno pripravljali. V slavnostnem govoru je tov. France Cvenkelj prikazal rezultate dela desetih svobodnih let ter o-pozoril na produktivnost dela, h kateri je tudi domači kraj dolžan prispevati čimveč. — Pc akademiji se je ob zvokih domače godbe razvila vesela ljudska zabava. V ŽELEZNIKIH 1. maja dopoldne je bilo v Železnikih slavnostno zborovanje, na katerem je govoril predsednik Republiškega odbora Zveze Svobod in prosvetnih društev Ivan Regent. V celoti sta se zborovanja udeležila delovna kolektiva tovarne »Niko« iz Železnikov, in Lesno-industrijskega podjetja Cešnjica, zbrala pa se je tudi precejšnja množica domačinov in okoličanov. V SKOFJI LOKI Skofjeločani so počastili praznik dela že v soboto zvečer in se v polnem številu udeležili slavnostne akademije, na kateri je govoril tajnik obč. sindikalnega sveta Martin Kustec. Proslave so priredila tudi posamezna podjetja in kolektivi so organizirali izlete na Lubnik in Stari vrh, ki sta najbolj priljubljeni izletni točki Ločanov. V KAMNIKU V soboto zvečer je bila svečana akademija v počastitev 1. maja v velipi dvorani Kulturnega doma. Govoril je zvezni ljudski poslanec Tomo Brejc, v kulturnem programu pa so sodelovali DPD »Solidarnost«, DPD »Svoboda« Duplica in pevski zbor »Lira« iz Kamnika. Isti dan so bile svečane seje delovnih kolektivov, proslave pa so bile tudi v okoliških krajih. Na predvečer Praznika dela so na vrhovih Kamniških planin zagoreli kresovi, Stari grad pa so razsvetljevale raznobarvne rakete in bengalični ogenj. V TRZlCU V soboto zvečer so v počastitev praznika dela člani tržiške Svobode uprizorili »Mladost pred sodiščem«. Naslednji dan so bile na Zelenici smučarske tekme, v Tržiču nogometna tekma med domačini in Jeseničani, za zvečer pa je pevsko društvo Svobode Tržič pripravilo koncert. V ponedeljek so Tržičani organizirali pomladanski cross, nih vasi. Pozabili niso na zdravstvene ustanove in za nabavo opreme krajevnim ambulantam bodo dali 50.000 dinarjev. Zadruga v Javor j ah namerava svoj delokrog še povečati, zato nujno potrebujejo še nekaj u-pravnih prostorov. V ta namen so kupili primerno hišo s skladišči in nekaj zemlje, na kateri bodo delali poskuse z raznimi semeni. Napeljali bodo tudi telefonsko zvezo iz Poljan, ki jo zdaj zelo pogrešajo. Zadružniki so se na zboru pomenili še o drugih možnostih za dvig gospodarstva v teh hribovskih vaseh. Pri njihovem delu jim želimo mnogo uspehov. C. Z. ka« v Radovljici bo izdelovalo v delavnici likvidiranega podjetja Mizarstvo Kranjska gora radijske omarice, televizijske omarice, omare za šivalne stroje itd. ter zaposlilo takoj 25 delavcev. Ze v letošnjem letu bo možna proizvodnja v vrednosti 24,000.000 dinarjev. V nadaljnjem razvojnem programu pa predvideva podjetje letni bruto proizvod od 158 milijonov dinarjev. Komisija za imenovanje direktorjev, ki je Obravnavala vloge prosilcev za Trgovsko podjetje »Ribnik«, hotel ,»Triglav - Mojstrana« in hotel »Vitranc - Podkoren«, je predlagala ljudskemu odboru sledeča imenovanja: za Trgovsko podjetje »Ribnik« na Jesenicah Cirila Pogačnika, za hotel »Triglav« v Mojstrani Franja Klemenčiča in za hotel »Vitranc« v Podkorenu Pavla Dremelja. I menovanja je občinski ljudski odbor potrdil. V nadaljnji razpravi pa je imenoval komisijo za pregled zaklonišč na območju jeseniške občine. Za delegate strokovnega dela fonference mest, ki bo v dneh 27. in 28. maja v Ljubljani, je ljudski odbor imenoval tov. Božiča, Ing. Zeleznikarja, Kolarja in Arka, za" zasedanje, ki bo 29. t. m. pa predsednika Dolinarja in podpredsednika Bruna. Aktivi se preveč vežejo na društveno dejavnost (Nadaljevanje s 1. strani) del zadruge, je pa obenem ena izmed oblik dela osnovnih organizacij LM na vasi s kmečko mladino. Še mnogo pa je drugih problemov, s katerimi se ukvarja LM na vasi. Dejstvo je, da je organizacija na vasi do neke mere zaživela šele v letošnjem letu, saj je bilo ustanovljenih vrsta novih aktivov. Pomanjkljivost v delu je predvsem ta, da se aktivi preveč vežejo na probleme društvene dejavnosti, premalo pa skrbijo, da bi mladina sodelovala in pomagala pri reševanju gospodarskih vprašanj na vasi. Ker je bilo delo aktivov le društveno, je del mladine v starosti od 22 do 25 let odpadel, saj v programu ni bilo resnejših gospodarskih vprašanj, za katere ima starejša mladina več interesa. V Preddvoru še nimajo sekcije MZ, zato vodstvo ML pomaga KZ, da bo čimprej ustanovljena. Z zadrugo pa se menijo tudi o drugih vprašanjih in dva mladinca sta bila izvoljena tudi v upravni odbor. Tako sodelovanje je potrebno povsod, saj bomo le na ta način spoznali probleme zadruge in ji pomagali pri njenem delu. Sodelovanje je potrebno zaradi tega, da se vse razpoložljive sile na vasi vključijo v boj za napredek. V bodo- če se bodo osnovne organizacije LM vezale na problematiko zadrug, probleme upravljanja (zlasti v trgovini in šolah), vzgoje v društvih in slično. Le tako bo organizacija opravičila svoj obstoj in pomagala napredku vasi. V mesecu maju bodo posvetovanja vseh vaških vodstev LM v vseh občinah, kjer bodo izdelani podrobni načrti za delo. Prav tako se pripravlja posvetovanje predsednikov sekcij MZ. Vse to bo pripomoglo, da se tudi mladina polnoštevilno vključi v aktiven boj za nove, napredne odnose v kmetijstvu. M. R. zvečer pa je godba priredila promenadni koncert. Ob 20. uri je bilo slavnostno zborovanje in na bližnjih vrhovih so v počastitev praznika dela zažgali kresove. V torek zjutraj je meščane prebudila budnica. Ob 10. uri je bila odbojkarska tekma med Partizanom Tržič in garnizonom Križe, popoldne nogometna tekma NK Tržič z garnizonom Križe, naslednji dan pa so Tržičani odhajali na izlete v naravo. kuiturne novice Po osvoboditvi petstotič na odru Menda ni Jeseničana, ki ne bi poznal vedno nasmejanega Franceta Cegnarja, dolgoletnega igralca komičnih vlog. Ta, sicer skromen član Mestnega gledališča na Jesenicah, praznuje te dni velik jubilej. V soboto zvečer je stopil petstotič na odrske deske. Da bi zvedeli bralci o njem kaj več, sem ga obiskal. Našel sem ga v livarni, kjer je zaposlen kot je-drar. Bil je ravno pri malici, zato sem izkoristil ugodni trenutek. — France, zvedel sem, da boš v soboto praznoval svoj petstor ti na«+op na ^Hru. Zdaj mi pač lahko poveš nekaj več o svojem udejstvovanju v jeseniškem gledališču — sem začel. Nasmejano je odgovarjal: — Skoraj vsak večer sem v gledališču in menda ni predstave, pri kateri ne bi sodeloval z večjo ali manjšo vlogo. Teh nisem štel, za svoj petstoti nastop sem zvedel na upravi gledališča, kjer vodijo evidenco o predstavah in nastopih posameznikov. Iz razgovora, ki se je med nama razvil, sem izvedel, da ima jubilant že 55 let. Rodil se je v Šmartnem pri Kranju. Takoj po njegovem rojstvu pa se je oče preselil na Jesenice, kjer je mladi France obiskoval otroški vrtec in osnovno šolo. Potem ga je oče poslal v Ljubljano, da se je izučil za sobosli-karja. France »ima že 40 let službe, v jeseniški železarni pa dela 28 let. Najprej je bil zapo- slen kot martinar, nato pa i* prišel v livarno, kjer še dane« opravlja delo kvalificiranega jedrarja. Dejal je, da je z delom zadovoljen, še bolj pa se veseli skorajšnje upokojitve. Ko sem ga vprašal, od kdaj igra v gledališču, mi je odgovoril: — Bilo mi je 4 leta, ko seno prvič nastopil. Takrat sem obiskoval jeseniški vrtec. V letih 1913 in 1914 sem nastopil nekajkrat v okviru pevskega društva »Sava«. Po osvoboditvi Pa sem bil med prvimi in leta 1945 smo naštudirali »Tri zaostale ure« in »Plavž«. S prvo igr* smo gostovali v Trenti, kamor smo nesli lepo zbirko slovenskih knjig, z drugo pa celo v Ljubljani. Po preimenovanju gledališča v Sindikalno gledališče smo naštudirali . Cankarjevo »Pohujšanje v dolini Sentflor-janski«. Od tedaj dalje sem vsa leta pomagal tam, kjer sem bil potreben. Nikdar nisem odklonil nobene vloge, ki so mi i9 dodelili. Seveda sem imel najraje take, ki so zame, torej vesele ali humoristične, kakor jim tudi pravijo. Najbolj všec mi je bila vloga iz operete »Mala Floramv«, pa tudi z vlogo t pravljični igri »Pastirček Peter« sem bil zadovoljen. Z občinstvom se vseskozi dobro razumem. Kadarkoli se pojavim na odru, ljudi razvedrim. — Iz vsega, kar mi je pravil France, sem lahko ugotovil, da je prav tako zaljubljen v gledališko umetnost kot v umazano in naporno livarsko delo v jeseniški železarni. In še sem ga pobaral: — Kako pa v bodoče, ali boš ostal aktiven igralec v gledališču? — — Mislim, da me po petstoti predstavi ne bodo vrgli iz gledališča. Pa če me tudi zapodijo skozi ena vrata, bom prišel skozi druga nazaj. Ko bom upokojen, bom imel dovolj časa za u-čenje in bom kos tudi kakšni daljši vlogi. Otroka sta že dorasla, žena je stalno v gledališču ali pa pri pevski vaji, zato doma nimam kaj iskati. — Zahvalil sem se mu za prijetno kramljanje, v imenu bralcev pa sem mu čestital k lepemu jubileju na gledaliških deskah in mu želel še nadaljnjih uspehov. P. Ulaga ^ledaiuce ćm, film fto 6vetu> Evgen O'Ncill (1888—1943), dolgo časa vodilni ameriški dramatik, je 25 let po smrti spet zaživel na odru v svoji polni moči. Švedsko kraljevsko dram- sko gledališče v Stockholmu je godke, povedal resnico o svojem uprizorilo njegovd tragedijo življenju. Za cinizmom in ogor- »Dolgo potovanje v noč«. Napi- čenostjo se skriva ljubezen do sal jo je 1940. leta in 3 leta kas- človeka, pa če je na zunaj še neje, ko je umiral, je v oporoki tako slab. zahteval, da rokopis objavijo . --- šele čez četrt stoletja. Delo je Na Cubi in v Havani so ta avtobiografsko in nam odkriva mesec začeli snemati film »Sta- tragično življenje pisca, njegove rec in morje« po istoimenski matere, očeta in brata. Kritiki, noveli Ernesta Hemingwaya. V Literarni večer v Kranju ki so prišli na premiero vperuju bodo posneli prizore o ribarjenju. Film producira družba Warner Brothers, režira ga Fred Zinnemann, glavno vlogo pa igra Spencer Tracy. Stockholm, so ocenili njegovo tragedijo za najboljše sodobno gledališko delo. O'Neill je zdaj, ko je čas ublažil spomine in do- Literarni večer v Kranja Preteklo sredo jo bil v Kranju, v zgornji dvorani Sindikalnega doma literarni večer. Predstavil se nam je literarni klub »Mlada Ljubljana«, ki združuje lite-rate-dijake. Klub obstoji že dve leti in je že večkrat priredil literarne večere, doma in v drugih krajih. Člani so že premagali začetne težave in si sedaj uspešno utirajo pot navzgor, dasi se sem in tja še vedno opazi kaka začetniška napaka. Večera se je udeležilo okoli 100 mladincev in mladink, pre- težno dijakov. Čudno je le, da ni prišel nihče iz vrst vzgojiteljev. Številna udeležba mladine dokazuje, da se ne zanimajo samo za film, ampak tudi za druge kulturne prireditve. Mladim literatom so dali dijaki priznanje za izvajani program. Dobro bi bilo, če bi podobni večeri mladino še večkrat združili. Vikuš. V letu 1956 predvidevajo snemanje 7 Walt Disneyevih filmov. Med njimi so »Pesem Juga«, »Dirka velike lokomotive«) _ »Davy Crockett in gusarji« itd. Delbert Mann, 36-letni filmski in televizijski režiser je dobil prvo nagrado Ameriškega združenja filmskih režiserjev za najboljše režirano delo v letu 1955, in sicer za film »Marty«-Za režijo v televiziji je dobil prvo nagrado Don Weiss. Združenje je podelilo še štiri nagrade. Audrey Hupborm in Fred Astaire sta prevzela glavne vloge v Paramuntovem glasbenem filmu »Smešen obraz«. Glasbeno spremljavo bodo vzeli iz istoimenske komedije Ire Gersch-wina. VER Premalo krvodajalcev Pretekli teden je bil na Jesenicah uspel občni zbor Rdečega križa. Poročila delegatov dokazujejo, da je v tem industrijskem mestu organizacija Rdečega križa zelo aktivna In ima za seboj že vrsto uspešnih akcij. Le krvodajalstvo je razočaralo aktiviste, čeprav so si toliko prizadevali, da bi bila prav ta akcija najbolje izvedena. Komisija za podmladek je poročala, da se mladi rod resno loteva dela in tudi zdravstveno-prosvetna komisija beleži kar lepe rezultate. Predsednik O-krajnega odbora RK tov. Brovč je v razpravi poudaril, da postaja ta humana organizacija iz dneva v dan širša in aktivnejša. Vse člane je treba seznaniti z njenim delom in skrbjo za dvig zdravstvene zavesti nad ljudnv. Naloge organizacije RK so velike in zahtevajo plemenitosti in požrtvovalnosti. Na občnem zboru so med drugim tudi sklenili, da se v Tednu Rdečega križa, od 6. do 13. maja, skupno s sindikati pogovore o delavski mladini v tovarnah. Zanjo naj bi prirejali tečaje iu predavanja, o krvodajalstvu, saj take ljudi, ki bi žrtvoval; svojo kri, bolnica vsak dan nujno potrebuje. Predsednik občinskega odbora SZDL tovariš Sčavni^ar je ugotovil, da se je Socialist'č-na zveza premalo zanimala za organizacijo RK in obljubil, 'Ja se to v prihodnje ne bo več dogajalo. S. Zveza književnikov Jugoslavije je razdelila prvomajske nagrade za najboljši letošnji roman, pesnitev in esej. Nagrajeni so Novak Simić za roman »Brača i kumiri«, Blaž Koneski za pesniško zbirko »Vezalka« in Marko Ristić za esej »Trije mrtvi pesniki«. Nagrade znašajo po 200.000 dinarjev. Komisija za kulturne stike z inozemstvom je odločila, da gre letos na pariški festival ljubljanska Drama, in sicer s Cankarjevo dramo »Hlapci«, ki je bila v režiji direktorja Slavka Jana ena najboljših predstav povojnih sezon. 100 -letnico rojstva znamenitega srbskega komediografa Jovana Sterije Popovića je kulturna javnost proslavila z gledališkim festivalom v Novem Sa- du, katerega so se udeležil najboljša jugoslovanska gledališča. Na tem festivalu je bil nagrajen prvak ljubljanske Drame Stane Sever za vlogo Jermana V »Hlapcih«. V Indiji izide v kratkem v jeziku hdndu Ivana Cankarja »Hlapec Jernej«. Delo je prevedeno z angleščine. V francosko - italijansko - j°* goslovanski koprodukciji oodo menda že v maju začeli snemal film po znanem romanu Julesa Verneja »Carski sel«. Režira i" talijanski režiser Carmine Gal-lone, glavno žensko vlogo ižra francoska igralka, moško P3 nemški igralec Kurt JiirgenS-Jugoslovanski prispevek v tej koprodukciji izgleda, da bodo naši čudoviti pejsaži in kvečjemu še poceni tehnično osebje. 2 •'••Sireijike ŠT. 35 / 4. MAJA 1956 515252 »Pohujšanje" v Prešernovem gledališča Zatirajte in izogibajte se vsakršne površnosti ter se zavedajte pri vsaki besedi, pri vsaki misli, da igrate — Cankarja! Bratko Kreft »Pohujšanje«. . . Za marsikoga je to Cankarjevo delo resnično pohujšanje- kdor pa iskreno doj ema umetnost, za tistega je srečanje s »Pohujšanjem« vedno pravo doživetje. S svoj satirično in izpovedno vsebino nas pretrese do najintimnejših globin našega človeškega bistva in nam pričara resnično Podobo umetnika Cankarja - veličastno po izpovedni tragiki in jedko - satirično po svojem opazovanju majhnosti družbe, ki laže, pa bodisi, da se tega dodobra zaveda, a skriva, a1! pa naivno sama sebi verjame. Čeprav je Cankarju že marsikdo, in mu bo verjetno še, očital, da je obrnil s »Pohujšanjem« hrbet domovini, jo osmešil, pokazal njeno hinavstvo in z zlobnim nasmehom odšel, ne da bi se ozrl, nas vendar farsa, *e dojemamo njeno bistvo, mora nujno prepričati prav o nasprotnem. Ogledalo, ki ga je dr-«0 dolini šentflorjanski, da se je ogledala v njem, je oprijemal z roko'človeka, ki je prevar j en z najbolj iskreno ljubeznijo do nje, a ki se zaveda svojega poslanstva, »da naturi ta-korekoč ogledalo drži...«, če Povemo s Hamletovimi besedami. Razreševal je problem svojega sožitja oz. nasprotstva s sočasno družbo in svojega obstoja v dolini šentflorjanski, ki ga Preganja - umetnika. S satirič-nostjo in posmehljivostjo, kakršne je bil zmožen samo Cankar, je odgrnil pregrinjalo, k: je zakrivalo šentflorjansko zlaganost — in se ji nasmejol do solz. Potrkal pa je s tem na vest sleherniku, ki se bo zavzeto spraševal — kaj nisem tudi jaz tak, mar ... In osramočen bo Povesil oči pred svojo lastne Podobo. Družba — tu imaš svojo čednost razgaljeno do dna — tako s svojo sliko Sentfl. kliče genialni Cankar, ki je najbolj sovražil zlaganost, hinavščino, u-» azanost, skratka pokvarjenost v sočasni družbi. Krištof Ko-bar -s umetnik, po šentfl. razbojnik, je prišel v podobi Petra, šentfl. otroka pod vrbo rojenega, in si pokoril dolino šent-florjansko. Postal je njen gospodar, toda kmalu je spoznal, da hlapcem ni prijetno gospodovati, zlasti če se moraš zaradi tega gospodstva odpovedati u-stvarjanju in ne smeš biti popotnik. Konflikt med umetnikom in družbo je tu in ni ga moči zanikati; a glej usodnost začaranega kroga — v stalnem konfliktu sta, a ne moreta živeti drug brez drugega. Sentfl. se olajšano oddahnejo, ko Peter odide, misleč, da so se »pohujšanja« otresli, ne da bi se zavedali, da je umetnik tisti, ki ogledalo .. . no, pa to smo že slišali. »Pohujšanje« je razcepljeno po svojem glavnem dogajanju na dva dela — na šentfl. problem, ob katerem se kar iskri Cankarjeva satiričnost, in na intimni problem Cankarja umetnika in človeka: njegov odnos do umetniškega poklica m domovine. To drugo je izraženo v lirični izpovednosti in močno zagrnjeno s simboliko; prvo pa je odeto v fantastično grotesko. Problema se zdita na prvi pogled ločena, sta pa vzročno zvezana in »Pohujšanje« si ne moremo misliti, če okrnemo eno ali drugo. Umetniška moč »Pohujšanja« ni v satirični teatraliki nič večja, kot v čisti izpovednosti 2. dejanja. Morda se zdi, da je ta liričnost odrsko neučinkovita; pa čeprav bi bilo to res, bi revizija »Pohujšanja« v tem smislu razbila organičnost farse in vzela delu tisti čar liričnost;, ki je tako značilna za vso Cankarjevo dramatiko, pa bodisi, da jo jasno opažamo ali pa je skrita pod nekim na videz prav nič liričnim plaščem. Uprizoritev »Pohujšanja« v PG se je, v režiji Miloša Mi-kelna, pokazala kot posebnost in kot nekaj, kar se razlikuje od dosedanje prakse. Le bojim se, da je bil vtis, ki ga je gledalec dobil, zgrajen zgolj na režiserjevi premisi: drugače kot dosedaj. Povsem jasno je, da »Pohujšanje« ne prenese doslednega realizma, zato se je navidez zdela Mikelnova koncepcija neka sveža sapica, ki bi lahke prijetno zapihljala, če bi se režiser dovolj zavedal, da ne smt Cankarju odvzeti njemu taKo specifičnega duha in tona. Cankarjev tekst je preveč rahločuten, da bi smeli zanemariti tudi najmanjši odtenek. 2e zgoraj sem omenil, da sts si lirski in satirični del povsem enakovredna in »Pohujšanja« brez enakovrednosti obeh nI V našem primeru je režiser dal prednost drugemu — objektivnemu delu in posvetil manj pozornosti subjektivnemu. Seveda je povsem jasno, da je šenttl. spektakel odrsko mnogo bolj oprijemljiv, kot pa lirična -vsem dobesedno, ne da bi jih upošteval historično. Zato je med Cankarjevim in režiserjevim pojmovanjem karikature nedvomno prepad, ki ga opraviči lahko samo majava teorija o popolni režiserjevi suverenosti v obravnavanju dramatskega teksta. Tako smo namesto Cankarjeve jedke in do skrajnosti izkristalizirane satiričnost! ter duhovite ironije, žal videli le bolj ali manj ponesrečeno karikaturo, ki s tretjim dejanjem prehaja že v neokusnost. Zaradi tega je bila tudi zabrisana učinkovitost iztreznitve Sentfl. (slika osuplosti Sentfl., ko spoznajo, kdo je Peter, je bila povsem zabrisana), ki morajo kljub pijanosti preiti v dostojanstvenost in po šolarsko, ne pijansko, zapeti »pohujšanju vkljub«. Tako je ostal tudi neizrabljen kontrast med resničnim stanjem »Doline« in njenim videzom. Pa tudi tipičnost eseb je bila zaradi tega okrnjena. Nad tem forsiranjem bi se, mislim, močno zamislil tudi Cankar, kajti čeprav je njegova ironija do skrajnosti brezobzirna, pa je vendar silno ubrana in niti najmanj vulgarna. Neizrazitosti in bledosti lirike v »Pohujšanju« Ob tej uprizoritvi se niti najmanj ne čudimo, če poznamo režiserjevo zamisel, da je potrebno v 1. prizoru 2. dejanja črtati »skoraj vso mesečino« (GL, 210). Takšno ravnanje pelje v preveliko poenostavljanje umetnine, pa čeprav na račun odrske učinkovitosti. Ce očitamo režiserju premalo razumevanja za Cankarjevo liriko in premalo mere v karikaturi, pa mu to moramo tudi kar se tiče Cankarjeve govorice, ki je z desk PG premalo zvenela kot »slovesna velika maša slovenske besede« (H. G run). Režiserjeva mladostna neugnanost se Je močno izživela in čeprav ga Je morda prav ona zapeljala v preveliko burkaštvo, pa Je na drugi strani botrovala temperamentnostl uprizoritve. Režiserjevemu hotenju — novo »Pohujšanje« — je stal tesno ob strani tudi scenograf Mile Korun. Njegova scena je sicer zanimiva po domiselnosti, lahkotnosti, iluzornostl itd., r.a drugi strani pa prav nič can-karjanska, in s svojim konstruktivizmom, ekspresionistično postavljenostjo (paleta!) in narodopisno okrašenostjo le še povečuje disharmoničnost uprizoritve. Kljub svoji navidezni prostorni nezahtevnosti, se mi vendar zdi, da je režiserja močno utesnjevalo, zlasti s svojo pol stalnostjo (mislim na paleto) Utesnjevala ga je prav posebno v 3. dejanju, ko Je prav zaradi tega mizanscena prehajala skoraj da v anarhičnost, da ne govorim o rahlem rušenju ravnotežja skozi vsa tri dejanja. Za Petra ne bi mogli pritrditi režiserju, da je njegova poglavitna lastnost, da »se redi od akta do akta«, pa najsi to razumemo simbolično ali pa konkretno (na odru tega ni bilo opaziti). Saj je to vendar samo atribut, ki je nujno zvezan s Petrovo vlogo, ki jo ima v šentflorjanski dolini — kajti on gospodari. Njegov dvojnik - umetnik pa je prisoten v zavesti vedno in se ne zbudi »le rekdo-kdaj«. J. Zupan kot Peter ni gospodaril na odru, kot bi to moral po svoji funkciji. Kljub resnemu prizadevanju, da bi sam sebe razgibal, je ostal bled, brez žarke emotivnosti in mestoma prehajal v deklamacijo. Ne moremo mu pa odrekati simpatičnosti in zavzetosti. Ja-cinta je svojeglava, otroško razvajena, bohotna ženska, sladka in opojna — skratka takšna, kakršno si človek sam ustvari v svoji iluziji ženske lepote, ki naj jo Jacinta predstavlja.'' N. Bavdaževa je Jacinto ljubko kreirala. Pravzaprav je reševala s svojo igro lirični ton, ki ga je režiser zanemarjal, in s svojo žensko naivnostjo ter čustvenostjo (ples!) lahko pričarala svojevrstno, podobo Jacinte, čudežne Jacinte, ki je bila Cankarju tako pri srcu. Zamerili bi Bavdaževi le sem in tja preveliko odsekanost v kretnjah. Režiser si je Zlodeja zamislil kot »enega izmed Sentfl. in nič več« . . ., ki je »neumen precej bolj, pokvarjen pa precej manj, kot katerikoli izmed Sentfl« (GL, 215). Toda, kako naj bo Zlodej tako neumen, če govori tako duhovito; mišljenje o ne-pokvarjenosti in neumnosti pa zavrača že samo njegovo simbolično ime Konkordat. Povsem navaden Sentfl. pa tudi ne more biti, saj se v njegovem dvomu odraža Cankarjev dvom v sebe. Režiser je spremenil tudi tradicionalno Cankarjevo figuro Zlodeja, kar pa ni motilo. Zlodeja je predstavljal M. Ceg-nar, v skladu z režiserjevo zamislijo. Nič privzdignjen, namesto kiselkaste zlovoljnosti pa je bil le hudo nebogljen in naivno zaskrbljen. Cegnarjev Zlodej je bil izdelan do fines, včasih kar ohlapen, še zdaleka pa premalo sramežljiv, kar se svoje zlodejevske nature tiče. Drobnih domislekov mu sicer ni manjkalo in tudi nekaj hudi-čevske ljubeznivosti, pogrešali bi pa res Zlodej evsko klavr-nost. Dokaj posrečen je bil v mimiki. Zupan I. Grašiča se je, vkljub sicer skrbno izdelani o-sebnosti, premalo zavedal, da ne sme zgubiti dostojanstvenosti, pred katero ni nesramen niti * Od petka do petka Praznik dela smo proslavili nadvse svečano, prav v /seh krajih naše dršave. Nekje bolj, nekje manj. Tu in tam je vreme nagajalo. Razen številnih proslav pa so posamezni delovni kolektivi proslavili Praznik dela tako, da so začeli obratovati posamezni novi oddelki v tovarnah ali pa docela novi objekti. Po uspešni preizkušnji velikega parnega kotla in vseh naprav, ki so tieKtrOrflG z njim v zvezi je začel 1. maja de- ^AČftnni flalfl lovati turbo agregat termoelektrar- JUdtUllj UcDU ne y §oštanju Na sam prazniik dela pa so že priključili agregat na vi-' sokonapetnostno 110.000 voltov omrežje, tako da bo elektrarna že začela oddajati električno energijo potrošnikom. V elektrarno dovažajo sedaj premog iz bližnjega Velenja, ko pa bo v kratkem začela obratovati separaclja, bo ves dovoz premoga prevzela žičnica, ki je že pripravljena za obratovanje. Naš prvi jedrski reaktor bo bržkone začel obratovati že konec leta 1958. V ta namen je prispela v Beograd delegacija šestih sovjetskih strokovnjakov, da bi skupaj z jugoslovanskimi predstavniki pripravila sporazume o tehničnih in komercialnih vprašanjih v zvezi z izgradnjo poskusnega jedrskega reaktorja v Jugoslaviji. Do pogajanj znanstvenikov in strokovnjakov o praktičnih vprašanjih izgradnje prve naše naprave za proizvodnjo jedrske energije bo prišlo na podlagi sporazuma o sodelovanju Sovjetske zveze in Jugoslavije o mirnodobni uporabi jedrske energije, ki je bil sklenjen 28. januarja letos v Beogradu. Po sporazumu bodo jugoslovanski znanstveniki in strokovnjaki sodelovali v vseh fazah izgradnje reaktorja, začenši od projektiranja do dograditve in obratovanja. Del opreme za jedrski reaktor bo izdelala jugoslovanska industrija, kar ji bo omogočilo, da bo hitreje obvladala izdelovanje oprema, potrebne za razvoj jedrske energije v naši državi. Naš prvi jedrski reaktor dacar. J. Kovačič je kot dacar dal prav gotovo svojo najbolj uspelo kreacijo v zadnjem času. Cinični, prekanjeni ter nesramni Dacar se mu je kar prijetno prilegal; morda je bil le nekoliko preveč hrupen, toda nedvomno . originalen. Ostale šentfl. like so predstavljali: učitelja Sviligoja — M. Maver, umirjeno, s pravilno rodoljubno gorečnostjo in po vzdignjenim kazalcem, čeprav sem in tja preveč klišejsko; Notarja — I. Fu-gina rutinirano; Stacunarja — J. Vaj t, nekam nelagodno in premalo sproščeno, kar sicer ni njegova navada; Cerkovnika — F. Trefalt, ki mu ni kaj ugovarjati; Županja je bila V. Ka-lanova, žensko spogledljiva in živahna; Dacarka — A. Hlebce-tova, sicer razigrana v svoji vlogi, toda nikakor ne v skladu s »Pohujšanjem« (to gre pač na rovaš režiserja); Stacunarka — H. Skebetova in Ekspeditori-ca — N. Sirnikove se nista mogli otresti velikobesedarskih manir, kar pa velja do neke mere tudi za A. Hlebcetovo in za druge Sentfl. J. Pristov je bil kot Debeli človek resna figura, ki naj predstavlja oblast; mladi F. Ju van pa je kot Popotnik pokazal marsikatero črto svojega talenta, ki bi ga bilo potrebno izšolati. Ne smemo pa pozabiti, da nad vsemi Šentfl. visi oblak režiserjevega pretiranega karikiranja. Ne glede na naše opombe, mislim, da bo Cankarjevo »Pohujšanje« samo na sebi privlačevalo publiko v PG. GREGOR KOCIJAN Zgodovinsko branje 10 Železarstvo na Gorenjskem Slavko Smolej : Železarske Jesenice Deset let pa so hodili kolektivno pogodbo na ikoflo skupaj s podpredsednikom u- delavstva. Pravnega sveta KID od leta 1919 Se isto jesen je delavstvo od-dalje, Avgustom Praprotnikom, povedalo kolektivno pogodbo. Po dividende, ki so se ustvar- Pogajanja za novo pa so se za-Jale v tovarni na Jesenicah in vlekla za vse leto, dokler df-na Javorniku. Nova skupina delničarjev nastopi pri jeseniški železarni v letu 1929, ko preidejo obrati jeseniške in javorniške tovarne v ^oke Nemca Westna iz Celja, italijanski kapital zamenja z nemškim. Novi lastniki so kmalu uvideli rentabilnost investicij v železarski industriji na jugoslo-vanskih tleh. Težave pri nabavi grodlja prisilijo KID, da zgradi leta 1937 prvi plavž. Število delavstva se v tej dobi stalno dviga. Od 2300 delavcev in nameščencev v 1. 1929 naraste kolektiv železarne na 5080 v letu 1940. Jeseniško delavstvo si v dolgoletni borbi kljub trenutnim neuspehom stalno izboljšuje svoj položaj. Organizirano delavstvo vodi trde borbe z upra-vo KID. Delavstvo ne popušča, KlD grozi, da bo zaprla obrate. Pri tem pa se poslužuje ustra-novalnega manevra, da bo za-radi naraščajoče svetovne krize korala ustaviti obrate in odpustiti vse delavstvo. Leta 1932 je KID to tudi stopila. Iz spekulativnih razlogov jfi ustavila obratovanje tovarne Jn odpovedala vsemu delavstvu. Tako je ustrahovala javnost, jjjase pa si je s pomočjo prosja-~enja meščanskih strank izvlekla kredite od države in odpovedala službo 600 delavcem. Od "»tih pa, ki so ostali, je izsilila lavel niso zaustavili strojev ter odšli pred upravo podjetja. Naslednji dan je bila pogodba podpisana. Leta 1935 so delavski zaupniki-komunisti še odločneje začeli postavljati zahteve delavcev. Podjetniki niso hoteli popustiti, zato so delavci stopili v stavko. Dne 12. julija 1935 je nočna izmena Javorniških valjavcev o-stala ob 6. uri zjutraj v tovarni. Skupaj z dopoldansko izmeno, Prebod elektropeči v jeseniški železarni ki je prišla ob tej uri na delo, so ustavili obratovanje. Njih žene in dekleta pa so zastražile vhode in izhode ter pazile, da bi kak stavkokaz ne odšel. Med javorniške valjavce je prišel takrat Franc Leskošek-Luka kot predstavnik delavske zbornice v Ljubljani in podprl delavstvo v njegovih zahtevah. Skupaj z ja-vorniškima valjavei so stopili v stavko tudi jeseniški obrati. Solidarnost s stavkuj očimi je pokazala takrat vsa jeseniška javnost. 40 žandarjev, ki jih je ravnateljstvu KID poslal v pomoč ban dravske banovine, ni opravilo ničesar, podjetniki so morali popustiti v korist stav-kujočemu delavstvu. Izbruh druge svetovne vojne je močno dvignil konjukturo železarske industrije. To priložnost so izbrali tudi v Tretji Rajh zagledani vodniki KID ter investirali v podjetje čedalje več kapitala. Ob botrovanju vojnega zločinca in izdajalca generala Rupnika ter ob prisotnosti nacističnih gospodarjev jeseniške železarne je na Jesenicah leta 1940, na državni praznik 1. decembra, zagorel drugi plavž. Nacistična okupacija Jugoslavije spomladi 1941 ni spremenila gospodarjev jeseniške železarne. Podjetje ni bilo porušeno in je začelo delati za okupatorja. Nemškutarsko uradništvo KID, ki je ostalo na svojih položajih v jeseniški tovarni še iz Časa Avstro-Ogrske, je takoj po prihodu Hitlerjeve vojske hotelo napraviti železarno in Jesenice »Deutsch fiir immer«. Toda nacističnim zločinom se je uprla partizanska puška. Nad dva tisoč delavcev se je odzvalo pozivu OF do konca leta 1944 in šlo v borbo za osvoboditev. Delavstvo, ki je ostalo v podjetju, je delo sabotiralo, kjerkoli je moglo in znalo. Preseglo bi o- kvar te kratke razprave če bi hotel le deloma navesti, kako je jeseniško delavstvo v najtežjih dneh enotno stopilo v odločilni boj za svojo nacionalno in socialno osvoboditev ramo ob rami z jugoslovanskimi in vsemi svobodoljubnimi narodi.. Povem naj le, da je že v prvih počet-kih osvobodilnega boja velik del jeseniških delavcev zamenjal, valjavske klešče za puško, kladivo ža ekrazit, ker je ostal zvest svoji proletarski zavesti in svetlim ciljem končne zmage delavskega razreda. Leto 1946, leto osvoboditve in zmage, je prineslo železarskim Jesenicam novo obdobje. Stari lastniki in gospodarji jeseniške železarne so ušli z vsemi trabanti. Upravo nad železarno je prevzel delegat ljudske oblasti, podjetje je bilo v duhu sklepov II. zasedanja AVNOJ nacionalizirano. Prej zaničevani domači specialist je pognal obrate, hkrati pa je pomagal vsem ostalim železarskim kolektivom, ki so želeli pomoči. Z uveljavitvijo načrtnega gospodarstva je jeseniško delavstvo dobilo velike naloge. Izredni delovni polet in požrtvovalnost jeseniškega delavstva sta omogočila, da je železarna izpolnila visoko postavljene letne plane. V letu 1947 z 110%, v letu 1948 z 107%. Obrati železarne so se začeli znova po-večavati, razširjati in modernizirati. Leta 1949 je šla.v pogon druga elektro-peč, jeseni istega leta nova valjarna za ladijsko pločevino. Očiten napredek je bil storjen tudi pri izdelavi kvalitetnega jekla. Leta 1949 je bila zgrajena nova industrijska šola z mnogimi učnimi delavnicami in lastno učno livarno s kupol-ko za mladi industrijski naraščaj. Domovina je zacelila svoje največje rane. Prišel je 20. av* gust 1950. Cas, ki je izpolnil re- volucionarno geslo: »Tovarne delavcem!« Neposredni proizvajalec je prevzel v svoje roke proizvajalna sredstva, Železarno Jesenice, v skupno korist in dobro. Jeseniškemu delavcu, ki mu je z roda v rod ukazoval tuj gospod, ko je kopal železno rudo, jo topil v fužinah in izdeloval lične železne izdelke, da je z njimi lahko tekmoval na svetovnem trgu in bogatel na njegovi zemlji, on pa je s krvavimi žulji služil svoj vsakdanji kruh in z upognjenim hrbtom ubogal; temu delavcu, je 2. avgusta 1951 že tresoča roka Etbina Kristana napisala v spominsko knjigo: »Delavski svet upravlja o-gromno podjetje, ki se je od »mojih« časov najmanj potro-jilo! Kdo izmed nas, kdo izmed tedanjih delavcev-sužnjev bi bil takrat mislil, da bo doživel uresničenje takih drznih sanj! A danes so resnica. Treba je bilo mnogo trpljenja, mnogo težkih bojev, strašnih krvavih žrtev, a niso bila zaman. Jaz se globoko klanjam ob spominu na junaštvo delavskega razreda, se presrčno veselim njegovim dosedanjim ogromnim uspehom in sem presrečen, da pojde po tej poti naprej, od zmage do zmage, dokler ne bo dosežen cilj in dovršena ponosna stavba, ki ji je ime socialistična, neodvisna ljudska Jugoslavija! Danes je Železarna Jesenice močan gospodarski, s tem pa tudi politični činitelj naše socialistične skupnosti. Skoro polovico potreb po železu in jeklu v naši državi krije proizvodnja Železarne Jesenice. Dandanes proizvodi Železarne Jesenice znova z uspehom konkurirajo na številnih inozemskih tržiščih. Pridne roke jeseniškega delavstva pa so porok za nove uspehe, ki bodo v čast in korist vsej naši skupnosti. ST. 35 / 4. MAJA 1956 3 ftragi cicibancki in pionirjil Da ste lepo proslavili jpo šolah minule praznike, predvsem delavski praznik 1. maj mi je znano. Praznik 1. maj je postal po osvoboditvi, skoraj bi rekli, že splošno ljudski praznik in se je močno zakoreninil med našimi ljudmi. Saj je to praznik delovnega ljudstva, ki je povezan z zgodovino naporov in bojev za obstanek in boljše življenje vseh delavcev. Da tudi mi nekako podčrtamo praznično obiležje praznika 1. maj razpisujemo zopet nagradno tekmovanje Nagradna križanka ni tako težka, da ne bi mogli poslati rešitve clo 12. maja. Pomnite, da mora biti rešitev na odrezku in tudi na ime Jne pozabite, ker gredo vse rešitve drugače v koš, saj ne morem duhati, kdo jih je poslal. Izbrani bodo nagrajeni z lepimi knjigami. Dragi Tine, veš, tvoje umetnine sem odstopil kar našemu glavnemu uredniku in je bil navdušen, mislim, da bodo že objavljene, ko pridejo na vrsto. Druga zamisel, ki sta jo skovala s tovarišem Janezom, je pa zaenkrat malo prehuda. Da bi vidva sestavila nekako slikanico po znani povestici priznanega pisatelja Bevka »Lukec in njegov škorec«, ki bi bila sestavljena približno iz 100 slik — ja, težko, težko. Premlada sta za tako delo, ki terja moža, ki dobro obvlada pero. In, dečka, kdo vama je dal dovoljenje, kaj bo rekel pisatelj Bevk. Tine, kar spomni se, kaj sem ti priporočal že, ko si se prvič oglasil, še enkrat: Janez naj napiše kako basen, ti jo pa ilustriraj. Krek Franci, tvoj prispevek je preveč znanstven in ne sodi v Mlado rast, pošlji kaj bolj poljudnega. Učenci 4. razreda osnovne šole Bled in učenci 2. č razreda osnovne šole Kranj ter drugI, potrpite, vsi pridete na vrsto. Dedek Kosobrln Križanka Vodoravno: 1. mednar. praznik delavskih borb in zmag, 8. letni čas, v katerem praznujemo praznik pod 1. vod., 14. diferenca, razloček, 15. sadje, ki se otepe z drevja, 16. šaljiv, hudomušen, 18. 3. in 2. črka besed« pod 32. vod., 19. unija, združba, 21. vzor, do popolnosti vzvišena misel, vzvišen cilj (množ.), 24. nerabljeni, 25. protipravni napadalec na kako politično o-sebnost, 26. misel, pojem, zamisel, 28. veznik, 29. oglašati se kakor koklja, 31. 1. in 3. črka besede pod 16. vod., 32. pripadnik starih Slovanov, 34. grški bog ljubezni, 37. glavni števnik, 38. neresničen, nepravi, 40. so~ glasnik s prizvokom,' tudi glasbena nota, 41. prebivalec dveh celin. Navpično: 1. karakterizacija (označba) praznika pod 1. vodoravno, 2. egiptovsko sončno božanstvo, 3. priimek, ime, 4. slepilo, slepljenje čutov, do- Tekmovali so... Vidite cicibani, takšna j* ta stvar. Prišel je k meni dedek Kosobrin in mi dejal: »Daj no, napiši za moje male bralce po-vestico.« »No da, pa bom,« sem mu odvrnil. Pa sem sedel, položil papir predse in vzel svinčnik v roko. »Tako, sedaj pa začnimo,« sem si dejal. Toda kako? Kaj pa naj napišem? Nič pametnega ml ni prišlo na mar. Grizel sem svinčnik, grizel in grizel, polovico sem ga ie ogrl-zel, pa nič! Smentana muha! Razjezil sem se, zabrisal tisti košček svinčnika, ki ga še nisem ipogrizel, ob tla in jezen stopil pred hišo. Pred mojo hišo se začenja steza, ki drži v gozd. Kaj ko bi šel malo pohajkovat? Sprehodim se, potem se pa vrnem in napišem povestico, kot sem obljubil. In sem jo mahnil v gozd. Ob poti so mi cingljali zvoniki v pozdrav. Glej! tamle pod igr-mičkom je pa že prva troben-tica. Utrgal jo bom in zatro-bental nanjo, da se bo razlegalo po vsem gozdu. Sklonil sem se, tedaj pa se je zaprašilo za mojim hrbtom in po stezi jo Švignila ko blisk srna Sloka. »Hoj! Postoj!« sem zaklicali za njo. Vsa spehana se j« ozrla. »Nimam časa, mudi se ml.« »Kam pa tako hitro?« sem jo pobaral. »I, veš, tekmo imamo. Vse živali se bomo pomerile, katera Je najhitrejša.« »Počakaj, grem še jaz s teboj,« sem jo poprosil. »Samo hitro, da ne zamudiva,« me je priganjala in jo ucvrla, da sem jo komaj dohajal. Kmalu sva prisopihala na jaso. Tam so bile zbrane že vse živali. »Kdo bo zmagal?« sem vpra- šal vrhovnega sodnika sovo Uharico. »Zmagal bo najboljši,« mi je kratko odgovorila in že odhitela pogledat, ali so časomerjlrt pripravljeni. ga pozdravil. »Boš ti tudi tekmoval?« »Jaz? Ne. Veš, sem že prestar. Ah, da. V mladih letih, takrat bi vse te mlečnozobce ugnal v kozji rog, danes pa . .. -,- a{ agditjl •no^v umi 1 V'iiise tov*. . • >iq aan oaifl Zakaj se sonce zjutraj je zbudilo in pozlatilo polja je? ' Zakaj veselje se je spet vrnilo in napolnilo srca je?6V*af Zakaj so travniki ozeleneli? Zakaj so ptički tak' veselo nam zapeli? rru odoboff oq oatsaS hsa •• oAbsi :•: rnt;voseq|> <;q ,9&fii i /OS aidobo »jO/1 ni ,ob a( ,\b ,isjf *q M Trto li* tisa aa Id st Srabočan Bronlslava ,;0f> | dijakinja mq oaUm m ,;0 .manJolG! Zato, ker prišel spet je prvi maj; ta prvi maj, ki smo se zanj borili, ki borci naši zanj so kri prelili. Zdaj prišel je ta prvi maj. Zastave plapolajo vsepovsod, po ulicah pomika se sprevod. Tam spredaj godba nam koračnico tfira; ve« zrak Je poln vzklikov od srea ■iriii.'ij ftff IZ DEDKOVEGA NABIRALNIKA »Tekmovalci na mesta!« s« je zadrla sraka. Na jasi je vse oživelo. »Malo počakajte, nekaj sem pozabil,« je tedaj kriknil zajec Hitra taca in oddrvel proti domu, da sem utegnil videti samo še njegov repek, takoj nato pa je še ta izginil v grmovju. »Smentana taca,« je zagodr-njal medved Brundo. »Ta pa vedno kaj pozabi.« »O! Glej ga no, Brundo,« sem Kaj hočeš, staramo se. Jaz sem tu službeno. Nagrade bom razdelil.« »Nagrade?« sem se začudil.. . Ali imate tudi nagrade?« »Seveda jih imamo,« se je iz-prsil stari Brundo. »Pa še kakšne nagrade! Naša tekma ni kar tako. Pomisli samo, kakšna Je prva nagrada. Zmagovalec bo prvi pozdravil Pomlad.« »O da, potem se pa že izplača tekmovati,« sem se strinjal. »Kaj pa ostale nagrade?« »Druge nagrade so tudi lepe, imamo ...« (Se nadaljuj«!) OBISK Med vojno je okupator porušil postajo na Jesenicah. Z marljivim delom so zgradili naši delavci novo postajo. Pred kratkim pa smo tudi mi šli na Jesenice, da si ogledamo to poslopje. Postajo nam je razkazal prijazen železničar. Vodil nas je skozi različne prostore. Ogledali smo si čakalnico, brzojavni aparat, najmodernejši pisalni stroj — teleprinter. Na tem stroju ije pisal železniški uslužbenec v Ljubljani, tipke pa so na Jesenicah same udarjale in pisale sporočilo. Ogledali smo si tudi centralno kurjavo, katera ogreva vse poslopje. Pozimi, ko bo na strehi veliko snega, bodo ogreli streho in sneg se bo stopil. Nekateri moji sošolci so govorili po zvočniku. Po tem zvočniku napoveduje nameščenec prihod in odhod vlakov. Pokazali so nam tudi njih šolo, kjer se učijo mladi železničarji. Videli smo tudi carinarnico. Ko smo si ogledali postajo, smo šli tudi v kurilnico. Upravnik kurilnice nam je pokazal lokomotivo in nam marsikaj zanimivega razložil. V kurilnici popravljajo pokvarjene stroje. Tam Imajo tudi kovačnico, vi- 9la ob ofin deli smo še mnogo dr^gj^, st^, jev. Z nami so bili vsi ze^cpr^ jazni. Ta poučni izlet ie ifcSsf&J lo zanimiv. Vsem tovarišem žen lezničarjem se lepo zahvs učenci 4 razreda osnovne^ iole Bled }i iailob v g( Mi že vesie? zdevnost, blodnja, 5. okrajšano moško ime, 6. podrednl veznik (če), 7. sporočiti, naznaniti, oglasiti, 8. znojen, 9. gora v Švici (narobe kaz. zaimek), 10. čistilno sredstvo, 11. začetnici slovenskega časnika, 12. uradni spis, javna listina, 12. denarna enota evropske države, 17. isti, istoveten, enak, 20. rezervoar, nabiralnik vode, 22. arabski žre-bec, 23. okrajšava za evropsko državo, našo sosedo, 27. oče (o-troški izraz), 30. pritok Donave v Avstriji, 33. prekanjenka, pre-metenka, navihanka, 35. vrv, konop, 36. siv, 39. nikalna oblika pomožnega glagola. NA POLI ANI In zvečer so z lampijondki letale kresnice, v gradu pa so priredili bučne veselice. Čriček solo je prepeval, miška je plesala, polžek pa je v kotu dremal, luna se smejala. 4 Wmi Ja na odru nastopila tista sitna osa, ki za prazen nič- je jezna, tenka vsa in bosa. Iz kristalnih čaš so pili sladko vsi medico, z zlatih krožničkov so jedli torto in potico. ST. 35 / 4. MAJA UM Za nameček s sladoledom vse so pogostili, v akledicah so ga srebrnih naokrog nosili. Naposled so muzikanti živo zaigrali In z dvorjankami dvorjani prožno zaplesali. Vem, da je bilo včasih prav hudo pozimi, ko ste brodili sneg do kolen, da pa tudi sedaj še ni prijetno, čeprav se je zima že poslovila in z njo mraz. Vem, da se še radi zavijete v suknjo, da vam veter ne prepiha kosti, saj včasih brije prav neusmiljeno in ko pridete do sape, se radi sprašujete, od kod se jemlje ta nepridiprav. Morda pa še ni znano vsem, da veter nastopa tedaj, ko se poruši ravnotežje v zraku — mrzel zrak je težji in sili navzdol, topel je pa lažji in sili navzgor, da veter piha redno iz kraja visokega v kraj nizkega zračnega tlaka, da smer vetra določamo po straneh neba s pomočjo vetrov-nice, ki stoji na odprtem in ga tudi imenujemo po straneh neba odkoder piha, da merimo jakost vetra po njegovem pritisku na kvadratni meter, ki jo izrazimo v kilogra-mihi ali pa ocenjujemo jakost vetra po veterni lestvici od 0 do 12, z ničlo označimo brezve-terje, z 12 pa po jakosti najmočnejši veter, orkan, da jakost vetra vzporedimo s hitrostjo, koliko metrov prevali v sekundi, da delimo vetrove tudi po tem, kako pihajo in sicer v: stalne, redne, nestajhe, da so stalni vetrovi oni, ki pihajo vse leto v isto smer, da pa so redni oni, ki nastajajo sicer redno, toda smer njihovega gibanja se menja, med te redne vetrove štejemo kopne, morke, gorske, dolinske in puščavske vetrove, da so pri nas najbolj znani redni vetrovi burja, ki piha z visokih kraških planot proti morju (kako je prijetna, ste menda že občutili, ko ste se vozili z ladjo ob naši obali) in vardarac, ki razsaja v dolini reke Vardar in je zlasti pozimi zelo strupen, da pa so najbolj nevarni nestalni vetrovi, ki nastajajo, ko nastopajo posebne in hitre toplotne izpremembne razmere v zraku. Te vrste vetrovi so viharji in orkani, ki so včasih kar strahotni, kar porušijo vse, kar jim pride na pot; ne prizanašajo ne živalim, ne rastlinam, ne ljudem, da so najnevarnejši cikloni, ki se pojavljajo nenadoma, porušijo vse, kar zadenejo na poti in so to vrtinčasti vetrovi, ki nastajajo v tropskih krajih, da je m«d temi tropskimi vetrovi znan veter uragan, ki dosega brzino tudi do sto kilometrov na uro, da ob kitajska obali nastajajo tajfuni, ki tudi ne prizanašajo nikomur, da v Ameriki razsajajo poleti neprijetni tornadi, poaimi pa hurlkani, ki povzročajo tudj veliko škodo, da pa so tudi vetrovi na moč koristni, je že znano marsikomu posebno za razvoj kmetijstva, ker prinašajo s seboj obilo vlage blažijo preveliko vročino, saj nam Je poleti vsaka sapica dobrodošla, ki nam hladi in boža lička, da drse jadrnice po morju le, če piha samo najrahlejši vetr-ček, da imamo mline, ki jih vrte vetrovi, ponekod Imajo celo elektrarne na veter, da... TROBENTI CA IN ZV Ob robu gozda je rastel. n* majhni jasi zvonček. Nekeg* dne je pokukal iz zemljievl videl je da je še sneg in se skrUir»Gea nekaj dni se je sneg-.TAltapil in je nastopilo lepo sončna vre> me. Zvonček je prikukal na da^ Videl je okoli sebe mnogo no-1 vega in lepega. Samo trobenti« ca pod sosednjim grmom je še spala. Zvonček si je imislil: »Čakaj zaspanka, takoj boš vstala!« in je pozvonil. Trobentica se j« zbudila in rekla zvončku: »Zakaj si me zbudil, pusti me, da še malo poležim«. Zvonček pa je ni ubogal, zvonil je še bolj in rekel: »Trobentica, poglej kako lepo je zunaj, vse tvoje sestrice so se že prebudile, vstani še ti.« Trobentica je , odprla cvet in spregovorila: »Saj je že res prava pomlad, hvala ti, da si me poklical, če ne bi bilo tebe, bi gotovo še spala.« Zvončku je bilo nerodno, ker se mu je troi bentica tako zahvaljevala, dejal je: »Trobentica zaigrajva, zapoj-va in veseliva se pomladi.« Janez Lavrenčič 3. razred osn. Iole Planina-Kranj V ELEKTRARNI V Kranju sta dve elektrani-Včeraj smo si ogledali elektrarno Savo. Tu smo videli razne stroje ln tudi vzbujalni stroj-Ogledali smo si tudi veliko ploščo s števci. Kako to deluje in kako je to povezano med seboj nam je razložil neki delavec. Ko smo šli domov, smo se mu lepo zahvalili. On pa nam je odgo' voril: >Pro*imI« Helen ca Drafiak 2. S razred ca No, kako Je bilo s prvo Igrico, ki smo jo objavili v zadnji številki, menda kar dobro, kaj? Kar videl sem vas, kako se podite po dvorišćih in nekje if* vasjo. Kaj pa doma, je prišel kdo v zadrego — mislim pa. da ni bilo hudo. No, danes p* zopet nekaj novega, dobro preberite. IGRA Z 20GO Baretke, čepice, klobuke . • ■ položite v ravno vrsto na tla-Izberite nekoga, ki naj dz dolo* čene razdalje vrže kos lesa, žogo, kamenček ali nekaj podob-1 nega v nastavljena pokrivala-Tisti, v čigar pokrivalo je Žoga padla, ali se samo dotaknila-plane k pokrivalu in zakliče: »Stoj!« Ostali, ki so se irazbeŽaU že preje, obstanejo in se ne ganejo. Oni z žogo mora sedaj nekoga zadeti, razumljivo je, d* bo meril najbližjega. Ce ie mu posreči, da je nekoga zadel, potem polože zadetemu v njego' vo pokrivalo kamenček. Ce P8 Je zgrešil, je sam kaznovan 6 kamenčkom. Igrica se nadalju1e/ meče oni, ki je bil zadet! Kd°r ima tri kamenčke v pokrival11« mora iz Igre, poslednji je zrn«* govalec. Strelci za objave • oglasi V TRŽIČU Danes dopoldan se je na strelišču z vojaško puško v Tržiču zbralo več strelcev, da počastijo dvojni praznik. Tekmovali so v trolboju, SD Tržič, SD Cirče in Kranj. Kranjsko ekipo so zastopali strelci s Primsko-vega, Predoselj, »Save« in »Ti-skanine«. Tekmovanje je motilo slabo vreme, ker je ves čas padal močan dež. Tržičani so se s svojo borbenostjo ponovno izkazali kot nepremagljiva družina ter zasluženo zmagali s 459 krogi napram ekipi iz Kranja s 374 in Cirčami 271 krogi. Najboljši rezultat kot posamezniki pa so dosegli in 150 možnih krogov: Tržič: 1. Janez Perko 108 krogov, 2. Vili Bedina 103, 3. Lado Brejc 101 krog; Kranj: 1. Stane Košnik 88 krogov, 2. Valentin Sušnik 87 in 3. Alojz Lakner 76 krogov; Cirče: 1. Ivan Stružnik 61 krogov, 2. Vinko /Lapajna 59 in 3. Branko Smi-tek 53. V PREDOSLJAH so strelci v soboto zvečer pripravili veliko praznovanje združeno z ognjemetom. Udeležba na proslavi je bila zelo velika, zlasti mladine, ki kaže vedno več zanimanja za tovrstne prireditve. Zbrani množici je o pomenu dvojnega praznika govoril sekretar osnovne organizacije Zveze komunistov Maks Zadnik, pionirji iz osnovne šole so izvedli več recitacij, pevci in godbeniki strelske družine pa so zaigrali in zapeli več partizanskih pesmi. NA VISOKEM so strelci dne 2. maja organizirali prijateljski dvoboj z vojaško puško med strelci iz Predoselj in Visokega. Tekmovanje je motil hud veter, vendar so bili rezultati zadovoljivi. Zmagali so v dokaj napeti borbi strelci z Visokega, kajti ob tem srečanju so Predosljani nastopili s tremi mladinci. Rezultat dvoboja: Visoko 294 napram 281 krogov. Najboljši rezultat pa so dosegli od 150 mžnih krogov: Predoslje 1. Janez Balantič 80 krogov, Slavko Knapič 77 in 3. Jože Hudobivnik 63; Visoko 1. Ivo Bevc 77 krogov, 2. Anton Kisovec 67 in 3. Ivo Ropret 63. TUDI GORENJSKI STRELCI NA PRVOMAJSKI PARADI V LJUBLJANI Prvomajske parade v Ljubljani so se udeležili tudi gorenjski strelci. S svojim praporom sta sodelovali družini s Primskove-ga in fPredoselj. Skoda je bilo, da udeležba ni bila še večja in da se parade niso udeležili tudi strelci ostalih družin. Rado Čarman s-sodišča Proti koncu preteklega leta, kakor tudi pred kratkim, se je pred Okrajnim sodiščem v Kranju zagovarjalo več predsednikov KZ, KDZ in 1 uslužbenec KZ zaradi kaznivega dejanja goljufije. Ti so namreč leta 1953 ko so nabavljali pri Kmetijskem magazinu v Ljubljani in Trgovskem podjetju OZZ Kranj elektromotorje in razne druge kmetijske stroje z regresom, navajali, da jih bodo uporabljale le KDZ in KZ, ki so bile v smislu obstoječih predpisov upravičene do regresa. Dejansko pa so te elektromotorje in kmetijske stroje prodali naprej posameznim kmetijskim gospodarstvom prav tako z regresom, do katerega pa ta gospodarstva niso bila upravičena. S takim ravnanjem je bil oškodovan zvezni proračun, iz katerega se je plačeval regres, za večje zneske. V zagovoru so obtoženi navajali, da jim ni bilo znano, da ne bi smeli nabavljene elektromotorje odnosno stroje za KZ in KDZ s popustom prodajati naprej posameznim kmetijskim gospodarstvom in da od teh prodaj niso imeli nobenih osebnih koristi. Kot se je izkazalo, drži, da obdolženci niso imeli pri tem nobenih osebnih koristi, vendar Pa so jim morali biti znani tozadevni predpisi, saj so bili objavljeni v Uradnem listu. Bili so obsojeni na različne pogojne kazni, razen nekega uslužbenca Kmetijske zadruge, ki je bil obsojen na 4 mesece zapora in sicer iz razloga, ker je izvršil prodajo samovoljno, brez vednosti zadružnih organov. Prav tako pa je sodišče obsodilo vse, da morajo Narodni banki povrniti vso škodo. To naj bo v resno opozorilo vsem tistim, ki se ukvarjajo z nakupom in prodajo elektromotorjev in kmetijskih strojev v kmetijstvu in ki ne upoštevajo predpisov. I. B. iz Smartna pri Cerkljah je v letošnjem letu izvršil dvoje tatvin dinamo motorčkov. Tako je nekega večera v februarju t. 1. v veži gostilne »Pri Gorenjcu« v Hotemožah odlomil iz nekega dvokolesa dinamo motorček v vrednosti din 5000 in si ga prisvojil. Prav tako pa je že v januarju 1956 vzel z nekega dvokolesa izpred Zadružnega doma v Cerkljah dinamo motorček vreden približno 4000 dinarjev. Obe dejanji je na sodišču priznal, zagovarjal pa se je, da je to napravil v vinjenem stanju. Oba oškodovanca sta tudi dobila dinamo motorčke vrnjene. Sodišče ga je obsodilo na 4 mesece zapora pogojno za dobo 3 let, pri tem pa je upoštevalo, da še ni bil kaznovan, da je dejanje priznal in ker je še mlad. V nedeljo štiri tačke za Kranjčane SLOVAN : MLADOST 2:3 <0:2) Preteklo nedeljo je Mladost gostovala v Ljubljani. Srečala se je v borbi za točke v ljubij ansko-primorski nogometni ligi z domačim Slovanom. V prvem polčasu je bilo moštvo Mladosti absoluten gospodar na igrišču in bi bil rezultat lahko še večji, če bi bili napadalci pri streljanju na gol preciznejši. V drugem polčasu sta bili enajsto-rioi enakovredni, morda so ;mej li domačini še več od igre. Toda prednosti gostov niso mogli več nadoknaditi, ker je obramba Mladosti uspešno razdirala vse napade domačinov. Moštvo Mladosti je brez prigovora zasluženo osvojilo obe točki in se tako utrdilo na četrtem mestu v lestvici. TRIGLAV : GRAFIČAR 3:2 (0:1) Težko pričakovano nogometno tekmo med ljubljanskim Grafi-čarjem, ki je vseskozi vodil na prvenstveni lestvici in domačim Triglavom, je preteklo nedeljo oviralo slabo vreme; razmočeno igrišče, hladno vreme in dež sta preprečila, da bi gledalci lahko prisostvovali lepi tekmi. Tako pa smo lahko videli na igrišču samo neumorno podenje za žogo, borbenost in požrtvovalnost in zanimive situacije pred obema goloma, katere so bile zaradi slabih vremenskih prilik še zanimivejše. Kljub temu pa je bilo to srečanje res prvenstveno in v znamenju zagrizene borbe za točke. Premoč domačinov v prvem polčasu ni rodila pričakovanega rezultata. Celo nasprotno, osamljeni prodori gostov so bili bolj nevarni za domačine, ki so v enem takem primeru tudi prejeli gol. V drugem polčasu se je domačinom končno le »odprlo« in so v dveh minutah zabili dva lepa gola ter prišli v vodstvo (Stular II in Cebulj), kmalu nato pa je Mihelčič dosegel še tretji gol. V zadnjih krčevitih napadih je gostom uspelo doseči še en gol in rezultat tekme je ostal do konca neizpremenjen, čeprav sta imeli obe moštvi še nekaj priložnosti. Dne 27. aprila sem v Kranju izgubila zlato zapestno uro. Poštenega najditelja prosim naj mi jo proti nagradi vrne. Zbogar Marija, Savska c. 1, Kranj. Ugodno prodam malo mlatil-nico, težki voz in bojler »Siemens« 100 1. Naslov v upravi lista. Hiša v Boh. Bistrici, pripravna za obrt se ugodno proda. Ponudbe poslati na upravo lista pod »novejša«. Prodam kravo 7 mes. brejo — 3 teleta, Voklo 33. Dobro ohranjen šivalni stroj Singer prodam. Kržišniik, Ore-hovlje 2, p. Kranj. Prodam 2 kolesa — eno je novo italijansko, drugo že rabljeno »Puch« v dobrem stanju. Srednja vas pri Šenčurju 45. Prodam 4 do 5 m3 rabljenega lesa za ostrešje po ugodni ceni. Naslov v upravi. Zamenjano je bilo športno kolo znamke »Rok« št. 16.771 s kolesom iste znamke št. 16.828. Do-tičnega prosimo, da se javi na upravi lista, da dobi svoje kolo nazaj. Sprejmemo 1 polkvalificirano natakarico in 1 delavko za pomoč v gospodinjstvu. Hrana in stanovanje v hiši. Nastop takoj. Pismene ponudbe »Prešernov hram«, Kranj, Titov trg 13. Perutninarji pozor: Kmetijsko posestvo »Pšata« Vam nudi enodnevne piščance selekcionirane Rhodeisland pasme po 60 din za komad fco obrat Križ do konca valilne sezone. Piščanci so zanesljivo zdravi, ker izhajajo samo od kokoši domače vzreje, ki je pod stalnim veterinarskim nadzorstvom. Naročila pošiljajte na naslov: Kmetijsko posestvo »Pšata«, Mengeš 44. Nudim osamelemu dobrosrčnemu tovarišu srednjih let stanovanje in hrano. Osamljeno dekle srednjih let. Imam nekaj zemlje, rabim pomoč. Bled-oko-lica. Naslov v uredništvu. Opozarjam vsakogar, ki bi še nadalje širil neresnične govorice o meni, ki so se predvsem širile na območju Javor, da bom vsakogar za to sodnijsko prijemal. Da to ni bilo resnično je raziskano od Okrožnega sodišča v Ljubljani št. 6104/55. To je bilo samo izmišljeno. Mrak Zdravko (Pešar), obč. ljud. odbornik, Ga-brška gora. Podpisani Zalokar Vinko, delavec iz Pšate št. 10 obžalujem ter preklicujem kar sem rekel Juhant Anici, iz Poženka ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Preklic: Podpisani P. I. iz Pšenične Police 6, p. Cerklje, preklicujem besede zoper čast Jen- ko Ivanke iz Brnikov in se imenovani zahvaljujem, ker je odstopila od tožbe. Petrič Ivan. Pisalni stroj »Adler« (starejši) v dobrem stanju ugodno prodam. Kranj, Gregorčičeva 1 — Finomehanika. Podpisani Kosmač Jože obžalujem žaljive besede, ki sem jih govoril o Cuder Katarini iz Kranjske gore in se zahvaljujem, da je odstopila od zasebne tožbe. Prodam: hišo, vrt, čebelnjak, čebele, železni štedilnik, peč na žaganje, vse razne stvari. Naklo 25 — nad postajo. Ogled v nedeljo. Prodam repo. Kokrica 124. Prodam vseljivo dvosobno stanovanje v Kranju. Ponudbe poslati na upravo lista pod »gotovino«. Ugodno prodam repo, slamo in semensko grahoro. Verbič Anton, Šenčur 238. mno KINO »RADIO« JESENICE 4. maja, ameriški kavbojski film »NA APASKI MEJI«. Predstavi ob 18. in 20. uri. Od 5. do 8. maja, amer. barvni film »DVOBOJ V DŽUNGLI«. -Predstave v soboto ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri, ob 10. uri dopoldan matineja mladinskega filma. KINO »PLAVŽ« JESENICE 5. maja, francoski zabavni film »ŠTIRJE BREZ POSTELJE«. Predstavi ob 18. in 20. uri. 6. maja, ameriški barvni film »BEAU BRUMMELL«. Predstave ob 16., 18. in 20. uri. Ob 10.30. uri matineja mladinskega filma. KINO ŽIROVNICA 5. in 6. maja, ameriški kriminalni film »SKRIVNOST JEZERA OBSOJENCEV«. Predstave v soboto ob 20. uri, v nedeljo ob 16. in 20. uri. KINO DOVJE 4. maja, ameriški barvni film »DVOBOJ V DŽUNGLI«. Predstavi ob 18. in 20. uri. 5. in 6. maja, ameriški barvni film »V VRTINCR«. Predstave v soboto ob 20. uri, v nedeljo ob 17. in 20. uri. KINO »SORA« SKOFJA LOKA Od 4. do 6. maja, angleški barvni mladinski film »ČAROBNA TEMNICA«. KINO NAKLO Od 5. do 6. maja, amer. fiim »VODNJAK«. Predstave v sobo- Prodam lep bel tapeoiran športni voziček beograjski model. Ogled vsak dan popoldne pri Vrtačnik, Rupa 39, Kranj. Prodam štedilnik, nov, rost-frei, primeren za večje gospodinjstvo ali gostilno. Naslov v upravi lista. Prodam pisalni stroj, kuhinjsko gredenco in mizo. Naslov v upravi lista. Prodam štiri malo rabljena okna, 14,5 m2 hrastovega parketa in globok otroški Voziček. Naslov v upravi lista. Zamenjam enosobno stanovanje v Celju za dvosobno ali večje v Kranju. Janez Kleč, Kranj, Titov trg 20. Ugodno zamenjam ca 15 arov obdelovalne zemlje za polovico manj zazidljive v Kranju. Naslov v upravi lista. Prodam polglobok dobro ohranjen voziček. Poizve se pri »Zlati ribi«. to ob 20. uri, v nedeljo ob 16. in 20. uri. KINO KRVAVC CERKLJE 5. maja, avstrijski film »LUC LJUBEZNI«. Predstava ob 20. uri. Gledališča PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ 5. maja ob 20. uri — izven — Ivan Cankar: »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«. 6. maja ob 16. in 20. uri — izven — gostovanje v Cerkljah pri Kranju; »Velika beseda«. OBJAVA Svet »Svobod« in prosvetnih društev okraja Kranj vabi člane Svobod, ki imajo veselje do lutkarstva, da se prijavijo v lutkarski tečaj, ki bo 26. in 27. maja v Martuljku. Stroške bo poravnal okrajni odbor SSPD skupno s prispevki občinskih Svetov Svobod in prosvetnih društev. Občinski SSPD naj skupno z vodstvi društev pošljejo na tečaj tovariše, ki bodo potem aktivno delali pri lutkovnih odrih v domačem kraju. Na tečaj vabimo tudi učitelj-stvo glede na to, da se bodo v prihodnosti ustanavljali taki odri tudi v osnovnih šolah. Prijave z navedbo matičnega društva sprejema Svet Svobod in prosvetnih društev okraja Kranj do 15. maja. jja/ itn a na čpOKcdu Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 radijski dnevnik in 22. uri. Oddajo »Želeli ste — Poslušajte« ob delavnikih ob 17.15 in ob nedeljah ob 15.15 Uri. Kmetijski nasveti in kmetijska univerza vsak delavnik ob 12.30 uri. PETEK, 4. MAJA H.45 Cicibanom — dober dan! ,(dve zgodbici Vlada Firma). 12.00 Slovenske narodne pesmi Pojeta moški zbor »Angel Besednjak« in ženski Mariborski komorni zbor. 12.40 Pavel Šivic: Medžimurska in kolo. 13.35 Pester operni spored. 14.40 Zanimivosti doma in po svetu. 15-40 Utrinki iz literature — G. VVeiskopf: Svet na r)repihu. 16.00 Popoldanski simfonični koncert Jurij Gregorc: Simfo-nietta — Ludvig Spohr: Koncert za violino in orkester št. 8 v a-molu. Manuel de Falla: Ca-rovna ljubezen, baletna suita. 18-00 Spoznavajmo človeka. 18.15 Pred mikrofonom so Veseli godci. 20.00 Tedenski zunanje-politični Pregled. 20-30 Constantin Brailoiou: Glasba narodov sveta — XI. Tua-regi. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA, 5. MAJA 11.05 Za dom in žene. 11-15 Lahek spored izvaja Mariborski pihalni ansambel p. v. °raga Lorbeka. 11.45 Pojte z nami, otroci! 14.30 Pionirski kotiček. 14.45 Mladinski zbori pojo.' 15.40 Utrinki iz literature — Miodrag Protič: Rojstni dan po desetih letih. 10.00 Koncert po željah. 18.00 Okno v svet: Domovi vaške skupnosti v Zahodni Nemčiji. 18.15 Poje Ljubljanski komorni zbor p. v. Milka Skoberneta. 18.30 Jezikovni pogovori. 18.45 Mož z zlato trobento — Edi Calvert. 20.00 Veseli večer. NEDELJA, 6. MAJA 8.00 O športu in športnikih — sredi dogodkov med mariborskimi športniki. 8.15 Z mikrofonom pri naših pevskih zborih. 9.00 Otroška predstava — Miodrag Djurdjevič: Nočni dogodek. 10.00 Družinski pogovori. 11.00 Oddaja za Beneške Slovence. 12.00 Pogovor s poslušalci. 13.30 Za našo vas. 16.30 Naše morje (reportaža). 18.00 Radijska igra — Stojano-vič: Mostovi na Toko-Riu. 20.00 Večerni operni koncert. 21.00 Kulturni razgledi. 21.15 Melodije in ritmi. PONEDELJEK, 7. MAJA 11.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — a) Eva Tičak - Vaj- ler: Zajokala stara smreka — b) Začarano kolo. 12.40 Pohorski fantje pojo in i>- grajo. 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo - Herbert Ruland: Ljudje v boju zoper Moskite. 14.35 Sprehod po Dunaju (dunajske melodije). 15.15 Partizanske pesmi in koračnice. 15.40 Se pomnite tovariši — Karel Prušnik - Gašper: Dnevi svobode. 18.00 Iz naših kolektivov. 18.15 Tenorist Set Svanholm poje arije iz Wagnerjevih oper. 18.45 Poje Gorenj, vokal, kvintet. 20.00 Mladinska oddaja. 22.15 Domači ansambli v plesnem ritmu. TOREK, 8. MAJA 11.15 Mali dopoldanski koncert. Primož Ramovš: Concertino za klavir in godalni/ orkester — Marko Tajčevič - Bogo Lesko-vic: 7 balkanskih plesov. 11.45 Cicibanom — dober dan! (Matej Rode: Sestanek v muzeju). 12.00 Igra Kmečka godba in poje vokalni kvintet »Niko Stri-tof«. 14.30 Modni kotiček. 15.40 Utrinki iz literature — Vasilij Grossman: Življenje. 16.00 V svetu opernih melodij. 18.00 Zunanje - politični feljton: Perspektive razvoja svetovnega gospodarstva. 18.30 Športni tednik. 20.00 Tedenski notranje-politični pregled. 20.10 Igra Vaški kvintet, pojeta Božo in Miško. 20.30 Radijska igra — Jože Horvat: Moj rojstni dan. 21.30 Igrajo godalni orkestri. 22.15 UKV program: V plesnem ritmu. SREDA, 9. MAJA 11.05 Popevke in ritmi. 11.35 Radijska šola za višjo stopnjo — Herbert Ruland: Ljudje v boju zoper moskite. 12.40 Krešimir Baranović: Makedonska suita. 13.35 S pesmijo po Jugoslaviji (Makedonske in šiptarske pesmi in plesi). 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo: a) Zajokala stara smreka b) Začarano kolo. 15.15 Pariški zvoki (pojo priljubljeni pevci shansonov). 15.40 Utrinki iz literature - Vasilij Grossman: Življenje. 18.00 Radijska univerza — Dr. Voglar: Borba proti alkoholizmu. 18.30 Za dom in žene. 18.40 Pesmi slovenskih skladateljev poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška. 19.30 Leo Delibes: Lakme, opera v 3. dejanjih (prva izvedba v RL). ČETRTEK, 10. MAJA 11.05 Za dom in žene. 11.15 Melodije iz filmov in glasbenih revij. 11.45 Lucijan Marija Skerjanc -mladini (Glasbena oddaja za pionirje). 13.35 55 minut znanih simfoničnih skladb. 14.30 Novi filmi. 14.40 Umetne pesmi poje mešani zbor Svoboda Trbovlje — II. p. v. Staneta Ponikvarja. 15.40 Utrinki iz literature — Mladinski pesniki o pomladi. 16.00 Glasbene uganke. 18.00 Domače aktualnosti. 18.10 »Pesmi skozi stoletja« — (ciklus samospevov iz domače in tuje glasbene ustvarjalnosti). 18.30 Družinski pogovori. 20.00 Kulturni obzornik. 20.15 Četrtkov večer domačin pesmi in napevov — sodelujejo priljubljeni solisti in ansambli. 21.00 »Narod si bo pisal sodbo sam . . .« (ob 80-letnici rojstva Ivana Cankarja). 21.30 Redko izvajana dela iz francoske klavirske literature (komentira in izvaja prof. L. M. Skerjanc). Vsem delovnim , kolektivom, ustanovam in delovnim ljudem ob 1. maju borben pozdrav! ovarna ol ufvc C^tLllCi - Du pljl Komisija za razpis mesta direktorja komunalne banke Tržič pri Občinskem ljudskem odboru Tržič razpisuje na podlagi Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov čl. 10 (Uradni list FLRJ št. 34-371/55) in v zvezi 80. člena Uredbe o bankah in hranilnicah (Uradni list FLRJ št. 4/54) Mesto direktorja Komunalne banke Tržič Pogoji: Dovršena ekonomska fakulteta z najmanj 3 leta bančne prakse, ali srednja ekonomska šola s 5-letno prakso .v bančnih poslih oziroma dovršena srednja šola z 10-letno prakso na vodilnem mestu v banki. — Plača po uredbi. Prošnje je poslati-Komisiji za razpis mesta direktorja Komunalne banke pri Občinskem ljudskem odboru Tržič najkasneje do 10. maja 1956. GORENJSKA PREDILNICA V SKOFJI LOKI PRODAJA SLEDEČA OSNOVNA SREDSTVA: 4 kom. el-motorje 5,2 KW, 380 V, 1425 obr/m, spojen v trikot, brez stikala, znamke »Motor« iSkofja Loka — novi, 5 kom. el-motorjev 3,3 KW, 380 V, 2800 obr/m, spojen v zvezdo, brez stikala, znamke »Motor« Skofja Loka .— novi, 1 kom. el-motor 2,2 KW, 380 V, 1400 obr/m, spojen v zvezdo, brez stikala, znamke »Motor« iSkofja Loka — nov, 1 kom. el- motor 6 KW, 220/380 V, 930 obr/m, spojen v trikot, brez stikala, znamke »Rade Končar« — nov, 1 kom. el-motor 4 KW, 220/380 V, 1400. obr/m (na zaganjač) spojen v trikot, brez stikala, znamke Albert Eberth — malo rabljen, , » 2 kom. el-motorja 4,2 KW, 380 V, 1425 obr/m, spojen v trikot, brez stikala, znamke »Motor« Skofja Loka — malo rabljena, 1 kom. el-motor 4 KW, 380 V, 1420 obr/m, spojen v trikot, brez stikala, znamke »Skoda« — uporaben, 1 kom. el-motor 2 KW, 380 V, uporaben za dvigalo, 16 obr/m-Obermoser. 1 kom. el-,motor 7 KW, 220/230 V, 1400 obr/m, spojen v zvezdo in trikot, brez stikala (na zaganjač) — uporaben, 1 kom. smodilna naprava za sukanec od firme Benoid Gass-erzeuger, Maschinenfabrik — Halle, Type S 5 — nekompletna, 1 kom. šivalni stroj, znamke »Patent« — uporaben (starejše izdelave), 1 kom. kopalna kad — nova, 1 kom. dvovprežni voz — uporaben. Vsa pojasnila in podatke daje nabavni oddelek podjetja. ST. 35 / 4. MAJA 1956 6,88Gor«(iish 5 3974 80 ...so Novi Hcbridi ognjeni-______________________:_______ Mam ■ ,l| 1 W 1 % ■ so Novi Hebridi ognjeni ški otoki s 14.762 kvadratnih kilometrov površine in 50.000 prebivalcev. Tam pridelujejo sladkorni trs, banane, kavo ipd. Glavno mesto je Port Villa. O-toki so od leta 1906 britansko -francoski kondominij, kar pomeni, da so otoki tudi pod oblastjo Francozov in Angležev. ... je polž izredno močna ž.- val. Na vozičku lahko pelje 200-krat težji tovor kot pa je sam težak. Cetrtkilska utež ni prehuda obremenitev na njegovi hišici, ki tehta komaj 20 gramov. ... jma Jugoslavija v Evropi najboljša ležišča kroma. ...je po vojni v Jugoslaviji zgrajenih 1300 modernih mostov. . . . živi v Jugoslaviji nad 14 vrst ovac? ... zamahne muha s krili tudi do 20.000 krat v minuti? Kdor se ukvarja z zvedoslov-jem, ve, da nosijo nekateri pla-netoidi imena naših pokrajin. Eden izmed njih se imenuje Hrvatska, drugi Istra in tretji Jadran. Malokomu pa je znano, da je leta 1954 Mednarodni center za planetoide osvojil naš predlog, da se planetoid, ki ga je odkril leta 1936 srbski astronom Milorad Protić, imenuje Srbija. Pa poglejmo, kako je prišlo do tega odkritja. Astronom beograjske zvezdarnice Milorad Protič je dobil nalogo, da fotografira 15. oktobra 1936 zvečer tri že znane planetoide. Fotografiral je določen košček vse-mirja. Pri tem pa je napravil napako. Napravil ni kontrolnega posnetka, kot je to pri takih delih običajno. Drugi dan je Protić ploščo razvil. Na njej so bili vsi trije znani planetoidi. Preden pa je položil ploščo v vodo zaradi izpiranja, je opazil na njej še e-no svetlo točko, ki je zelo sličila prvim trem. Ob misli, da je odkrit nov planetoid se je kajpada vznemiril, pomislil pa je tudi' na to, da je v plošči lahko tehnična napaka, kar bi ne bilo nič novega. V katalogu znanih planetoidov ni našel nobenega, ki bi se ta večer moral nahajati na tem mestu v vsemirju. Kontrolnega posnetka pa ni imel. Se isti večer je napravil ponoven posnetek. Po razvitju posnetka je svetla točka zopet bila na plošči, le da se je premaknila nekoliko proti jugozapadu. Protić ni več dvomil. Bil je prepričan, da je odkril nov planetoid. i Uprava zvezdarne v Beogradu je o tem odkritju obvestila Mednarodno centralo za planetoide v Berlinu, da bi odkritje zabeležila in označila planetoid. Milorad Protić pa bi bil skoraj ob svoje odkritje. Astronom-ka Algier je na observatoriju v Nizi isto noč kot Protić posnela na ploščo prav ono področje v vsenairju in pri tem tudi odkrila planetoid. Na podlagi poročil obeh astronomov pa so dognali, da ga je Protić odkril 29 minut preje kot Algierijeva. S tem pa delo na odkritju še ni bilo končano. Novi planetoid je bilo treba še nadalje opazovati in zbrati zanj celo vrsto podatkov, s pomočjo katerih so dognali pot, ki jo planetoid o-piše okoli sonca. Opiše jo v e-lipsi, katere daljši premer meri okrog 445.5 milijonov km in je relativno zelo oddaljen od naše zemlje. Panamski prekop - prvi čudež novega sveta Zgodovina našteva sedem antičnih čudežev. Ce pa bi hoteli med stvaritvami modernega človeka poiskati sedem sodobnih, bi na prvo mesto morali postaviti Panamski prekop. Ce vas bo kdaj pot popeljala v Azijo v zahodni smeri, boste gotovo spoznali to čudežno delo moderne gradbene tehnike. Mornarji prejšnjih stoletij bi znali ta prekop bolje spoštovati kot mi, saj bi si prištedili marsikatero težavo in nevšečnost, če bi jim ne bilo treba jadrati vzdolž obal Južne Amerike, da bi iz Atlantskega oceana pripluli v Tihi Ocean. Kje leži Panamski prekop, zna povedati vsak prvošolec. Panam- Koliko mleka nag spijemo dnevno? Mleko je zelo važno hranilo v vsakdanji prehrani in je našemu organizmu neobhodno potrebno, ker vsebuje maščobo, beljakovine, kalcij in ivitamine. Marsikdo pa mleko ne pije rad in kdor ga ni vajen, naj ga začne piti sprva le manjše količine, ki jih postopoma veča. Dobro je tudi, da začne piti kislo mleko, jogurt, je naj skuto, smetano in maslo. Človeku pa so v različnih dobah potrebne različne količine mleka. Tako naj otrok od 2. do 4. leta popije dnevno 750 gramov mleka, od 4. do 12. leta starosit 600 gramov dnevno, od 12. do 15. leta 500 gramov, medtem ko se za odrasle zmanjša ta obrok tudi na 350 gramov dnevno. Več mleka — 750 gramov dnevno — morajo uživati noseče žene, doječe pa 1 liter dnevno. ski prekop seka ozek pas čvrste zemlje, ki veže ameriški kontinent med Severno in Južno Ameriko. Po gospodarski važnosti je Panamski prekop enakovreden Sueškemu, toda grajen je bil čisto drugače, pa tudi promet po njem se odvija na poseben način. Sueški prekop je res le prekop, pa čeprav skozi puščavska tla. Panamski pa je nekaka vodna serpentina, kot na primer cesta čez planinsko sedlo. Ladje,, ki vozijo iz Atlantika v Tihi ocean, morajo dobesedno pluti čez hribe po 82 km dolgi poti. Graditelji so premagali višino s tem, da so zgradili nekaj velikih zapornic, v katerih se dviga voda z ladjami vred pri »plovbi« navzgor, ali pa vodo spraznujejo, pri »plovbi« navzdol. Za eno ladjo, ki pluje po tem prekopu, morajo pretočiti 200 milijonov litrov vode. S to vodo zalaga napravo reka Rio Chagres, ki so jo zajezili v 422 ploskovnih kilometrov veliko jezero. Pregrade delijo velikanska železna vrata, ki jih je na vsej dolžini prekopa 46. Široka so 40 metrov, visoka od 14 do 15 metrov, debela pa dva metra. Za ta vrata so porabili 60.000 ton železa, koliko materiala pa so vgradili v beton za te ogromne bazene, v katerih plavajo ladje kot čolni v ribnikih, si pa sploh težko predstavljamo. Za začetno pregrado so morali v živo skalo vklesati 13 km dolgo in 26 metrov globoko korito, pri tem pa odstraniti tudi 125 metrov visok skalnat hrib. Izgradnja prekopa je stala 380 milijonov dolarjev. Kljub temu, da se danes potniki ustavljajo pod Keopsovo piramido v Egiptu, ki je bila pred 3000 le ti zgrajena s primitivnimi sredstvi in je visoka 146 metrov, vanjo pa vgrajeno nad dva in pol milijona kubičnih metrov kamenja in velja ta zgodovinski spomenik za prvega od sedmih antičnih čud, je Panamski prekop dandanes tudi dostojen tekmec graditeljev pred tisočletji, vsej razpoložljivi mehanizaciji navkljub. Kaj se dogaja na mesecu Do nedavnega je prevladovalo mnenje, da je površina meseca od nekdaj ista, nespremenljiva in da se na mesecu nič ne dogaja. Pred kratkim pa so astronomi opazili v žrelu Vendelinus dve večji razpoki, katerih nekdaj ni bilo. To odkritje je vzbudilo med učenjaki precejšnje zanimanje za \ spremembe na površini meseca, o katerih do zdaj nismo vedeli ničesar. Ze pred tem odkritjem je leta 1891 opazil neki astronom v žrelu Vendelimus razpoko v smeri od juga proti severu. Ta razpoka pa je kasneje brez vsakega sledu izginila. Odkriti je niso mogli niti lansko leto, čeprav so jo iskali z najpopolnejšim teleskopom. Vse to pa prepričuje astronome, da se na površini meseca v resnici nekaj dogaja. Kaj, je za sedaj še uganka. Z znanstvenim raziskavanjem žrela Vendelinus v različnih observatorijih pa upajo učenjaki, da bodo prišli stvari do dna in dognali, kakšne sile delujejo na površini našega vsemirskega spremljevalca — meseca. UMETNOST IN PRAKTIČNOST Kanadska Nacionalna galerija je kupila Lichtensteino-ve štiri dragocene oljnate podobe za 850.000 dolarjev. Zaradi tega nakupa se je razvnela v kanadski skupščini žolčna razprava. Nasprotniki slikarske umetnosti so govorili, da bi za ta denar lahko kupili na primer 6000 pitanih volovlj Nazadnje je skupščina s skromno večino le odobrila kredit in je tako omogočila, da se je kanadska Nacionalna galerija obogatila za eno Rubensovo in tri druge dragocene umetniške podobe. ZMRZNJENE ROZE V Ženevi praznujejo vsako leto junija »Teden rož«. Letos bodo morali praznovanje odpovedati, ker je februarja zmrznilo tri četrtine čez zimo sicer še kar dobro zavarovanih cvetličnih nasadov. Mesto bo utrpelo zaradi tega precejšnjo škodo, ker so prihajali praznovat »Teden rož« številni domači in tudi tuji gostje. NOVE GRABLJE Nove zložljive' grablje, montirane na traktorsko ogrodje, bodo med najbolj zanimivimi novostmi, ki jih bodo lahko videli gledalci na svetovnem tekmovanju v oranju letos oktobra v oxfordski okolici. Grablje, ki jih je izdelala neka britanska tovarna kmetijskih strojev, so dobro prestale sto ur trajajoče poskusno delo v Britanskem kmetijskem inštitutu. Grablje imajo polkrožne ploščice, prikovane na gibljivo ogrodje. Široke so ▼ celoti 4.8 m, zloži pa jih lahko en sam človek. VINO IZBOLJŠUJE OKUS Rimski radio je pred kratkim poročal, da se je vrnila iz New Yorka Fernanda Grave, predsednica Mednarodnega kluba kuharic, ki je v ZDA proučevala značilne ameriške jedi in propagirala evropsko kuhinjo. Novinarjem je povedala, da imajo Američani samo troje jedi, ki bi jih bilo vredno uvesti v evropskih deželah, sicer pa imajo Američani slabo navado, da pijejo med jedjo mleko ali vodo, kar kvari okus. Nasprotno pa po njenem mnenju vino izboljšuje okus jedi. Torej se bodo morali Američani te