ši.a-iski škofje so o novem letu izdali znamenit pastirski list, v katerem določujejo svoje stališče napram sedanjim razmeram v Španiji. Gledc n.a novo nstavo Španije izjavljajo, da določbe, ki so tičejo verskih vprašanj, ne izpolnjujcjo niti najmanjšc merc zahtcv,- po katcrih se spoštuje verska svoboda. Sveto pravice Cerkvc ..c na težak na5in kršijo in cerkcv se izkljuCuje iz javnega in dejavnega življenji naroda, iz postav, vzgojc mladinc in celo iz družinskcga občestva. Cc_i_vi sc ne priznava niti tista svoboda in tis'o splošno pravo, ki ga uživa vsak dvžavljan in vsaka organizacija, marvcč se podreja izjomnim in omejevalnim določbam in predpisom. Vsled tega škofje odločno protcstirajo zoper juridičen (pravosloven) napad na pravice in svobcdo Cerkve ia zahtevajo zakonodajno popravo teh do-; ločb. Kar se tiče ravnanja napram novi državni oblasti, poudarjajo škofje: »Do-| ber katoličan mora biti ravno na podlagi svoje vere najboljši državljan, zvest svoji domovini, vdan — v območju njcnega pravosodstva — zakonito urejeni državni oblasti, naj je vladavinska oblika kakršnakoli. Če sp:'cjemamo rcžim, to še v nobenem oziru ne pomenja odobravanja in še nianj pokorščine na-, sproti zakonodaji, v kolikov je v dancm slučaju v nasprotju z božjim zakonom' in s cerkvijo. Zato bo verska in drzav«; I.iansk-t dolžnost vseh katoličanov, ne da bi zmanjšali ali or.labi'i spoštovai.je, ki rd ga dolžni obstoječi oblasti, da so stalr.o prizadevajo in uporabijo ves svoj vpliv, da nadaljno zlorabo zakonodajo 'istavijo in dosedaj izdanc krivične icr 'H.odljive zakone izpremene v.dobro; +o pa v zanesljivem prepričanju, da podsjo s takim poštenim in modrim ravnanjem doka.1- pametne in dejavne domovinske ljubezni, ne da bi jili mogcl cbtošiti tudi le sence kake sovražnosti nasproti oblastem, ki jim je povcrjens? vodstvo javnih zadev. Končno poudari?.jo škofje neizogibno dolžnost katoličanov, da ostanejo edini in složni, da se v javnosti udejstvujejo ter da z vsemi roočmi podpirajo krščanskc liste in čas-' ni!'e. j3rT-.?tski refl v Snaniji razpc_.čie.__ Dne 24. januarja je objavil Uradni list v STadridu dekret španske vlade, da jo na o?novi člena 26 španske ustavo jeEuitski red razpuščen. V.desetih dneh' mora prenchati skupno življenje jezuitov, vse imetje Družbe Jezusove cg cd države zapleni ter se bo povabilo v do-; brodelne namene. Pristojne oblasti mcrajo v desetih dneh predložiti pravo-] ^¦0'dnemu ministru seznam vseh nepro-: mičnin) ki so vpisane na ime jezuiiov.1 Banke, trgpvske drui.be, denarni zavo-( di, ki so bili v zvezah z Družbo Jezuso-' vo, morajo poslati seznam o tekočih ra-' čunih, vrednostnih papirjih in vsem drugem premičnem imetju jezuitov. Vsa pošestva, ki pripadajo jezuitskemu redu, bodo zaplenjena. Ta dekrct jo vzbudil v katolišldh krogih veliko razburjenje. Protestirali so proti njcniu Spanski škofje, protcstiral je.papea Pij XI., protestirajo tudi katoliški dijaki po španskih vseučiliščih. Nasil.a protl- kafoliški Gerkvi v 3523-. IiikL Dogodki v Mehiki so napotili sv. Očeta, da je nastopil z odločnim ugovorom. V državi Verakruz je guverner, prosluli Tejeda, povzročitelj Callesovcga proticerkvenega gibanja ter postopanja. V omcnjcni državi so v zadnjem Casu požigali cerkve, mctali v svetiača bombo, pobijali duhovnike in zagrešili še več raznih nasilstev, da bi prestrašili vernikc tcr duhovščino. Trije duhovniki so razlagali v mestu Verakruz otrokom katekizem, ko je vdrlo 8 policajev pod vodstvom policijskoga predstojnika v hram božji in so oddali stvclc na tri svečenike. Eden od duhovnikov je sedel sredi med deco, drugi jo stal na prižnici in trctji je sedcl pri har moniju. Slednji je obležal takoj mrtev, prvi je bil težko ranjen in le oni na prižnici se je šo pravočasno s pripogibom umaknil krogli. Šef policije se je sam ranil v nogo na ta način, ker ga lo lopnila po roki neka ženska v trenutku, ko je hotel sprožiti samokres. V mestu Zelapa je bilo požganih vec cerkva in vrženih mnogo bomb v stanovanja katoličanov. Bnhovičina v Mehikl sc ne umakne. Poglavar katoliške Cerkve v Mehiki P. Diaz je poslal odprto pismo na vsc katoliške duhovnike v Meliiki, v katerem izjavlja, da Cerkev ne morc priznati zakona, ki ga je sprejel parlament in po katerem se zm njla število duhovnikov v mestu Mehiki na 25. Opomnil je duhovnike, naj kljub tomu zakonu ostanejo na svojih mestih in naprcj opravljr.jo svojo službo.