V e s t ii i L Cesarja Franca Jožefa I. jubilejska ustanova za učiteljske sirote na Kranjskeiii: G. Valentin Zavrl, nadučitelj v Begunjah na Gorenjskera, 1*50 gld. Učiteljski konrikt: Gosp. V. Zavrl, nadučitelj v Begunjah na Gorenjskem, 1 gld.; gosp. Matija Petrič, učitelj v Strugah, letni prispevek, 5 gld.; g. Fr. Klinar, ucitelj v Hrušici, 1 gld. Jakob Dimnik, blagajnik. Osofone vesti. G. Luka Jelenc, nadučitelj v Št. Juriju pri Kranju, je imenovan učiteljem na I. mestni deški šoli v Ljubljani. G. Ivan Okorn, učitelj v Tržiču, je dobil nadučiteljsko raesto na deški šoli v Kamniku. Pravila ,,Društva uciteljev in šolskih prijateljev za Ijubljansko okolico" je visoko c. kr. deželno predsedstvo z odlokom z dne 29. listopada 1898. 1. št. 5817 potrdilo. Učni tecaj za gluhoneme. Za gluhonemnico, ki se bo gradila v Ljubljani, se bosta poslala v začetku prihodnjega šolskega leta dva ljudska učitelja na Dunaj v teoaj za gluhoneme. Kdor se bo udeležil tega teoaja, dobi poleg svoje plače še mesečno po 35—45 gld. podpore, prosto vožnjo na Dunaj in nazaj in enoleten dopust. Dotičnik mora pa biti popolnoma zdrav ter ne sme imeti manj ko 5 in ne več ko 15 službenih let. Po prebitem izpitu bo dotičnik nastavljen v gluhonemnici, kjer bo imel prosto stanovanje in dobro plačo. Kdor želi natančnejih podatkov, jih dobi pri našem uredništvu. Pojasnilo. Na vprašanje g. nadučilelja Pr. Korošca v 3. št. nUčiteljskega Tovariša", kaj je s tistim zemljevidom radovljiškega šolskega okraja, ki je bil baje že pred desetimi leti izdelan, dajem nastopno pojasnilo: Po sklepu okrajne uoiteljske konference je rajni nadučitelj Karol Bernard narisal 1. 1887. zemljevid radovljiškega šolskega okraja. Tega zemljevida pa nismo mogli izdati prihodnje leto, ker nismo imeli zanj potrebnih novcev. Jaz sem delal na to, da bi ga založila okrajna blagajna. Preden pa se je stvar dognala, se je ponudil c. in kr. vojaški zemljepisni zavod na Dunaju, da bi on izdelal zeinljevid. Tisti čas sem se jaz umeknil iz okraja, in izdaja dotionega zemljevida se je odložila. Ko sem 1. 1891. iznova postal v Radovljici okrajni šolski nadzornik, sva z gosp. okrajnim glavarjem 0. vitezom Kalteneggerjem delala v prvi vrsti na to, da so vse šole dobile šolske knjižnice in najpotrebnejša učila za realije, in da so se nanovo osnovale ali pa razširile že obstoječe šole. Leta 1894. se je obenera nanovo zidalo, razširjalo ali vsaj komisionalno zagotovilo zidanje šestnajstih šol. Vse to je stalo toliko novcev, da na izdajo dragega zemljevida ni bilo misliti. — Ako si učitelji radovljiškega okraja žele oskrbeti potrebni zemljevid za svoj okraj, bi bilo najbolje, da si ga naroče pri c. in kr. vojaškem zemljepisnera zavodu na Dunaju, kakor so to storili učitelji logaškega okraja, ki imajo zares krasen zemljevid v merilu 1/40.000. Želeti pa bi bilo, da bi se v ta namen združila oba okraja, kranjski in radovljiški, ter si naročila skupen zeraljevid. Saj imata oba toliko prirodnih in življenskih zvez, da ju je le težko ločiti pri pouku. Tak zemljevid bi stal približno 1500 do 1600 gld. in bi ne bil predrag, ko bi si ga naročile vse politične in vse šolske občine; prvih je v obeh okrajih 47, drugih 71. Založili naj bi ga obe okrajni blagajni in izdatki bi ne bili tako občutni, ko bi se novci zanj pobirali dve ali tri leta. L. Eazširjenje sloTenske gimnazije. Vlada je baje voljna razširiti slovensko nižjo gimnazijo v Ljubljani v popolno gimnazijo in je baje že storila v to potrebne inforraativne korake. Učiteljsko rprašanje na Koroškem. Tudi na Koroškem sili učiteljsko vprašanje na dan. Slučaji, da zapuščajo učitelji svojo službo in prestopajo drugam, posebno k pošti, niso več redki. Kdo bi se temu čudil? Učitelj ima pri pošti po preteku enega leta več dohodkov, kakor jih iraa uoitelj po desetletnetn službovanju. V mestnera zastopu celovškem je bila minuli raesec v tem oziru podana interpelacija. Celovec plačuje 40.000 gld. k deželnem šolskem zalogu. Učiteljske premembe na Štajerskem. Učiteljica v Dobrni, gospa Drnjač je premeščena v Studence pri Mariboru, v Dobrno pa je prišla gdč. Burgarel iz Ljubljane. Gdč. Mrevlje iz Gorice je postala učiteljica v Dramljah, g. Grudnik pa učitelj na Kalobju. Froti lex Kolisko. Dne 15. prosinca se je v Praterju vršil shod dunajskih Gehov, ki je protestoval proti sklepu dolenjeavstrijskega deželnega zbora, ki se imenuje lex Kolisko in ki določa, da raora biti nemščina izključni učni jezik v vseh Ijudskih šolah na Dolenjem Avstrijskera. Shoda se je udeležilo nad 3000 oseb. Shod je protestoval proti lex Kolisko in zahteval, naj ga vlada ne predloži v sankcijo ter zahteval izvodenje ravnopravnosti tudi na Dolenjem Avstrijskem. Po shodu je šlo nad 7000 oseb proti mestni hiši, okolo katere je bilo postavljenih vse polno redarjev. Policija je deraonstrante razgnala. Prišlo je do rabuke. Občinstvo je redarjem siloraa iztrgalo iz rok dva aretovanca, na kar so redarji rabili orožje. Mnogo oseb je bilo ranjenih, 11 aretovanih Častite gg. clene vdoyskega učiteljskega društva opozarjam na § 10. društvenih pravil, ki slove: Letnina (6 gld.) se plačuje do konca prosinca vsakega leta. Ker se prosinec bliža svojemu koncu, prosim gg. člene, da se vsaj 1. svečana spomnijo prej imenovanega društva ter vpošljejo letnino za tekoče leto, da rne oproste mučnega nadaljnjega opominjevanja, društvu pa nepotrebnih stroškov. Oinenim le še, da je vplačalo lani do 30. prosinca 45 gg. členov letnino, letos pa sarno 20. — Je raar vzrok teniu regulacija učiteljskih plač? Jos. Cepnder, blagajnik. Častno svetinjo za 401etno zvesto službovanje sta dobila gg Traven Jožef, učitelj v Naklera in J. C vetel, učitelj v p. v Škofji Loki. ,,Učiteljski Grlas". Pod tein imenora je začel izhajati v Špljetu v Dalmaciji nov učiteljski list in sicer enkrat na mesec. Do sedaj dalraatinsko učiteljstvo ni imelo svojega glasila. List ima v prvi vrsti namen, potezati se za izboljšanje gmotnega stanja. Prav tako! Sloranska knjižnica. Snopič 82 do 83 prinaša ugledne češke pisateljice Gabrijele Preissove lepo povest s Koroškega z naslovom »Mladost". Pisateljica je to mično povest, ki kaže veliko, resnično simpatijo do Slovencev na Koroškein, posvetila ljubljanskemu županu Hribarju. Gabrijela Preissova je ena najodlionejših čeških pisateljic, katera si je po vsi pravici pridobila veliko ugleda ne samo na Ceškem, nego tudi zunaj svoje ožje doraovine. Odobreni zemljevidi. Visoko ministerstvo za bogočastje \n nauk je z razpisom z dne 22. grudna 1898, št. 32.323 odobrilo za porabo na občnih ljudskih in meščanskih šolah in na učiteljiščih s slovenskiin učnim jezikom Vincenz Haardtov stenski zeraljevid Evrope (na platno 7 gld. 50 kr., s paličicama 8 gld. 50 kr.) in stenski zemljevid polut (na platnu 9 gld., s paličicami 10 gld.), katera je za porabo v slovenskih šolah priredil prof. Pr. Orožen. Ornenjena zemljevida izideta v Ed. Holzlovem zemljepisnem zavodu na Dunaju v drugi polovici tneseca svečana 1. 1899. Slovenski stenski zemljevid Palestine (na platnu 8 gl., s paličicama 9 gl.) je že izišel 1. 1897. in bil odobren z razpisom z dne 5. vel. travna 1897, št. 10.455. V kratkem bode tudi dogotovljen slovenski ljudskošolski atlas in stenski zemljevid Avstrijske-ogrske države. lz življenja našega cesarja. Kadar gre cesar na lov, ima pri sebi vedno nekaj izkušenih lovcev; toda enkrat se rau je primerilo, da so se preveč oddaljili in on je zgrešil pot. Pozno zvečer je že bilo, ko je dospel do samotne gorske kočice, potrkal na vrata in prosil, naj ga kdo spremi do prave poti. Družina je sedela ravno pri večerji. Med drugimi je zajernal tudi čvrst mladenio, ki je bil takoj pripravljen, da cesarja sprerni, samo toliko naj počaka, da povečerja. BSedi ta čas na klop pri peči, jaz bora hitro pri kraju!" pravi cesarju. Tujega lovca deoko seveda ni poznal; kak meščan je, si je mislil, koliko jih je že zašlo. Cesar se je posmejal in sedel na pokazani prostor. Gospodinja pa ga povabi, naj prisede, eden več ali manj — se nič ne pozna. Cesar se izgovori, da se rau mudi, da bo tudi spreraljevavec takoj gotov. Res sta kmalu odrinila. Cesar pravi spremljevavcu, naj ga spremi do bližnjega cesarskega gradiča. Pri teh besedah rnladenič osupne, postoji in pravi: ,,Tako, v grad naj te peljera? Saj vendar nisi, se reče—saj vender niste cesar sara?" ,,Kaj pa, ko bi bil", se nasmeje Franc Jožef, «bi me li ne mogel peljati?1* „0 pac, za svojega dobrega cesarja bi šel do konca sveta", zaklioe mladenič navdušen in gre moloe dalje. Misel, da spremlja cesarja, rau je zaprla besedo, dasi je bil prej na vso moč zgovoren. Prišedši do gradu, se je hotel vodnik izmuzniti, a cesar ga pridrži, rekoč, naj se nekoliko oddahne po trdem potu. ,,S svojimi podkovanimi črevlji in v delavni obleki naj grem po takih lepih sobah, tega pa vendar ne!" se opravičuje preprosti spremljevavec. Slednjič se je udal, in cesar rnu je svojeročno postregel z jedjo in pijačo. Bogato obdarovan se je vrnil mlademo domov. Lek proti nerroznosti. V najnovejšem easu priporočajo pariški zdravniki nervoznim ljudem več dni ležati v postelji. Dr. Manqui, upravitelj zavoda sv. Ane za umobolne, je prvi začel uporabljati to sredstvo. Neki general, kateri je postal vsled Dreyfusove afere skrajno nervozen, je ležal štiri tedne v postelji ter ozdravel popolnoma. V postelji je smel čitati, pisati, sploh vse raožno delati. Za nervozne dame, katere se zdravijo na ta način, se že delajo v Parizu posebne vrste obleke. Odgovor. Cenjena »Soča" od 13. m. ra. št. 4. piše: nVsekakor pa rečemo, da bi bili storili tisti dopisniki iz ,,učiteljskih krogov" bolje, da so zavezali nase laške učitelje v deželi, kakor pa da so po ,,Slov. Narodu", MUčit. Tovarišu" in ^Popotniku" prav po ,,medvedje" — vrtali, tako da se večina njihovih kolegov zgraža nad takim pisarenjem, ker isto ni v cast in ne v korist goriškira učiteljem!" Na to izjavo cenj. MSoče" je ,,medved** v cenjenera »Slov. Narodu" odgovoril. Dovoljeno naj bi bilo tudi onemu, ki je nvrtal", odzvati se in sicer kakor sledi: Svoje članke in izjave je vdano podpisani podpisoval s polnim lmenom ali pa s —C, —c. Za iste je odgovoren. Pri istih ostane in jih je pripravljen zagovarjati vsestransko in proti vsakemu resnerau iri stvarnemu spodbijavcu. Ako se učiteljstvu na Goriškern ne more pornagati, naj bi nas cenj. nSoča" vsaj pri miru pustila, ker ni lepo, niti dostojno, bedne in v težavah se nahajajoče učitelje in njih družine dražiti in jih v skrajni obup suvati in to na način, ki ne odgovarja po nikakem dejstvom in resnici. Nasprotno trditvam cenj. nSoče" je istina: Zgražalo se je vse slovensko-hrvaško učiteljstvo na shodih v Trstu, Gorici in Kobaridu ter enoglasno obsodilo pisarenje cenj. ^Soče", zadevajoč učiteljsko gmotno vprašanje na Goriškera. V Tolminu, 19. prosinca 1899. Andrej Vrtovec. Učiteljsko društro za celjski in laški okraj zborovalo je dne 1. prosinca t. 1. v okoliški šoli. G. Armin Gradišnik pozdravi navzoče s presrčno željo, da bi se nam v bodočem t. j. tekooem letu izpolnile želje in nade, glede izboljšanja naših gmotnih razmer. — Društvene zadeve: g. Waldhans, učitelj na slov. okoliški šoli prijavi izstop iz društva. Predsednik pusti cirkulirati načrt za potovanje k svetovni razstavi. Ljubensko učiteljsko društvo je vposlalo poziv, da bi šolska vodstva sestavila izkaz o sedanjih plačah. — Dopis BZaveze" glede poziva za nabiranje. »Elizabetine ustanove". Ti dopisi so se vzeli na znanje. Razpravljalo se je tudi o naših plačah, in učiteljstvo pričakuje od slovenskih poslancev najkrepkejše podpore pri prihodnjem zasedanju deželnega zbora. Mislimo, da storimo v svojem stanu tudi toliko za državo, kakor členi katerega drugega, bolje plačanega stanu. — Letno poročilo tajnika se sprejme soglasno; istotako tudi blagajnikovo. Odbor se je sestavil sledeče: Predsednik g. Armin Gradišnik, podpredsednik g. Josip Šmoranoer, tajnik g. Ivan Kvac, blagajnik g. Lovro Šah, arhivar g. Franc Kranjo, pevovodja g. Anton Munda, odbornika pa g. Anton Petrioek in gdč. Zinka Kovačičeva. Tovariš Gradišnik oestita tudi g. Ekselnu k srečni zraagi in sicer s pravico. Izpremembo pri učiteljstvu v tolminskem šolskem okraju. — 15. m. m. so nastopili službe: gg. Ivan Krajnik, kot def. nadučitelj na štirirazrednici v Kobaridu, Ivan Hrast iz Podmelca, kot def. naduoitelj na trorazrednici v Cirknem, Viktor Uišič iz Št. Viškegore, kot def. nadučitelj na dvorazrednici v Podmelcu, Andrej Trebše iz Cirkna, def. nadučitelj na dvorazrednico na Srpenici. — Na enorazrednicah: gg. Jožef Kenda iz Tribuše, na Idriji pri Bači; Ivan Trebše iz Žage, v Dol Trebuši; Peter Kogoj iz Bukovega v Podbrdo; Rudolf Jelinčio iz Podbrda, na St. Viškigori. — Gdčne: Franica Zupančič iz Kobarida v Podrnelcu, Franica Stres v Volčah. Učiteljsko društTO za ptujski okraj je pri zborovanju dne 5. prosinca t. 1. sklenilo sledečo resolucijo: Dne 2. listopada 1898 osnovana »Zaveza nemških učiteljev in učiteljic na Štajerskein" je določila za svroje glasilo »Padagogische Zeitschrift". Stev. 26. z dne 25. grudna 1898 oraenjenega glasila se je natisnila kot brezplačna številka za poskušnjo v 3000 iztisih ter poslala tudi slovenskim učiteljem in učiteljicara v naročevanje. V oraenjeni številki se čita v članku: wWeihnachtstirnmung" na strani 363 doslovno nastopno: „ Wir Lehrer spielen gegeniiber den iibrigen Standen dieselbe traurige Rolle wie die Deutschen zu den verschiedenen Nationen Oesterreichs. Der Deutsche ist heute nichts, der Lehrer noch weniger, der deutsche Lehrer daher eine Null zur zweiten Potenz." Mi slovenski učitelji in uoiteljice, zbrani pri glavnem zboru učiteljskega društva za ptujski okraj, protestujemo javno, slovesno in odloono proti predrznemu vsiljevanju tega nernško-nacijonalnega šolskega lista, šovinističnega glasila onih prenapetih štajerskih učiteljev in učiteljic, ki niso marali s slovenskimi učitelji in uoiteljicami v isti učiteljski zavezi ostati ter smatramo to vsiljevanje tega v didaktično-pedagogičnem oziru ubornega, a nemško-nacijonalnega napuha nadahnjenega lista za infamen napad na naš zdravi razum, na naš narodni ponos in na razsodnost slovenskega učiteljstva, ter enoglasno sklenemo in se s častno besedo zavežemo, da nobeden člen ,,Učiteljskega društva za ptujski okraj" ne naroči ^Padagogische Zeitschrift", ki je zaedno konkurenoni list vrle ,,Schul- und Lehrer-Zeitung", glasila štajerske učiteljske zaveze. V odbor učiteljskega društra za ptujski okraj so bili pri glavnem zborovanju dne 5. prosinca sledeči členi izvoljeni: Fr. Ziher, predsednik; J. Kaukler, podpredsednik in blagajnik; J. Kosi, knjižnicar; V. Kajnih in A. Družovič, zapisnikarja; Šorn, Strelec in Parkaš, odborniki.