Št. 10.
V Ljubljani, torek dne 14. januarja 1919.
Leto III,
lig jiMte socialno
Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan popoldne.
UrcduiStvo In upravnlfitvo ▼ Ljubljani, Frančiškanska ulica ilev. 6, I. nadstf.
Učiteljska tiskarna.
?'«ročnina: po pošti z dostavljanjem na dom za celo lelo K 42'—, za pol leta K 21'—, za četrt leta K 10-50, za mesec K 3'SO. Za Nemčijo celo leto K 4<>, za ostalo tujino in Ameriko K 54.
Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojen prostor KI-—; razglasi in poslano vrstica po (50 v; večkratne objavo po dogovoru primeren popust.
Reklamacije za list »o poštnine proste.
Posamezna številka 20 vinarjev.
Osemurni delavnik.
I. O b s e s (k 8 I. in '2.).
Pod »podjetji tovarniškega značaja« razumeva zakonodajalec tudi rudnike. (Omejitev pojma napram rokodelskemu podjetju jc pripuščena v odločitev upravi IS 2.]). Opozarja se, da v obstoječih zakonih ni striktne definicije *a pojem, »tovarniško podjetje«. Tozadevne naredbe poskušajo podati za ut pojem znake, ki pa ' Sve;-Ijuiejo vsak od svoje strani in se ne smejo smatrati kot striktna definicija. Pri tovarniškem podjetju je poleg človeškega dela tudi stroj odločilnega pomena. Tovarnški obrat so navadno vočja podjetja. Vendar se oznaka »nad 20 delavcev« ne sme šablonsko uporabljati, ker izolirama označuje bistvo stvari često docela netočno. Pri presoji
0 tovarniškem značaju podjetja, se je ozirati ne samo na število zaposlenih oseb, temveč tudi na število in kakovost strojev in dela (nevarnost za nezgode, zdravje itd.). V dvomljivih slučajih naj se obrnejo podjetja, lokalne strokovne organizacije ali od dclavccv v smislu naredbe Narodno vlade z dne 18. novembra 1918, štev. 216 izvoljeni zaupniki na obrtno oblast I. stopnje, (glavarstvo) s prošnjo, da so v dvomljivih slučajih v svrho uvedbo osemurnega delavnika ugotovi tovarniški značaj pod-iotja.
II. Delavni č a s.
V razdobju 24 ur. ki se lahko začenja s katerokoli uro, se sme delati samo po osem ur. Ni dovoljeno, da bi določilo podjetje enostransko, naj se dela en dan več, zato pa drugi dan manj, čeprav bi znašal delavni čas (udi na ta način na teden samo 48 ur. Sporazumno v Pogodbi med delodajalcem in zastopstvom delavstva pa so to lahko določi. Dokler delavstvo ni strokovno enotno organizirano, morajo podpisati take pogodbe lokalna zastopstva vseh delavskih strokovnih organizacij dotič-■••'ta kraja, ali pa zgoraj omenjenei zaupniki dotičnega obrata, lo je edini slučaj, v kojem se da določbe tega zakona pogodbenim potom modificirati. Na prošnjo lahko dovo-
1 jo glavarstva podaljšanje delavnega roka na 10 ur dnevno. Rešitev' velja le za štiri tedne. Ce se prosi za Podaljšanje tega roka, se dovoli lahko podaljšani delavni čas za dobo 8 tednov, toda le, če se izrečeta za" to tako glavarstvo, kakor tudi obrtno nadzorništvo. Pri' ,lc-sogalsju se smatra predlog za odbit. Taka podaljšanja, naj se navadno dovoljuje le obratom, ki lahko delajo samo v gotovi sezoni. Ako zadene obrat kakšna nezgoda,
'c dovoljeno delati preko postavne izmere delavnega 1 Lasa; *>r°Snjc za eventuelno izvzetje kake skupine obratov iz določil te naredbe jc naslavljati na poverjeništvo I •> socialno skrb in vlagati potem glavarstev.	j
III.. Izvršilna navodila.
Tovarniška podjetja morajo urediti od 15. prosinca naprej na lastno inicijativo delovni čas v smislu te na-reube. Ako bi se kako podjetje po tej določbi ne ravnalo, naj se obrne lokalna delavska strokovna organizacija .tli pa zcoraj omenjeni zaupniki na obrtno oblast I. stopnje g avarstvo) s prošnjo, da se uvode v podjetiu osem
urn, delavnik v smisfu tozadevne naredbe.
Določil zakona o osem urnem delavniku, sc razun zgoraj omenjene izjeme potom PoKOdbe med podjetnikom lr> delavstvom no moro veljavno modificirati. Občine 'n vsi javni uradi so obvezani javiti vse slučaje, v kojlh ''•vedo, da se ta zakon krši na pristojno glavarstvo.
Poverjeništvo za socijalno skrbstvo, dne 11. prosinca >919.
Df?. M. ZALOKAR:
Nujne zdravstvene naloge.
(Konec.)
Kaj tedaj? Naša Narodna vlada stoji pred važno in težko nalogo. V najkrajšem času bo morala poskrbeti prostor za 600—700 štajerskih porodnic.
To nalogo bi se dalo rešiti na dva načina. En način oi bil ta, da se za spodnje Štajersko ustanovi v Mariboru a)i Celju posebna porodnišnica, ki bi sprejemala porod-Mice iz slovenske Štajerske. Za tako rešitev bi govorilo Predvsem to, da bi porodnišnica v enem izmed teh mest stala v geografičnetn, prometnem in morda upravnem sre-1 ‘šču te slovenske pokrajine, da bi bila torej zaradi do-r>rih Prometnih sredstev lahko pristojna tamošnjim porod-,catn. Saj je znano, da jc ravno v porodništvu pogosto
odvisno življenje matere in deteta od hitrega transporta v moderno urejeno porodnišnico, kjer je na razpolago dovolj zdravnikov in ves operativni materija!. S tem bi bila izvršena decentralizacija našega porodništva, kakršno zahtevajo v nekaterih modernih državah, predvsem v Nemčiji. Na ta način bi imeli v naših severnih pokrajinah dve porodnišnici, eno v Celovcu — računam s tem, da pripade Celovec Jugoslaviji — in drugo v Mariboru( (ali Celju). Ljubljanska porodnišnica bi se potem sevcua .(orala omejiti na dosedanji svoj teritorij. Kanor je pozdravljati tako rešitev s tega stališča, da se porodnicam omogoči v nujnih slučajih hiter transport v moderen zavod, tako na drugi strani ne smemo prezreti, da bi bila taka decentralizacija mnogo dražja, kar bi moral biti v sik zavod popolnoma enako moderno urejen in opremljen. Poleg tega gospodarskega momenta govori proti de-i centralizaciji še druga važna stvar. Računati moramo s j tem, da si bomo morali in tudi mogli po preteku enega ali | dveh desetletij ustanoviti v Ljubljani svojo lastno medi-i cinsko fakulteto. Fakulteta bo rabila mnogo didaktičnega • materijala, v prvi vrsti bolnikov, na katerih bodo mogli
■ dijaki in profesorji študirati in so praktično urediti. Bol-| niški materija! iz Kranjske v lo svrho ne bo zadostoval,
ker ima na pr. ljubljanska porodnišnica komaj dovolj porodov za praktični poduk babic. Za'študente bi imeli v j slučaju, da sc porodništvo po gornjem načrtu decentra-! lizira, na ljubljanski medicinski fakulteti premalo mate-j r.jala za praktični poduk. Ker moramo, ako hočemo biti j previdni in dalekovidni in ako hočemo ustvariti resnično ; dobro medicinsko fakulteto, že sedaj ustvarjati temelje za i bodočnost, zato bi bilo pametnejše in z ozirom na prihod-j Kost uspešnejše, da so porodništvo že sedaj centralizira | v Ljubljani. V t a h a m e n n a j b i s o r a z š i r i i a 1 j u b-| 1 i a n s k a porodnišnica, vanjo naj bi se zatekale | porodnice s Kranjskega in Štajerskega. V Ljubljani bi se j s tem sezidala podlaga za bodočo našo porodniško in gi-| nckološko kliniko, storili bi s tem velikanski korak naprej j v smeri p-oti našemu staremu idealu, popolni slovenski | univerzi, cbenem pa bi se že sedaj onemogočile vse even-
■ t.ielno preosnove, ki bi bile potrebno, če v Ljubljani ne bi j bilo dovolj gladiva za kliniko.
To bi bila druga rešitev naloge, kako naj o pravom j času preskrbimo dovolj prostora za naše noseče in po-| rajujočc matere. Zdi se mi, da bi bila ta rešitev najprimer-| nejša, ker bi prinesla dobiček za bližnjo in daljšo bo-; dočnost.
Principu decentralizacije bi se dalo v okviru tako rešitve ugoditi na ta način, da bi se prenesla celovška porodnišnica v Maribor. Celovec bo stal po vseh mnenjih, ki so bila doslej objavljena o naših bodočih mejah, prav na : periferiji jugoslovanskega ozemlja. Porodnišnica pa nika- j kor ne sme stati na periferiji iz enostavnega vzroka, ker | mora biti od vseh strani jednako lahko dostopna pomoči • iščočim porodnicam. Sicer pa jo vprašanje, kam naj se ' premesti celovška porodnišnica, tesno spojeno z vpra- ! šanjem, kako se bodo v bližnjih časih uredile naše prometne razmere. Če postane Maribor prometno in even-tuclno upravno središče naših sevejnih pokrajin, spada celovška porodnišnica na vsak način tja in nikamor drugam.
V	sedanjih časih, ko jo treba vezati našo dežele med seboj, ko se vsi temelji našega javnega, političnega in gospodarskega življenja presnavljajo, ko se mora graditi marsikaj novega, pač ne bo težko, da so tudi naše porodništvo preosnuje tako, da bo odgovarjalo našim geografič-mm, prometnim in znanstvenim zahtevam.
Ljubljanska porodnišnica se bo morala že iz drugih vzrokov, nc oziraje se na dotok iz Štajerske, razširiti. Ljubljana raste zajedno po številu prebivalcev in bo, kolikor se da soditi, rasla še nadalje. Stanovanjska mizerija so no bo dala še tako hitro odstraniti. Zaradi večjega števila prebivalcev in zaradi pomanjkanja stanovanj, bodo iskale noseče ženske v večjem številu zavetja v javnem zavodu nego doslej. Če pa bo treba že iz tega razloga porodnišnico povečati, naj se stori še en korak naprej ter naj se porodnišnico preosnuje tako. da bo zadostovala tudi izvenkraniskim potrebam.
Veselo upanje na številen zarod nalaga sedanji vladi še druge dolžnosti. Žalostno dejstvo jc. da izobrazba če tudi plača babic ne odgovarja važnosti poroda. Življenje matero in otroka je položeno v roke malo izobražene in še slabše plačane babice. Doslej smo še nekako izhajali s temi babicami, toda prihodnji porodi bodo nevarnejši
nego so bili dosedanji, in bodo zahtevali babiške pomoči, katera bo morala več vedeti in znati nego do sedaj. Opozarjam samo na gotovo dejstvo, da se je med vojsko sifilis zelo razširila v vseh krajih. Pričakovati moramo, da bo število sifilitičnih mater in otrok zelo naraslo. Slabo izučene babice gotovo ne bodo kos svojim novim nalogam: sifilis bo ogrožala nje same in še druge porodnice, ki so bile doslej zdrave. Nadalje se mora tudi gonoreja prištevati mod naše »domače« bolezni. Gonoreja pa je za novorojenčka velikanska nevarnost, tor mu lahko Ukrade vid. Kako naj se babiški poduk v zvezi s preosnovo porodnišnic poglobi, o tem bi bilo vredno tudi javno raz* pravljati.
Znano mi je, da je strokovnjak na polju sanitetne- organizacije že opozoril vlado na prihodnje zdravstvene naloge in ji predložil reformne načrte. Treba pa je, da se o takih stvareh javno razpravlja, kajti ljudsko zdravje se tiče vsakogar.
Devet mesecev bo hitro poteklo in v teh devetih mesecih motamo materam zgraditi posteljo in otrokom zibelke. Po devetih mesecih sc izkaže, ali smo vredni bogate žetve, ali ne.
 L—_________________________________________________________________
Politični pregled.
Nadziranje podjetij itt zemljišč. Ljubljana, 12. jan. Z ozirom na članek, priobčen pred kratkim v nekem nemško-avstrijskem listu pod naslovom »Slovenci pričenjajo z razlastitvijo«, v katerem se list spodtika nad navedbo celokupne vlade o nadziranju podjetij in zemljišč je korespondenčni urad Narodne vlade SHS v Ljubliani s kompetentne Strani pooblaščen ugotoviti, da je vladna n;>-redba skoro dobesedno povzeta po v Nemški Avstriji veljavni naredbi bivšega avstrijskega ministrstva z dne 7. oktobra 1915, državnega zakona štev. 304. V vladni naredbi no gre za nikako razlastitev, temveč se hoče ž njo samo doseči, da pride pod državni nadzor v območju Narodno vlade se nahajajoče podjetje, katerega dohodki se pošiljajo v celoti, ali vsaj deloma v inozemstvo, ali za katero je utemeljena domneva, da se hoče na kakršenkoli način odtegniti obdačenju v tužomstvu. Naredba hoče preprečiti, da se imovina teh fizičnih ali pravnih oseb ne otuji, obremeni ali prenese v tuje države.
■	Očiščenje v Trstu. Kakor znano, so ustanovili v Trstu pred dobrim mesecem »Odbor za očiščenje« (Corni-j tato di Purificazione). Tako očiščenje so jo sedaj izvršilo
i	tudi v odvetniški zbornici:	7 predsedstvu odvetniške
, zbornice v Trstu so sedeli pred vojno izklj«čno italijanski ; odvetniki, med vojno pa so hoteli italijanski odvetniki iz oportunističnih razlogov pokazati svojim slovanskim kolegom naklonjenost s tem, da so jim dovolili zastopstvo v nekaterih odsekih. Ko pa so prišli slovanski odvetniki pred novim letom radi volitve na zborovanje so opazili, da so italijanski odvetniki že imeli v rokah kandidatno listo, na kateri ni bilo niti onega Slovenca. Dvorana, v kateri so zborovalci je bila okrašena z italijanskimi zastavami in nad predsednikovim stolom ie visela slika laškega kralja. V nagovoru je predsednik slavil Italijane in izrazil veselje tržaške odvetniške zbornice, da so je slednjič vendar le pripojil Trst materi Italiji. Slovenski odvetniki so protestirali pri predsedništvn proti kandidatni listi, a do kompromisa m prišlo in po zaslugi »odbora za očiščenje«, jc bilo izvoljeno čisto italijansko predsedništvo.
■	Mackensen v Beogradu. Zagreb, 13. januarja. (Lj, k. u.) Dun. kor. urad poroča: Maršala Mackensena niso prepeljali v Solun, temveč v Beograd, kjer je interniran. Kot vzrok za internacijo navajajo, da se je njegova armada odtegnila razoroženju in interniranju ter pobegnila v Nemčijo. Prijeli so samo nekaj tisoč mož, vsled česar se bo moral Mackensen zagovarjati pred ali-iranci.
— Nova mohamedanska politika v Bosni. Sarajevo,
11.	jan. (Lj. k. u. Vsled izpremenjenega političnega položaja se jc razšla mohamedanska politična skupina, ki se jc zbirala okoli Šerifa Arnavtoviča in ki je svoje-časno zasledovala Avstro-Ogrskj prijazno politiko.
— čvhoslovaika socalisHčna stranka. Praga, 13. januarji!. ’ (j. k. u.) Čehoslovaški tisk. urad poroča: Včeraj je b'h tu seja zaupnikov češke socialistične stranke. Sklenile se je, da se stranka imenuje sedaj »Čehoslo-vaška socialistična stranka«. Zborovalci so sprejeli resolucijo ,v kateri odločno obsojajo terorizem in poživljajo vlado, naj takoj odredi, da se zatre oderuštvo. Na-
dalje zahtevajo, da vlada prisili vse vojne dobičkarje, da oddajo svoje na nepošten način pridobljeno premoženje i" skrite zalog;. Končno zahteva resolucija, naj se še pred volitvami v narodno skupščino razlaste vsa veleposestva, rudniki in železnice. Izjavljajo se za strnitev vseh čeških socialističnih strank k skupnemu delu. Resolucija naglaša, da tvori enotnost socialističnih strank garancijo za kasnejšo pretvorbo republike v socialistično republiko. Tekom debate so vsi govorniki poudarjali potrebo spojitve vseh socialističnih strank, pač pa so se izrekli proti pisavi »Prava Lidu« v zadnjem času.
■	Tešin za češkoslovaško državo. Poljska-Ostrova,
11. jan. (Lj. k. u.) Cehoslov. tisk. urad poroča: Povodom poseta ministra Stanjeka v Moravski Ostrovi so češki in nemški zastopniki ostrovskih in šleških avtonomnih oblasti sporočili ministru, da je glavni vzrok sedanjega težavnega položaja v premogovnikih okolnost, da je premogovniški okoliš deljen. Zahtevali so, naj se tešinjsko ozemlje in posebno okoliš Karvina -spoji s čehoslovaško republiko. Ta okolnost nima za posledico le slabo produkcijo premoga, temveč tudi težkoče v rešitvi mezdnega vprašanja in aprovizacije. Tem razmeram je mogoče opomoči le, ako vse ozemlje zasedejo čehoslovaške četč. Prebivalstvo tešinjskega okraja, posebno pa Nemci so za to, združitev z Čehoslovaško republiko in nestrpno pričakujejo našo armado, da jih osvobodi poljske okupacije.
= Požun pripade češkoslovaški republiki. Budimpešta, 12. jan. (Lj. k. u.) Čehoslovaški tisk. urad poroča: Tukaj zbuja interviev z predsednikom Massarykom o razmerju čehoslovaške republike k vprašanju prihodnje regulacije mej veliko senzacijo. Masaryk je odločno izjavil, da mora zasedba Požuna, sklenjena po ententi, obstati na vsak način. Gospodarska razmotrivanja, na katera se opira zasedba, se skladajo popolnoma z demokratičnimi načeli čehoslovaške vlade. Požun je mesto, kjer prebivajo Nemci in Židje poleg velike večine Slovanov. Kot priroden trg in kqt donavsko pristanišče vse okolice je Požun velepomemben za čehoslovaško republiko. Ogrska pridobi zato mnogo čeških občin, ki se bodo morale žalibog pripojiti Ogrski. Tudi rusinsko prebivalstvo, pristojno na Rumunsko, je sklenilo prispo-jitev čehoslovaški republiki. 1
Narodno gibanje je »dvorezen meč«. Budimpešta,
12. januarja. (Lj. k. u.) Čehoslovaški tisk. urad poroča:
Z ozirom na razgovor med predsednikom Masarykom in ogrskim časnikarjem je . izjavil narodnostni minister Jaszy, da se sklada popolnoma s predsednikom Masa-rykom, da je narodno glasovanje dvorezen nož. Ako bi na gorenjem Ogrskem odredili narodno glasovanje neodvisno od vsakega terorja in vplivanja, bi bil vspeh za Čehe gotovo neugoden. Jasno je, da se skriva za pomišljanjem Masarykovim o politični nezrelosti slovaškega naroda samo bojazen, da v resnici jako samozavestno Slovaštvo prejkone ne bo hotelo žrtvovati svojega jezika, svoje kulture in popolne samoodločbe, ponudene mu po ogrski vladi. Po našem stališču bodi 'narodno glasovanje popolnoma brez vpliva in brez terorja, tudi kar se tiče Čehov pod kontrolo mednarodne komisije.
— Boljševiško gibanje na Ogrskem. Budimpešta,
13. januarja. (Lj. k. u.) Kakor poročajo listi, pripravljajo budimpeštanski boljševiki velik udarec. Govori se, da znaša število oboroženih boljševikov v Budimpšti in okolici 50.000 mož.
— Nemiri v Turčiji, j Bukarešta, 12." januarja. (Lj. k. u.) Čehoslovaški tisk. urad poroča: Po semkaj dospelih poročilih je postal položaj v Turčiji ponovno tako kritičen, da bo ententno poveljništvo v Carigradu odredilo najhujše odredbe. General Franche d’ Esperav, ki dospe danes v Carigrad, bo najbrže takoj odredil vse potrebno. Boljševiško gibanje narašča. Po ententi zaukazani ukrepi nimajo ne v evropski Turčiji, ne v Mali Azj-
ii	nobenpga vpliva.
•■= Kaj mora še oddati Nemčija? Haag, 11. jan. (Lj. k. u.) Reuterjev urad poroča, da se je izročitev nemškega železniškega materijala ententi zelo zakasnelo. Nemčija mora še oddati: 865 težkih topov, 7000 strojnic, 1000 mi-novk, 960 aeroplanov, 4736 lokomotiv, 140.000 vagonov in 5000 tovornih avtomobilov, 141.000 angleških vojnih ujetnikov in 4500 internirancev je dospelo na ozemlje zavez-nih držav.
Bissolati o zvezi narodov. Rim, 12. januarja. (Lj. k. u.) »Agenzia Stefani« poroča: Na povabilo zveze za ligo narodov je imel Bissolati v soboto zvečer v Scall govor. Govoril je o zvezi narodov, za katere morajo stremiti vsi državniki. Nadaljeval je: Preobrazba duše narodov se more šele tedaj udejstviti, ako se zmagovalcu posreči z ustanovitvijo zveze narodov obnoviti pravico. Pri mirovnih pogajanjih mora ostati Italija zvesta značaju svoje plemenite vojne. Vzroki, ki so jo dovedli do vojne, morajo ostati načela Italije pri mirovnih pogajanjih. Bissolati je nato govoril o londonskem paktu, ki ga niso podpisale vse stranke, in je izjavil, da italijanski narod izjemlje gotove točke vsaki diskusiji. To velja za svete meje Italije. Londonski pakt zahteva še gotova ozemlja; ako bi kdo zahteval ta ozemlja, bi bila Italija primorana postopati tako, kakor bi bilo njenim temeljnim interesom zoperno. Pri teh besedah je nastal velikanski hrup. Bissolatija so komaj še mogli slišali. Zahteval je, naj se odstopi Bodekanez Grški in se protivil proti vsaki prispojitvi ozemlja od Bolcana do Brenncrja.
Govoril je nato o jadranskem problemu. (Mesto v brzojavki je nerazumno.) Rekel je med drugim: Italija mora storiti vse, da utrdi vezi med novo jugoslovansko državo. Razmotrival je potem politiko Italije na mirovni konferenci.
Zborovanje Internacionalo v Ženevi ali Bernu.
»Huinanite« poroča: Permanentno upravno poverjeništvo socialistične stranke je predlagalo, da se odpošlje po Huysmanovem načrtu v delegacijo, ki bo zborovala dne 20. t. m. in naslednje dneve v Ženevi ali v Bernu, tri odposlance od vsakega naroda. V programu tega sestanka bo glavna točka stališče delavskega razreda o miru, kongresu pa se prepusti odločevanje o dnevnem redu.
— Belgijski socialisti in Internacionala. Na zborovanju vodstva belgijskega delavskega razreda, kjer se je razpravljalo o vprašanju sodelovanja na konferenci v Lausannu, je bil Huysmans napaden zaradi svojega sodelovanja z nemškimi večinskimi socialisti. Leken je dejal, da bi se mogla sestati belgijska delavska stranka z nemškimi večinskimi socialisti šele tedaj, ako bi ti odkrito izjavili, da ne odobravajo podpiranja imperialistične politike. Zdi se, da je to tudi mišljenje večine strankinega vodstva. Wantres je naglašal, da vojna še ni popolnoma končana in da bi značilo sodelovanje s Scheidemannom in Zimmervvaldovci glupo varanje javnega mnenja. Wanderolde je izjavil, da ni bil vedno istega mnenja kot Huysmans. Stockholm je postal katastrofa za Internacionalo, toda I1uysmans ni odgovoren pred strankinim vodstvom, temveč pred Internacio-. nalo. On ne misli o nemških večinskih socialistih mnogo bolje kakor Leken. Toda sedaj, ko je vojna v resnci končana, ni več tolike važnosti, se-ii sestane z nemško večino ali ne .Z ozirom na zvezo narodov in borbe proti težnjam po povečanju dežele, ki se pojavljajo povsod in ki bi utegnile v dvajsetih letih privesti do nove vojne, je želeti, da se ujedinijo vse sile. Ko se je Huysmans priključil Vanderveldovim zaključkom ter izjavil, da je Internacionala neobhodno potrebna v borbi proti šovinizmu in bodoči gospodarski vojni, je strankino vodstvo sklenilo na Vandervcldov predlog, da odpošlje na med-zavezniško konferenco v Lausannu šest delegatov brez posebnih mandatov, hoče pa se še natančneje pogovoriti glede vprašanja sodelovanja na internacionalni konferenci.
— Za zvezo narodov. Pariz, 12. jan. (Lj. k. u.) Agen-ce Havas poroča: Clemenceau je sporočil Bourgoisu, katerega je naprosil, naj se ž njim udeleži konference, da bo v prvi seji medzavezniških posvetovanj spravil na dnevni red tudi vprašanje zveze narodov. Zahteval bo imenovanje komisije, ki naj bi sc pečala s predštudijami. Ako bodo sprejeli ta predlog, bo Francijo v tej komisiji zastopal Bourgois.
„Jugostavijatt in Pesek.
V	soboto smo gosp. Peska, izdajatelja in odgovornega urednika »Jugoslavije« pozvali, da končno odgovori, koliko resnice je v njegovi tridtvi, da naš »Naprej« dobiva subvencijo z Dunaja, inače da ga bomo označili tako kot zasluži. Gosp. Pesek je včeraj — odgovoril. Odgovoril je pa po metodi tistih, ki jih imenujemo »re-volveržurnaliste«. Dejal je med drugim: »Ker seve ne morem dokazati, če in koliko dobiva oziroma je dobivalo slovensko socialno demokratično časopisje subvencije z Dunaja, izjavljam da mi to ni znano.« Gosp. Pesku torej ni znano, če naše časopisje sprejema subvencijo od drugod — ali to ga pred tednom dni ni motilo, da je napisal tako nečuveno obdolžitev. Nam pa je znano, da je gospod Pesek mož, ki spada pred narodno sodišče kot obdolženec. Mi vemo, da je gosp. Pesek spadal ves čas vojne med vojne dobičkarje in špekulante. Ml vemo — ne le to, da je gosp. Pesek svojo za 80.000 K kupljeno tiskarno (koje novce mu je posodila Kmetska posojilnica za ljubljansko okolico) prodal dr. Šušteršiču iti njegovi c. kr. vladni kliki, da je mogla izdajati in tiskati protijugoslovanski c. kr. dnevnik »Novice«, in vemo tudi, da je gosp. Ant. Pesek, sedanji borec za očiščenje, bil ves čas vojne špekulant z mastjo iz Hrvaške ter da je samo pri enem vagonu masti odrl mestno občino ljubljansko za 60—80.000 kron, tedaj da je podražil ljubljanskemu prebivalstvu mast samo pri eni partiji za 6—8 kron pri enem kilogramu. Mi vemo, dalje še več — ali za sedaj se s takim gospodom kot je A. Pesek ne bomo preveč pečali. Žalostno je le, da more A. Pesek sploh igrati kako vlogo v našem javnem življenju. Pribijemo le še to, da se g. A. Pesek še ni priglasil v legijo prostovoljcev ter da še ni odrinil v tužni Korotan, dasi je čvrst in krepak in dasi dan za dnem poživlja druge, da naj gredo...____________________________________________ .
Dnevne vesti.
—	Misliti je velika neumnost. Takega mnenja je odgovorni urednik »Jugoslavije«. Ta mož, ki je po poklicu učitelj, nam hoče dajati odgovor z demagoškiini zavijanji, ne da bi pri tem vpošteval obče pedagoško načelo: vzgajaj v resnici in notranjem prepričanju. Le hočem koga vzgajati, moram vcepiti najprej razumevanje stvari, stvar logično utemeljiti in obenem pokazati izvršeni smoter svojemu gojencu. Ta vzgoja pa ne tiči v tem, da hujskam in sumničim proti nasprotniku, ne da
: bi svojemu gojencu dal tudi konkretno smer njegovega |	lastnega	smotra. Dokažimo	to	z zgledom: Gospod Pe-
|	sek ne mara nobene zveze z drugorodci, tako pravi dru-
gim, sam pa je član kot lastnik tiskarne Zveze tiskar-narjev v nekdanji Avstriji in obenem industrijske zveze, ki je naperjena proti delavstvu v Avstriji. Gosp. Pesek je član, ker upa imeti korist od tega — narod — ta mora sovražiti vse svoje sosede, da potem ne dobi ne blaga ne živil in ga bo podjarmila fa ali ona velesila. Enako je tudi z vojaščino. Gospod Pesek ne gre k prostovoljni	legiji niti sam in	še	druge ljudi skuša opro-'
stiti, ker	mu je to koristno.	S	tein smo hoteli samo do-
kazati, da je realna politika bistveno različna od dema- ( goške. Za nas velja le eno načelo, ki je zanesljivo pravo, da je namreč potrebno ljudsko sodelovanje v politiki, toda ljudstvo mora vedeti kaj hoče in zakaj tako hoče. Tega je pa pri, nas premalo. Zdravo politiko bomo imeli pri nas šele, ko bo ves narod z interesnim zanimanjem sodeloval.
Rok za prošnjo za vojaške podpore podaljšan. Narodna vlada je v seji dne 9/ januarja t. 1. sklenila, da se prošnje za prispevek za preživljanje vpoklicancev ali ujetih, za naklonltve nujno potrebnim svojcem invalidov, padlih vsled vojne umrlih ali pogrešanih vojakov, za amerikanske podpore podaljša do 31. januarja. Podpore se bodo dajale res le nujno potrebnim upravičencem. Vse te prošnje se morajo vložiti pri davkarijah. Podpore invalidom. Invalidi, ki so vsaj 20% nesposobni za svoj poklic in res ne morejo izvrševati svojega dela in so res potrebni imajo poleg invalidske pokojnine, če jim že nakazana, pravico do naklonitev, ki znese po odstotkih njih invalidnosti od 1 K do 1 K 60 vin. na dan. Invalidi, ki še nikdar niso bili pri superarbltracijf, naj pismeno potom orožništva prosijo na svoie vojnodopol-nilno poveljstvo, da jih čimprej pokliče k superarbitra-ciji, pri kateri bodo dobiti takoj izplačane primerne doklade. Da pa morejo njihovi res potrebni svojci prositi za naklonitev, naj se dajo taki invalidi pregledati pri okrajnem uradnem zdravniku in če jih bo spoznal vsaj za 20% nezmožne za poklic, potem njegovi res nujno potrebni svojci do 31. januarja pri svoji davkariji lahko j prosijo za naklonitev. Pokojnine Invalidov, vojnih vdov In sirot. Vse te osebe že nekaj inesecčv niso dobilč svojih pokojnin z Dunaja po pošti. Narodna vlada se je veliko trudila, da doseže redno pošiljanje teh pokojnin. Dunajska poštna hranilnica in penzijska likvidatura sedaj zopet redno poslujeta in sta ravnokar sporočili, da bodo vsi upravičenci dobili zastale zneske in pokojnino za januar še tekom tega meseca. Kdor bi denarja pa vendarle ne dobil, naj to z natančnimi podatki sporoči «Jugoslovanskemu zastopstvu SHS«, Dunaj I. Seiler-stfitte 30, I. nadstr., ki bo izposlovalo hitro in ugodno rešitev.
— Streljanje s topovi. Občinstvo se opozarja, da se vrši v sredo t. j. 15. t. m. dopoldne od 9. ure dalje na prostoru starega vojaškega vežbališča od kemične tovarne v smeri proti Devici Mariji v Polju poskusno streljanje s topovi. Da se izogne vsakterim nezgodam, naj občinstvo v tem času ne vstopi v prostor:	Južna železnica — črta od D. M. v Polju do Gorenje Zadobrove — črta od Gorenje Zadobrove do kemične tovarne. Omenjeni prostor bo ta dan tudi zastražen in občinstvo naj se brezpogojno ravna po navodilih in ukazih teh straž.
— Cankarjev večer na Vrhniki. Casu primerna brez vsake veselice priredijo v soboto, dne 18. t. m. ob pol 9. uri zvečer pri »Črnem orlu« na Vrhniki, v rojstnem kraju našega velikega Cankarja literarno-recitatorskl večer njegovi prijatelji in čestilci: pesnik Oton Zupančič, dr. Pavel Grošelj, dr. Ivan Lah in dr. Jos. C. Oblak, ki bo predaval o »Cankarju-popotniku in vernem slikarja in priajtelju prirode«. Za ta večer, za katerega vlada na Vrhniki in v okolici splošno zanimanje, se pričakuje obilne udeležbe.
— Posebni vlak za izseljence nemške narodnosti vozi dne 18. prosinca 1919. iz Ljubljane glavni kolodvor ob 8. uri 47 min. zvečer proti severu.
— Seja višjega šolskega sveta. Višji šolski svet razpošilja vabila k prvi seji, ki se bo vršila v petek, dne 71. prosinca 1919 ob 9. uri dopoldne v knjižnici vladne palače na Bleiweisovi cesti.
— Izdelovanje štampiljk. Občinstvo se opozarja, da je izdelovanje vsakovrstnih štampiljk do nadaljnega prepovedano. Kdor hoče imeti kako štampiljko, si mora v to svrho izposlovati dovoljenja s pravilno kolkovano vlogo od mestnega magistrata. Štampiljke za javne urade se smejo izdelovati le na pismena naročila, uradno potrjena in štempljana od naročujočega urada. (Nared-ba z dne 22. junija 1916, štev. 204 drž. zak.
— »Slovenec« jutranji list. Od 15. t. m. dalje bo izhajal »Slovenec« zjutraj. Ker pa nastane — tako piše »Slovenec« — v slovenskem časopisju vrzel, se ustanovi poseben »Večerni list«, ki bo urejevan neodvisno od »Slovenca«.
— Klavna živina za Ljubljano se bo prevzemala dne 18. januarja na Zelenem hribu poleg Dolenjskega kolodvora ob 9. dopoldne. (15. januarja ne bo prevzemanja, kakor so bile nekatere stranke pomotoma obveščene.
— Policijska ura v Ljubljani. Z ozirom na naraščajoče pijančevanje v zvezi s poboji in motenjem nočnega
miru v Ljubljani,, je odredilo policijsko ravnateljstvo, da se imajo zapirati gostilne in restavracije ob 8., kavarne pa ob 9. zvečer v vsem okolišu ljubljanskega redarstva.
— Izobrževalnl tečaj društva »Svobode« se bo vršil na učiteljišču I. nadstropje, II. letnik; v sredo ob 7. prva ura.
— Železničarjem, ki so naročili prašiče iz Hrvaške, naznanjamo, da prašičev ne bo mogoče dobaviti, ker je bila med tem meja za izvoz zaprta.
'• — Hrastnik. Vse tiste, ki še nimajo tobačnih kart, opozarjamo, da se zglase v konsumnem društvu rudarjev, da isto preskrbi karte. Opozarjamo tudi tiste, ki žele prestopiti iz ene trafike v trafiko konsumnega društva in ki so člani konsumnega društva, da se naj tudi zglase.
— Za tiskanje bankovcev je pripravljen v Zaorebu velik tiskarski stroj, ki lahko natisne v desetih urah 300 do 500 tisoč bankovcev.
— Promet z Nemško Avstrijo. Od dne 10. t. m. dahe je zopet dovoljen promet vrednostnih pošiljatev in zabojev med državo SHS in Nemško Avstrijo.
— Maribor brez tobaka. Prebivalstvo v Mariboru se pritožuje, da ne dobi prav nič tobaka in se obrača do finančnega vodstva, da poskrbi Mariborčanom potrebnega tobaka.
— Proti ždlovskim trgovcem na Češkem. V Klatavi ita Češkem je udrla razjarjena množica v več židovskih trgovin in jih razdejala. Posledica je bila, da so padle cene blagu takoj za 75 odstotkov.
— Odprava dinastičnih naslovov. Državni urad za šolstvo v Nemški Avstriji je izdal pametno naredbo, da morajo zavodi, ki nosijo svoja imena od članov cesarske h.še, take naslove odpraviti in se odslej imenovati Po svojem strokovnem smotru.
Dunaj preskrbljen z živili. Ententna prehranjevalna komisija je že odpotovala z Dunaja. Dunaju so do nove žetve živila zajamčena.
Pojasnilo jugoslovanski koloniji na Dunaju. Konzularna agentura na Dunaju pozna dobro težave pri apro-vzaciji naših Jugoslovanov na Dunaju in pričela je takoj s pripravami za ustanovitev konzuma za našo kolonijo. 1 ežave so seveda velike, a upati je, da bo vse v najkrajšem času urejeno. Minilo je precej časa, predno smo dobili vsaj primerno statistiko naših ljudi, a še se-4aj se niso javili vsi Jugoslovani kot so bili pozvani, da to store. Dr. Defranceschi se mudi sedaj v Zagrebu zabili aprovizacije jugoslovanske kolonije na Dunaju.
— Vojna gostija nadvojvodo Friderika. Značilen je za razkošno življenje gospoda višjega poveljnika in ge-neralnega štabnika nadvojvode Friderika jedilni list, ki datira iz leta 1916. iz južnega Tirolskega. Takrat je namreč prišel omenjeni nadvojvoda k nekemu južnoti-rolskemu poveljstvu, ki je takoj odredilo, da so se pripeljala z avtomobili za visokega gosta vse mogoča jedila, tako da je imel jedilni list drugi dan naslednjo vsebino: Juha na princezinjin način, fina morska ščuka, pečena; >nayonnaiška salata, kompot; presenetljivi omleti; raz-hčno sadje; razne vrste sira; kava. Pri pojedini so pili najrazličnejše pijače od pilzenskega piva do finih liker-ICV- Razen toga je svirala gostu na čast vojaška kapela, ki je prišla naravnost iz Inomosta. Taka pojedina se je večkrat ponavljala, dočim so vojaki umirali in trpeli po bojiščih, lačni in žejni. Tako si je znala blažiti življenje habsburška gospoda.
' . Tatvina v tiskarni avstro-ogrske banke. Z Du-
"aja poročajo, da so se izsledili v tiskarni avstro-nkrskc banke velike tatvine bankovcev.
~~ Koliko je pridelala lani Argentinija? Iz Buenos . lresa Poroča argentinsko poljedelsko ministrstvo, da Pr‘delala lani Argentinija 5,015.00(1 ton pšenice, ‘ •'klb ton lanu in 1,640.000 ton ovsa.
štetje konj in voz. Po razglasu mestnega magi-atu ljubljanskega, se vrši ta teden za mesto Ljubljano et.ie konj in voz. Vsem lastnikom konj in voz je svoje vonje in vozove z iiaznanilniini listi, ki so v mestnem vo-ja cm ura u, v Mostnem domu, brezplačno na razpolago, do 1(1. jauana 1919. naznaniti mestnemu vojaškemu uradu. Konje, k. so bil, do L novembra ms. ,ast avstroogrske armade, je v naznamlnih listih posebe navesti, in ravno-tako tudi konje, ki so bili last armade, pa so prodani ali ha so prišli na drug način v roke drugim osebam. Kdor Ue naznani v pravem času svojih konj (tudi mul in oslov) j'*1 zadene kazen, ki jo določa zakon o naboru konj. Dan as*fikacije se določi pozneje.
Tedenski izkaz o pronosnih boleznih na ozemlju
čina Crni potok (2 osebi oboleli). Pegasti legar. Ljubljana mesto: (1 ,seba obolela). Škrlatica. Celjski okraj: občina Sp. Hudinje <1 oseba obolela).
— O prometu s teleti in klalnimi prašiči. Promet s teleti in klalnimi prašiči je v območju Narodne vlade SHS v Ljubljani odslej prost. Izvažati se sme taka živina iz območja Narodne vlade SHS v Ljubljani le z dovolitvijo te vlade. Od političnih okrajnih oblastev na podstavi tozadevnih zakonitih določil za preskrbo prebivalstva zahtevani kontingenti klalnih prašičev se morajo tudi še vnaprej oddajati zaupnikom vnovčevalnice za živino in mast. Določila o najvišjih cenah za teleta in za klalne prašiče ter določila o naj višjih cenah za telečje meso in za prašičjo mast in prašičje izdelke, ostanejo neizpre-menjena v moči. — Poverjeništvo za prehrano.
— Velika nesreča na južnem Tirolskem. Po redkih poročilih, ki prihajajo iz po Italijanih zasedenega ozemlja južno Brennerja je 7. t. m. pri postaji Schcllenlierg snežni plaz zasul vlak z begunci, ki so se vračali v zasedeno ozemlje. Vozovi so se zvrnili čez železniški nasip. Nekaj oseb je bilo pri tej nesreči ubitih in. ranjenih. Kakor smo kasneje izvedeli, je odšel iz Inomosta pomožni vlak na kraj nesreče. Na demarkacijski Črti na Bren-nerskem prelazu pa so ga Italijani ustavili. Vlak se je moral povrniti v Inomost, ker so Italijani zahtevali imenik vseh v vlaku se nahajajočih oseb, zdravnikov itd., da jih na svojem ozemlju primerno zastražijo. Drugače niso hoteli dati dovoljenja za prevoz vlaka.
— Železniška nesreča na Hrvaškem. Blizu mesta Ogulina, med Karlovcem in Reko, se je pripetila strašna železniška nesreča. V vagonu osebnega vlaka se je po neprevidnosti vozečega se občinstva vnel bencin, ki ga je imela neka Primorka s seboj, pri čemer je zgorelo osem oseb, 15 pa jih je bilo težko poškodovanih.
Dopisi.
N;,
bi'a miš
-r°.Cllie vlade SHS v Ljubljani. Od dne 22. do 28. decem-naznajene prenosne bolezni. Difterija. Brežiški
BpŽ!Ce /*av,ui bolnica) — (1 oseba obolela), ob-
St Vi Cpj * w°b' obole1')- Kranjski okraj: občina tara loka (I evno) (1 oseba obolela). Ljubljanski okraj: Mesto Ljubljana (1 oseba obolela). Griža. Brežiški okraj: « ?. ‘na Zabukovje (1 oseba obolela). Koze. Ljubljana: ^"hljana mesto (1 oseba obolela). Ptujski okraj: Ptuj (’®Mo (2 osebi oboleli), občina Nova cerkev (2 osebi obo-s občina Pervcnci (2 osebi oboleli, 1 umrla), občina ^ L'nožič (1 oseba obolela, 1 umrla), občina Trgovič (4 (VIh' obolele, 1 umrla), občina Velika Nedelja (2 osebi »;?")• Tifus. Ljubljanski okraj: Ljubljana mesto (2 Vbi oboleli). — Od dne 29. do 31. decembra 1918. na-' Miiene prenosne bolezni. DlftcHJa. Kočevski okraj: ob-
V Zeleni jami se je vršil v soboto v prostorih gostilne Sušnik prav	dobro obiskan shod	krajevne	politične organizacije.	Otvoril ga	je	sodrug	Bitner in mu
predsedoval. Govorili so sodrugi: ing. Štebi, Zorgo, Ce-lešnik in Salomon. Zborovalci so vsem govornikom živahno pritrjevali in pazljivo sledili njih izvajanjem. Ustanovila se je podružnica krajevne politične organizacije za Vodmat, Zeleno jamo in Moste. Pristopilo je takoj 57 članov. Izvolil se je tudi sledeči podružnični odbor: Predsednik: Sušnik; podpredsednik: Šembrek; tajnik: Celešnik; zaupnika za Zeleno jamo: Bitner in Kamnikar; za Moste: ss. Svetek in	Tišler, za	Vodmat:	Perdan. Zanimanje za	organizcijo	je	v teh	delvskih	delih
Ljubljane veliko in povsod nadvladuje duh zavednosti in pripadnosti naši stranki. — Upamo, da bodo šli zaupniki s podvojeno gorečnostjo na delo in dosegli, da sc naša organizacija tu doli še bolj okrepi in povzdigne. —
V	kratkem se vrši strankin shod v Mostah, na katerega že danes opozarjamo. Naprej, v boj za svobodo, enakost in uresničenje delavskih teženj!
Jesenice. Splošna železničarska organizacija je priredila tukaj dne 5. t. m. jugoslovansko veselico, katere se je občinstvo kljub slabemu vremenu tako polnoštevilno udeležilo, da so bile vse tri gostilniške sobe prenapolnjene. Dasi smo imeli obilo stroškov, je vendar ostalo še 488 kron čistega dobička, ki ga je železničarska organizacija na sledeči način razdelila: Za železničarski dom v Ljubljani 200 kron, za oslepele vojake 81 kron, za Cankarjev spomenik 50 kron, za tiskovni sklad »Napreja« 10 kron, 147 kron pa ostane podružnici za članske potrebščine. Darovalcem se najtopleje zahvaljujemo. Veselični odbor.
Nedeijski shod v Rušah. V nedeljo, dno 12. prosinca se je vršil v Rušah lepo obiskan shod, na kojem je bilo zlasti delavstvo tamošnje kemične tovarne lepo zastopano. Referiral je sodrug Favaj o potrebi in važnosti organizacije, zlasti strokovne. Sodrug Uratnik je poročal o položaju in o najnovejši socialno-politični zakonodaji. Osnoval sc je lokalni odbor za politično organizacijo in lokalni odbor strokovne organizacije za kemično delavstvo. Na čelu obeh organizacij stoji sodrug Hinko Novak.
Shodi.
Kovinarski odbor ima danes zvečer ob pol 8. sejo v društvenih prosfbrih.
Umetnost in književnost.
»Jevgenl) Onjegln«. Dva veleuma sta duševna avtorja te lirične rpere, A. S. Puškin in P. J. Cajkovskij. Puškin jc napisa! pod tem imenom »roman v verzih«, eno največrh del svetovne literature, ki ga je komponiral pozneje Cr.jkt vskij v opero svetovne slave. Opera je roman in tragedija ljubezni z vsemi prelestmi in bolestmi, ki zadenejo srca njenih junakov in junakinj, prekipevajoča v pretresljive lirične scene nesrečnega Onjsgina in še bolj nesrečne Tatjane. 1 enski veseljak se zaljubi v Olgo, njena sestra Tatjana pa uzre v Onjeginu -ideal svojih sanj, toda za njeno strastno ljubezen duševno razdvojeni Onjegin nima zadostne srčne odpornosti. Tatjana mu piše pismo, v katerem mu razodene svoje srce, Onjegin pa ji z odklonitvijo podere vse upe, kar spravi njeno duševno stanje malone do obupa. Nemirni in nestalni Onjegin si prisvoji
povodom domačega plesa pri Larinovih simpatije Olge, Lenski pa, ki zapazi v njem zapeljivca in svojega tekmeca, mu napove dvoboj, v katerem postane Lenski žrtev razdvoja. Mine 26 let. Onjegin pride po slučaju v hišo kneza Gremina, moža Tatjane. Tu se ob svidenju z njo nanovo zaljubi vanjo in jo prosi ljubezni. Tatjana ga odkloni, dasi ga ljubi še vedno, ker hoče ostati mati in žena. Odbije vse Onjeginove strastne prošnje in rotenja in ga pusti nesrečnega in duševno zrušenega. Tragiko razdvojenih nesrečnih src spremljajo prelestni akordi muzike. v katerih igrajo mehki moli na strunah ljubečih in tipečih src. Rcsolntnejša Olga izgine že sredi opere s pnzorišča tega opernega romana, kajti pri njej se ponavlja življenje na vedno enak način; Olga hodi skozi družbo kot šepet vetra od cveta na cvet. Tatjana pa je izrazita osebnost, zmožna velike ljubezni, ki je ne najde, zato ostane neutešena. In ko bi končno lahko prišla na svoj cilj, ji tega ne dovoljuje njen plemenit ponos. Levar je podal Oiijegina z vso vlogi primerno in dano mirno zamišljenosti •, pobarvano s cinizmom« v svetu preizkušenega človeka. Niegov lepi glas je vendar malo prešibek. S svojim uosti močnim petjem je podal tudi Stepnjo\vski Timskega prav t.aturno. Zasluženo priznanje je žela Richterjeva — Tat.ana, ki je svojo vlogo krasno razumela in tako tudi igrala. Cstale vloge so izpolnile zadostno svojo nalogo.	—p—
Zadnje vesti.
S koroškega bojišča.
Boji pri Velikovcu. Ljubljanski korespondenčni urad poroča dne 13. t. m. ob 10. uri dop. iz uradnega vira: Včeraj ob pol 4. uri popoldne so napadli Nemci naše čete okoli Velikovca v smeri Sv. Štefan severno proti Varpi vesi. Bili so odbiti. Danes ponoči so Nemci napadli naše predstraže pri železniškem in cestnem mostu pri Kamniku. Straža pri železniškem mostu se je umeknila pred nemško močjo na desni breg Drave. Ob pol 6. zjutraj je bil zopet nemški napad na naše postojanke pri gostilni Rak zapad-no od Velikovca. Bili so zopet odbiti. Ob 9. zjutraj se je začel boj v smeri Krenovice-Vino-grad zapadno od Velikovca, ki še traja. Naše izgube znašajo dosedaj 1 mrtev in 5 ranjenih. Galicija, Železna Kaplja in Šajdovo sedlo so od naših čet zasedene.
Koroško. Ljubljanski korespondenčni urad poroča dne 13. t. m. ob pol 8. uri zvečer iz uradnega vira: Pri Podroščici cel dan praske s patruljami ter topniški'ogenj in strojniški o-genj. — Pri Velikovcu so trajali boji skoro neprestano do 4. ure popoldne. Vsi napadi so bili odbiti. Naše izgube znašajo 2 mrtva in 7 ranjenih. — Pri drugih skupinah je položaj neizpre-menjen.
Stara zahteva po Jugoslaviji.
Ljubljana, 13. januarja. Ljubljanski ko respondenčni urad je prejel izredno zanimivo izvirno listino. Kakor je dognalo poizvedovanje pri veščakih, doslej ta dokument najbrže sploh še ni bil nikdar obelodanjen. Listina dokazuje jasno, da sedanje zahteve Jugoslavije ]io ozemljih na Koroškem, v Beneški Sloveniji in na Ogrskem nikakor niso imperialistične, marveč da temelje na nepobitnih zgodovinskih pravicah. Gre namreč za cesarski patent z dne 3. avgusta 1816, s katerim je cesar Franc ustanovil ilirsko kraljestvo. V slovenskem prevodu se glasi besedilo: »Mi Franc Prvi, po Božji milosti cesar avstrijski, kralj jeruzalemski, kralj Ogrske, Lombardije, Benečije, Dalmacije, Hr-vatske, Slavonije, Galicije in Lodomerije; nadvojvoda avstrijski, vojvoda lotaringijski, sol-nograški, štajerski, koroški, kranjski, gorenje-in dolenješlezijski, veleknez erdeljski, mejni grof moravski, pokheženi grof habsburški in tirolski itd. itd. smo račili določiti, da pustimo po traktatu, sklenjenem z aliiranimi silami, pod imenom Ilirije zopet pridobljene dežele: Kranjsko, beljaško okrožje, Gorico, Primorsko, nekdanje ogrsko Primorje in del, ki je pripadal provincialni Hrvatski, nadalje pod imenom Ilirije, da priklopimo k temu prej kraljevo italijanska distrikta Čedad in Gradiško, potem celovško okrožje, doslej pripadajoče Nemški Avstriji, in da povzdignemo to novo Ilirijo za kraljestvo. Po tem odrejamo: 1. Kraljestvo Ilirijo naj upravljata dve posebni guberniji, ena vojvodini Koroško in Kranjsko, druga pa Primorje, grofovino goriško in Gradiško, potem doslej k Iliriji pripadajoči del provincialne Hrvatske. 2. Glede grba novega kraljestva, potem glede mesta, kjer naj se vstavi grb v Naš avstrijski cesarski grb, kakor tudi novi kraljevi naslov med Naše druge naslove, izide naredba pozneje. Dano v Našem glavnem in stolnem mestu, na Dunaju, dne tretjega avgusta leta 1816, v petindvajsetem letu naših držav. Franc, 1. r. Alojzij grof Ugarto, 1. r. kraljevi češki najvišji
nadvojvodski avstrijski prvi kancelar. Prokop grof Lazensky, 1. r. — Po najvišjem povelju Njegovega c. kr. Apostolskega Veličanstva Franc grof Guicciardi, 1. r.
Podonavska zvezna država in dr. Korošec.
Budimpešta, 13. januarja. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: Posebni poročevalec lista »Az Est« javlja svojemu listu, da je imel razgovor z namestnikom ministrskega predsednika jugoslovanske države, dr. Korošcem, kjer se je le-ta zavzel z vso močjo za zahteve Jugoslavije nap ram Italiji. Kar se tiše ideje podonavske federacije, jugoslovanska država nima nobenega interesa na tem objektu, ker leži ob morju.
Češka narodna socialna stranka.
IJ r a s a, 13. januarja. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: Včeraj je bilo tukaj zborovanje češke narodno socialne stranke. Zborovanje je sprejelo ukrep, kjer izjavlja, da sc stranka ne odreče ustanovitvi enotne socialistične zveze in obenem ne zakriva, da se stavijo teinu načrtu zadnji čas velike zapreke. Iz strankinih iazlosov se izjavlja češka narodno socialna stranka proti vsake, mu oportunizmu. Zahteva resnično demokratično ustavo z ljudsko upravo sodstva in šolstva ter razlastitev in demokratizacijo veleposestev, rudnikov, plavž in železnic brez odškodnine še pred volitvami; nadalje zahteva, da se prevzame ureditev uvoza in izvoza v javno upravo. Stranka se obrača proti vsaki diktaturi in proti vsakemu terorju in obsoja slehernega, ki bi se strinjal z neodgovornimi elementi. Nadaljnji ukrep veli, da je stranka, ako treba, odločena nastopiti proti vsakemu, ki bi ogrožal z nasilno revolucijo čehoslovaško republiko. Naposled so sklenili, da se bo stranka imenovala »Cehoslovaška socialistična stranka«.
Dogodki v Nemčiji.
Berlin, 13. januarja. (Lj. k. u.) Cehoslovaški tisk. urad poroča:	Po	sedemdnevnih bojih ie nastal danes
zjutraj zopet mir. V predmestih in okolici se sicer še vedno po malem strelja, vendar pa so glavni boji končani. Vlada je sicer priborila zmago, toda za ceno, da je postala nemogoča pri večini socialističnega tabora. Ko je izbruhnila boljševiška revolucija, vlada ni imela nobenih vojaških čet na razpolago. Armada, ki jo je vlada postavila pnoti boljševikom, postane lahko revoluciji zelo nevarna, ker obstoji iz meščanskih elementov in frontnih vojakov, ki so sovražniki revolucije. Slejkoprej obstoja nevarnost, da pride zopet do boljševiškega pre-
vrata.	v ,	.	.
Berlin, 13. anuarja. (Lj. k. u.) Cehoslovaski tisk.
urad poroča: Medtem ko je vlada v Berlinu premagala Špartakovce, so le-ti zmagali v Bremenu. Volitve pome-njajo sicer za Scheidemanna večino, toda neodvisniki in komunisti so priredili velike demonstracije ter sklenili osnovati svet narodnih poverjenikov, postaviti me ščansko časopisje pod cenzuro. Istočasno so neodvisni socialisti proglasili republiko bremensko. Tud, v Cux-
havnu so proglasili republ.ko.
Berlin, 13. januarja. (Lj. k. u.) Cehoslovaski tisk. urad poroča: Na Bavarskem in VViirtembcrškcm so se 'v nedeljo vršile volitve v narodno skupščino. Izid teli volitev pomenja poraz neodvisnikov. Socialisti večine so dobili 50% vseli glasov, centrum in konservativci 32%, demokrati 12% do 14%, med tem ko so neodvis-uiki dobili ostanek. Na Wiirttemberškem so dobili socialisti večine 52 mandatov, demokrati 38, centrum 31, konservativci 25 in neodvisniki samo ‘i mandate.
Berlin, 13. januarja. (Lj. k. u.) \Volfiov urad poroča: Uspehi vladnih čet. ki so včeraj z vso odločnostjo naskočile poslopje »Vonviirts«, so tudi ostala oporišča Špartakovcev dobile hitro v svoje roke. Vsi listi kakor tudi \Volffov urad, so prosti. Osvobojen je tudi Sleski kolodvor; tamošnja posadka se ie umaknila. Trcnotno
je v mestu mir.
Berlin, 13. januarja. (Lj. k. u.) Cehoslovaski tisk.
urad poroča: Berlinski vojaški svet naznanja, da so imelo vladne čete pri pouličnih bojih zadnjega tedna 32 mrtvih. Špartakovci so imeli 600 mrtvih in več sto ra-
15 e r 1 i n , 13- januarja. (Lj. k. u.) Cehoslovaski tisk. urad poroča: Ko bo zatrta vstaja, se bo pečala vlada z
invazijo Poljakov v Nemčijo. Narodni poverjenik Noske namerava zabraniti nadaljnje prodiranje Poljakov ni nemško ozemlje.
Luksemburg republika.
Dunaj, 13. januarja. (Lj. k. u.) Cehoslovaški tisk. urad poroča iz Bruslja: V Luksemburgu se je izvršil državni preobrat. Vodja liberalne stranke je v početku seje predlagat resolucijo, ki zahteva odstranitev dinastije. Vodja socialistične stranke se je temu predlogu pridružil med odobravanjem poslušalcev. Desnica je protestirala. Predsednik je zaključil sejo zaradi hrušča. Ko je zapustil dvorano, je levica glasovala in izjavila, da jo dinastija odstavljena. Za ustanovitev republike je glasovalo 16 poslancev, proti 14. Proklamacijo republike s 16 glasovi od 52 glasov, ki jih šteje zbornica, komentirajo ironično. Za ohranitev reda so pozvali 2 stotniji francoskih vojakov. 600 ljudi je demonstriralo pred palačo velike vojvodinje za republiko. Povsodi je mir. V Luksemburgu je vladala izza leta 1912. neomožena velika vojvodinja Marija Adelheid, 251etna hčerka velikega vojvodo Wiljema.
Vrhovni vojni svet aliirancev.
Pariz, 12. januarja. (Lj. k. u.) Agence Havas poroča: V nedeljo popoldne je vrhovni vojni svet aliirancev imel na Quayd <] Orsayu daljšo sejo, ki je bila velike važnosti. Najprvo se je določil dnevni red, nakar so prišli na razpravo pogoji, pod katerimi bi se dovolila obnovitev premirja z Nemčijo. Nato se je seja pečala z vprašanji glede načina razpravljanja medzavezniške mirovne konference. Predvsem so posvetovanja veljala vprašanju števila zastopnikov, ki jih pošlje vsaka država na konferenco. Seja se je končala, ne da bi sprejela te predloge. Prva pripravljalna seja konference bo v torek popoldne ob prisotnosti pooblaščencev petih velesil, Francije, Zedinjenih držav, Anglije, Itaiije in Japonske. Razgovori so se povečini vršili v angleškem jeziku, ki ga govorijo Clemenceau, Pichon in Orlando. Ameriški poslaniški svetnik Frazcr je predsedniku Wilsonu služil kot tolmač.
Španski kabinet.
Madrid, 13. jaiuarja. (Lj. k. u.) Agence Havas poroča: Cortes se sestane 21. t. m.
Stavka v Argentiniji.
Buenos Aires, 13. januarja. (Lj. k. u.) Agence liavas poroča: Delavske organizacije so v vsej republiki proglasile splošno stavko.
Haagu. Na univerziteti. na kateri naj bi bili zastopniki vseh narodov, bodo predavali o narodnem pravu, o sociologiji in o higijeni (zdravstvu).
Aprovizacija.
Meso na rdeče izkaznice B bo delila mestna aprovizacija v sredo, dne 15. t. m. in v četrtek, dne 16. t. m. v cerkvi sv. Jožefa. Določen je ta-le red: V sredo, dn4 15. t. m. popoldne od 1. do pol 2. št. 1 do 200, od pol 2. do 2. št. 201 do 400, od 2. do pol 3. št. 401 do 600, od pol 3. do 3. št. 601 do 800, od’ 3. do pol 4. št. 801 do 1000, od pol 4. do 4. št. 1001 do 1200, od 4. do pol 5. št. 1201 do 1400, od pol 5. do 5. št. 1401 do 1600. V četrtek, dne 16. t. ni. dopoldne od pol 8. do 8. št. 1601 do 1800, od 8. do pol 9. št. 1801 do 2000, od pol 9. do 9. st. 2001 do 2200, od 9. do pol 10. št. 2201 do 2400, od pol 10. do 10. št. 2401 do konca.
Čebula za 111. okraj. Stranke III. okraja dobe čebulo na zeleua nakazila za krompir v sredo, dne 15. t. m. pf' Miihleisnu po naslednjem redu: Od 2. do 3. popoldne št. 1 do 500, od 3. do 4. št. 501 do 1000, od 4. do 5. št. 1001 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 2 kg čebule. Kilogram stane 1 krono.
Za tiskovni sklad »Napreja« so darovali: Neimenovan 20 K, N. N. 50 vin., na veselici v Trbovljah nabran® 59 K, na shodu na Viču nabrano 37 K 30 vin., na železničarski veselici nabrano 152 K, po shodu kovinarjev v Celju 65 K 16 vin., Iv. Kocmur 4 K 84 vin., Zupančič 50 vin., politična organizacija Celje 100 K. Veselični odbor želez, na Jesenicah 10 K, Crnologar 5 K, Balmter, Leu-stek, Gatnik, Mlakar in Plesnik vsak po 2 kroni. Nadalje so darovali sledeči železničarji in rudarii i/, Zagorja ob Savi: Zupančič Andrej 50 K, Končar Alojz 20 K, Povalej 10 K, Zupančič Rudolf 6 K l vin., Kurnik Matija, Zimšek Franc, Gerčar Albin, Mervik Leon, vsak po 5 kron, Ludovaj Ludvik mlajši, Pišek Viljem, Ule hrane, Ccbin Anton, Zupančič Anton, Cer Ivan, Goršek Ana, Mervik Ivan, Feston Matija vsak po 2 kroni, Torte Albin, Staurcr Josip, Mihovc Ivan, Kos Franc, Korbar Martin, Borišek Josip, Kovač Albin, Dritnel Josip, Bloško Karl, Kotar Josip, Vičar Jakob, Končar Franc. Za-: harik Avgust, Ramšak Franc, Popotnik Ivan vsak po 1 krono, Končar Andrej 60 vin.. Popotnik Josip, Kodirne Franc, Šuštar Ivan, Meržedovšek Simon vsak po 50 vin. (Vsi skupaj 141 K 5t vin.) Skupaj 605 K 81 vin. Prej izkazanih 105 K. Vsega skupaj 710 K 81 vin. V sen* darovalcem lepa hvala.
isdajatel) In odgovorni urednik Josip Petejan.
Tisk »Učiteljske tiskarne« v Llubltflni
Razno.
* Profesor Nicolai — državljan ruske sovjetsko re-piiblke. »Arb. Ztg.« poročajo iz Ženeve: Znani biolog Jurij Nicolai, slaven po svojem poletu iz neke nemške vojaške kaznilnice na Dansko, jc vložil pred kratk.ni do ruske ljudske vlade prošnjo, ga li morejo vzprejeti za člana ruske socialistične federativne sovjetske republike. Po razgovoril v najvišjem izvrševalnem odboru R. S. F. S .R. so prošnjo odobrili in obvestili prof. Nicolaia o vz-prejetju. Kamenjew piše v svojem listu: »Nemški državljan Nicolai doseže s tem vse pravice, ki jih ima državljan ruske socialistične federativne republike.« Dopis Nicolaiju pravi med drugim .še: »Obenem z obveščenjem o tej odredbi, Vas sodrug državljan — moskevski sovjet — pozdravlja kot drznega in ncustrašljivega bojevnika za svetovni mir. Da bi mogla Vaša možata odločitev
 ko ste stopil pred vsem buržoaznim svetom, ne glede
na levo ali desno, na stran Zatiranih in Usužnjenih — služiti kot lep vzgled našim še vedno omahujočim bratom, zastrupljenim od nezdravega duha imperializma in militarizma. Sovjetska republika potrebuje odločnih, možatih in poštenih mož! Dobrodošli ste nam, sodrug!« Pismo časti pisca, kakor tudi onega, ki mu ie dal povod. Upamo, da bode profesor Nicolai z' nami sodeloval tudi v bodočnosti, ter da pride čas, ko bo čast človeku, postati državljan proste in svobodne Nemčije.
* Internacionalno vseučilišče v Haagu, v holandskih vseučiliških krogih živo debatiiajo o ustanovitvi mednarodnega* vseucihsca v
in težaki
(tudi v večjih skupinah) se sprejmejo v trajno delo pri trboveljski premogokopni družbi v I Trbovljah. Vpraša se pri dnevnem obratu. Za hrano in stanovanje ,je preskrbljeno.
■ssRBsinaHagBgfl
! »
m
H
■
a
m
Čevlii tovarne
iz najfinejšega ševro- boks- in lak-usnja z usnjatimi podplati se dobe po dnevnih cenah.
 ; Trpežni zimski =
iz fine teletine z gumijastimi podplati p« K 85'— za moške,
K 73'— za ženske.
V zalogi Ljubljana na Bregu.
m
8
m
%
m
m
0
0
— »einiika gSavnSts — K 10,000.000.
Sprejema vloge na knji-žice in tekoči račun proti ugodnemu obrestovanju.
y Uu&iiani.
Poslovnica razredne loterije.
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in
■■ - v
Rezervni fondi okroglo K 2,000.000.
Kupuje in prodaji) v h e vrsta vrednostnih papirjev, financira nrarirriPi^dobave in dovolimo
__ anrovlznctjake kredite —~
Celju.