Studijska KNJIŽNICA V CELJU J ^2&£CbtAfi&t •Zasavski tednik«, glasilo SZDL Litija, Zagorje, Hrastnik in Trbovlje - Urejuje uredniški odbor - Odgovorni urednik: Stane Šuštar — Tiska ČP »Gorenjski tisk« v Kranju LETO XIV. ST. 27/28 TBROVLJE, 1. JULIJA 1961 CENA 20 DIN ZBORI VOLIVCEV (AKTUALNA SNOV ZA RAZPRAVO) P' V teh dneh so bili zbori volivcev v Zasavju, ponekod pa so šele sklicani. O tem, kako smo zadovoljni z zadnjimi zbori volivcev, še ne moremo govoriti, ker o stvari še nikjer ni rekla svoje besede Socialistična zveza preprosto zaradi tega, ker ji o tem trenutno še manjka gradiva. Vendar je bjla zadnje čase izrečena marsikatera misel o zborih Dan borca volivcev oziroma o praksi dela zborov volivcev v preteklosti. To so bile pravzaprav pripombe o načinu sklicevanja zborov volivcev, pripombe na način poročanja na zborih volivcev, o udeležbi, ki je pomanjkljiva, o vrednosti sklepov takih zborov volivcev in podobno. Iz teh pripomb so nastali predlogi in pobude. Zlasti resno so o tem govorili na konferenci Socia-listične zveze v Hrastniku, dokaj ■ kritično na konferenci Zveze ko-I munistov v Litiji in podobno tudi 11 v ostalih občinah. Neizpodbitno ^) dejstvo je, da se zborov volivcev j Četrtega julija pred dvajse-(i— razen tistih iz proizvajalne f timi leti je politbiro CK KPJ ,iskupine - udeležuje neznatno / pozval vse rodoljube * progla- (l število volivcev. Udeležba se gib-f som jugoslovanskim narodom(lije okrog 15 do 38 odstotkov, vča-I »da se vsi kot en mož vzdignete sih je pa še nižja. Ker je zbor * in stopite v boj zoper okupator-(i volivcev organ, ki izraža soglasje 1 ja in domače hlapce, krvnike na-,|Z odločanjem in ukrepanjem I ših narodov«. To Je bil rojstni (i ljudskega odbora, v kar je všteto I dan narodnoosvobodilne borbe. (| tudi sogiašanje z družbenim pla-P 4. julij, dan vstaje Jugoslovan-(inom in proračunom, nas mora tajskih narodov, DAN BORCA, je(!ko majhna udeležba začuditi. ji dan, ko se vsako leto spominja-(i Vzroki za pomanjkljiv interes \l mo vseh slavnih dni v zgodovi-,|Za sodelovanje na zborih volivcev ji ni narodnoosvobodilne vojne, (i so prečesto v preobremenjevanju Ji vseh žrtev, ki so padle za svo- (i zborov volivcev z grmadami poli bodo v borbi, v vrstah partizan-, iročil, ki jih prebirajo volivcem jlskih odredov, na terenu, kjer so,injihovi odborniki, ne da bi izlu-! i pripravljali pomoč partizanom, | ščili iz gradiva, ki se je nakopi-(iin ustvarjali pogoje za ustanav-, i čilo v delu ljudskega odbora, zgolj jiijanje oblasti, vseh žrtev, ki so,i —...... ji padle v koncentracijskih tabo-() j i riščih zato, ker so živele za svo-j i bodo. j i Četrti julij je dan, ko se ved-i no znova spominjamo na veliko (| II dogajanje, ki nam Je prineslo (> ,isvobodo, enakost in socializem,,) 11 takšno prihodnost, kakršno do-,) Oživljamo in ustvarjamo To Je(, Pred kratkim b J . 0bLO udan, ko sc s spoštovanjem upo-ii*..... .- v (inilnjanio tovarišev in tovarišic, |LltlJa seJa sveta 2a solstvo- vro-, ikl so žrtvovali svoja življenja a sveto in kulturo, na kateri so raz-]lzato, da smo ml srečni in zado-apravljali o važnih vprašanjih ob Ji voljni, tovarišev in tovarišic, ki ((zaključku šolskega leta. Nadalje j iso s svojo odločnostjo In s svo- (!SO obravnavali problematiko kino ji jim pogumom ustvarili zgodo- podjetja v Litiji ter predlog odlo* ji vino. kakršne ni v naši pretek-f \ ifosti, sloves, kakršnega si nismo i ji priborili nikdar prej. To je roj-1 jistni dan novega življenja Jugo- < jiSlavije, ki je poslej vse pomemb-l jinejša v svetu, dežela, ki je spo-l j Slovana med vsemi svobodoljub-l , i nimi narodi in cenjena povsod, i Seja sveta za Šolstvo v Litiji osrednja vprašanja, ki zadevajo bistvo aktov, poročil, razpredelnic in druge dokumentacije. Jasno je, da takšno poročanje utruja in odvrača pozornost volivcev, razen tega jih pa bega, ker so primorani iskati bistvo vprašanja v labirintu gradiva, katerega marsikdaj niti povsem ne razumejo, ker je primemo za pozorno proučitev tudi tistim, ki so že dokaj na tekočem z dogajanjem v komuni. Navadno je v poročilih odbornikov čutiti tudi pomanjkanje polemičnih misli, ki. bi prav gotovo vzbudile pozornost volivcev, morda so pa volivci doslej večinoma sprejemali le takšne sklepe, ki jih neposredno nikdar doslej še niso prizadeli. Nemara so se takim sklepom mnogokdaj ogibali tudi občinski ljudiški odbori, ki so sklepe že pripravljali tako, da v njih ni prišla do izraza prizadetost volivcev. Ce so bili sklepi taki, se je gotovo zdelo voliVcem, da je izražanje soglasja z njimi pač preprosta formalnost, da je torej prav malo škode v tem, če z njih izostajajo. Zadnji dogodki v občini Hrastnik in tuidi v drugih občinah so prav v tem smislu opozorili na dva važna momenta v zvezi z zbori volivcev. Zgodilo se je to ob sprejetju dopolnilnega proračunskega prispevka, ki se odraču- nava od mesečnih prejemkov. — Ugotovili so, da so volivci kljub sklepom zborov volivcev premalo informirani o vzrokih za povišanje proračunskega prispevka in o tem, i čemu so namenjena sredstva, ki se bodo na ta način zbrala. Med odborniki so nekateri tu-” i premalo pripravljeni za uspešno pojasnjevanje tega. Kljub temu je ljudski odbor zaključil, da je potrebno o tem povsem jasno govoriti in ne iskati oblik, ki bi sredstva zagotovila tako, da volivci tega ukrepa ne bi opazili. — Ob tej misli je pa bila izražena iudi misel na referendume. Referendum je glede na pomanjkljivo udeležbo zborov volivcev vsekakor najprimernejša oblika za pridobivanje mnenja prebivalstva, toda hkrati zahteva vztrajno in dosledno informiranje in pojasnjevanje vprašanja, na katero Iščemo odgovor. Nedvomno je, da je potrebno sklicevati zbore volivcev kolikor mogoče pogosto in ne le v predpisanih razdobjih in da je potrebno z volivci na njihovih zborih razpravljati in ne le poročati jim. To pa je delo, ki zahteva od slehernega odbornika celega in neomahljivega človeka, takega, ki ve ob vsakem času vsakomur pojasniti, zakaj je kdaj glasoval na seji ljudsR^ga odbora. OB PRAZNIKU HRASTNIKA Tudi letos proslavljamo Hrastničani svoj krajevni praznik ob spominu na vse tisto, zaradi česar smo izbrali 3. julij za svoj praznik. Tudi letos se bomo v teh dneh globlje in jasneje spominjali na vso borbo hrastniškega delavstva proti buržoaziji v prejšnjem družbenem redu, ki je dobila svoj viilk v gladovni stavki na dan 3. julija 1934. Močneje se bomo spominjali, ko so se v prvih dneh julija 1941 že začeli organizirati in zbirati prvi partizani v hrastniški okolici, ki so zadajali udarec za udarcem fašizmu, dokler ni bila naša zemlja osvobojena. Žrtvam pa, ki so v tej borbi padle, naj bo naša misel v teh dneh globlje posvečena. Spominjamo se pa istočasno vseh naporq>v in delovnih zmag v mirni, trdi in težki graditvi socialistične domovine. Danes je na delovnih ljudeh Hrastnika/da naprej razvijemo socialistične družbene odnose, da jih naredimo še bolj svobodne, kajti to pomeni nadaljnjo demokratizacijo odnosov med ljudmi, razširitev pravic svobodnega združevanja proizvajalcev, razvoj samoupravljanja in neposrednega odločanja o vseh družbenih in gospodarskih poslih ter oživitev končnega socialističnega ideala. Delo naj postane popolno merilo za vse, za vrednote materialnega in družbenega položaja slehernega človeka. S tem bomo ustvarili gmotne in družbene socialistične pogoje za še trdnejšo enotnost ljudi naše občine, s tem bo postal naš delovni človek proizvajalec in član komune, ki bo v polni meri izkoriščal svojo pravico upravljavca, da bo preko splošnega ljudskega upravljanja neposredne socialistične demokracije nenehno vplival na enotno družbeno, socialistično življenje. Izkoriščam to priložnost in se v imenu ljudskega odbora zahvaljujem vsem delovnim ljudem, posebej pa še delovnim kolektivom, ki so tudi v preteklem letu z razumevanjem spremljali in pomagali premagovati vsakovrstne težkoče in probleme komune. Brez tega razumevanja in materialne pomoči prav gotovo ne bi mogli doseči toliko uspehov in napredka v ustvarjanju pogojev za udobnejše in prijetnejše življenje prebivalcev Hrastnika. V prepričanju, da bomo le s takim skupnim delom in razumevanjem dosegli iz leta v leto večje uspehe na vseh področjih družbenega življenja, izražam ob tej priliki tudi željo, da bi letošnje praznike preživeli v čim lepšem razpoloženju in v zavesti, da je ves nadaljnji napredek komune odvisen od nas samih. Stane Brečko Pozdrav Hrastnika ob krajevnem prazniku, 3. juliju ka o kategorizaciji šol. Imenova-je bila posebna komisija, ki ibo sestavila podrobni učni načrt 'za višje razrede osnovnih šol za tehnični pouk. Na seji je bilo podano tudi poročilo o prirastku učencev v ob-,čini. S seje občinskega ljudskega odbora v Trbovljah Sprejeli so važne sklepe Prejšnjo sredo, 21. junija, Je bi-:a seja obeh zborov občinskega ljudskega odbora v Trbovljah. Na nlei so sprejeli sklepe za nadaljnje delo v občini. Podpredsedniku Hinku Kamni-sarju so podaljšali pooblastilo, ”a zastopa predsednika občinskc-8a ljudskega odbora v času njego-bolezni. — Sprejeli so priporočilo v«-;m organom ljudskega od-uorj, <]a np črpajo proračunskih rezerv ----' 'jetja dolžna podjetja s skoraj <00 milijoni dinarji. Iz teh in ostalih podatkov sledi, da je na relaciji gospodarjenja v hrastniški občini ^pevska'umetnost doka, razvi- republiško revijo pevskih zborov Sv'>W odločil, da pošlje iz okra- zbor celo leto vneto pripravlja ta in če vzamemo samo kraje od v Mariboru. Pošljite partiture ja Ljubljana na republiško revi)0 za javni nastop, ga sporočilai pet r •. • • 'J . n ^ Jal tam čl Litije do Radeč je na tem pod- pesmi, ki jih boste peli, kratke samo tri zbore, dva iz Ljubljane minut pred dvanajsto uro, da iz ročju reci in piši osem kvalitetnih podatke’ in Po možnosti slike." in trn"* iz Trbovelj. vsega truda ne bo mc, pac n, pevskih zborov. Vsdko IctO SO nit rr^*tfnjw» /«- r' -r' —------- i------ ----f -~/ -* —----- -- ;-vrhr _ . ., .. vili najboljših pev kih zborov celo zamenjali službe in drugo,, vsi trije zbori v kraju pogoje za Odgovorni liudje 7.a vse to bi sodelovali najmanj trije do štirje Kot strela z jamega neba je pa nastop. Ker pa take odločitve ni morali vso stvar prej bolje pre- š/se je bilo v redu, zbori >o se V Trbovljah naj bi se odločili, more razveseliti m mu republiški re- 'pripravljali, nekateri pevci so kateri zbor naj bi šel, ker so :melj,.Je za nadaljnje delo. ukih zborov celo zamenjali službe in drugo, vsi trije zbori v kraju pogoje za Odgovorni liudje zc ______ trije do štirje Kot strela z jamega neba it pa nastop. Ker pa take odločitve ni **rali vso str" *"*• 11 pevski zbori iz Zasavja. Poročila prišlo pismo, da iz Trbovelj od mogoče nabraviti kar preko noči, misliti, ne pa o tej veliki manifestaciji iz M a- treh priglašenih pevskih zborov je prišlo do teea, da iz Trbovelj čiti <1 ribora so se glasila: »Petnajst naj- ne pojde na reviio nobeden ... m sel noben zbor v Maribor. Kljub temu enostransko odlo- glasila• »Petnajst naj- ne pojde na revno nobeden... m sel noben zbor v Marmor. nijuv icm» neljubemu dogod- ItSSK "f slpjii Mips rssspgs mustH ssšgl reviji priglasili in dobili_ od zborov. Ker ^ khj«*«* za nastopna r^Mskijev^Ce “‘Tote.polLil,.. 11 okrajnega sveta Svobod iz Mari- zborov preveliko in ker republiški so se našla sredstva za okrajno 11 bora pismo naslednje vsebine: svet Svobod ni letos kril stroškov revijo zabavne glasbe, naj h st stvari hott ali nehott . Stant Šuštar Letos se je proti istemu obdobju v lanskem letu povečala proizvodnja za 8,2%, delovna sila le za 0,4% in osebni dohodki kar za 24 •/,. Investicije v osnovna sredstva so se povečale za 40 %. Povečanje obratnih sredstev za 4 % pa so porabili za poravnavo neplačanih faktur. - Podjetjem v hrastniški občini so dolžna podjetja izven občine enkrat več, kot le-ta dolžna podjetjem iz- S 1. AVGUSTOM V STROJNI TOVARNI TRBOVLJE NA REDEN OBRAČUN Prvi v Zasavju z vztrajnim delom, proučevanjem In študiran jem novega sistema ter * vrsto novih prijemov jo Strojni tovarni v Trbovljah uspelo napraviti vso potrebno, da so ekonomsko enoto v podjetju zaživele. V 31 ekonomskih enotah bo od L avgusta t. L uveden reden obračun osebnega dohodka. Brez skrbi lahko zapišemo, da so v Strojni tovarni v Trbovljah prvi v Zasavju, ki so prišli z delom taiko daleč. Najdaljo *o prišli in najbolje so se znali v samoupravljanju približati res slehernemu neposrednemu proizvajalcu v tovarni. 31 ekonomskih enot Ze s 1. januarjem letošnjega leta so v STT razdelili podjetje na 31 ekonomskih enot. 12 jih dela v osnovni dejavnosti, medtem ko jo še 13 proračunskih eno*, ki Imajo v bistvu Iste pristojnosti tn pravice. Med pomožne dc-j a vnesti sodijo: kopirnica, remontna in podobne službe; med proračunske enote ps se štejejo: računovodstvo, prodaja, kontrola, razvojni oddelek, direkcija in podobno. i Zbori ekonomskih enot Sam način dela, ves tehnološki proces jo v STT tako med seboj povezam, da so morali zelo podrobno razpravljati o tem, ali naj bi bil samoupravni organ v enoti delavski »vet ali zbor ekonomske enote. Odločili so se za zbor ekonomske enote. Zbori ekonomistih ,-not bodo imeli določene pristojnosti, ki so jih precizirali s poslovniki ta pravilniki. Predvsem je važno to, da rib pristojnostih in dolžnostih ekonomskih enot velja načelo, da js kolektiv ekonomskih enot zadolžen z osnovnimi in obratnimi sredstvi in da je kolektiv dolžan plačevati obresti za vse to ter gospodariti z zaupanimi sredstvi, tako da bo zagotovljen nadaljnji razvoj podjetja in ekonomskih enot ter ustvarjen predviden doho-dok. V pristojnost kolektiva ekonomske enote spada predvsem, da kolektiv enotno ureja vaa vprašanja e področja delovnih razmerij (spre- sMALh, na- enote v okviru plana podjetja (proizvodni in finančni plan svoje enote). Odloča o vseh merilih in osnovah za delitev osebnega dohodka. Prav tako o ukrepih in trošenju sredstev za higiensko-tehnično varnost in o socialnih vprašanjih. Razpolaga s sredstvi, namenjenimi za družbeni standard, kakor tudi s BTOdstvl za redno vzdrževanje strojev in naprav, soodloča o nakupu ta prodaji osnovnih sredstev. Na tem področju je ekonomiki enoti pri- padla za osebne dohodke takšna sredstva kot lami. Ce pa se bo povečala ekonomičnost, rentabilnost in proizvodnost, potem bo porast la tudi udeležba delavcev iz naslova osebnih dohodkov. Večja proizvodnja ob manjših stroških Ekonomske enote poslovne dejavnosti bodo ottelej najprej v STT zainteresirane izde- še niz težavnih vprašanj, ki so postala boleče očitna prav ob uveljavljanju novih gospodarskih predpisov. Podobno se izkazuje tudi v do-tekanju proračunskih sredstev, ki se jih je v zadnjih petih mesecih steklo premalo za 20,521.737 din, in sicer iz računa proračunskega prispevka gospodarskih organizacij (zaostanek za 9 %) in dopolnilnega proračunskega prispevka — (zaostanek za 38*/») v največji meri. Kljub temu, da je v občini takšen položaj, da je več Investicij v rekonstrukcijah nujno, prevladuje vendar prepričanje, da le ne morejo preko meja možnosti, tako da je potrebno misliti na prioritetni vrstni red v investiranju. Uveljavljanje ekonomskih enot je zabeležilo določeno neopredeljenost, ki sc izraža v pomanjkanju smisla za družbeno-politlčno osnovo ekonomskih enot, ki jih smatrajo vse preveč za finančno-tchnično ukrepanje. Dotaknili so se tudi znatnega zvišanja cen prc-brambraim pred m rtom, posebno nenavadno pa se zdi nezmerno zvišanje cen v gostinskih obratih »Jelka« (za 26.2 %) In v kolodvorski restavraciji za 41,6%, kar opravičujejo a povišanjem daja- tev občini, ne da bi ob tem govo* rili o lastnih rezervata. Omenjeno je bilo, da je na predkonferenč-nih posvetovanjih bilo mnenje predstavnikov podjetij, da obstajajo povsod notranje rezerve, ki bi bile pomembne, če bi jih izkoriščali za krepitev gospodarske moči podjetij, toda kaže, da je to že dolgo znano, ne da bi to spoznale vzpodbudilo kakršnokoli pomembnejšo akcijo za izkoriščanje notranjih rezerv. Konferenca je ugotovila, da Jo bilo že doslej več let veliko govora in razprav na forumih v občini, o domala istih vprašanjih, ki jil) je zaostrila uvedba novih gospodarskih predpisov. Pregled sklepov z raznih konferenc tn posvetovanj kaže na to, da so so sklepi nedosledno izvrševali, včasih pa sploh ne. Tudi stanje zborov volivcev je zelo slabo. Na zbore volivcev prihaja zelo majhen procent državljanov, čeprav na le-teh sklepajo o zelo važnih odločitvah. ki se včasih tičejo tudi osebnega dohodka, kot je to primer * dopolnilnim proračunskim pri-spevkom. Včasih so pa v marsičem sklepali tudi brez soglasja zborov volivcev oziroma brez temeljite razprave na teh zborih- V splošnem so ngotovitl, da s® pričakovali še težji gospodarski položaj po uvedbi novih gospodarskih predpisov, da pa je zdaj rier varnost premajhne prizadevnosti v reševanju vseh gospodarskih problemov znotraj tovarn in podjetij prav zaradi tega in zaradi navajenosti, da bo v kritičnem trenutku že prišla pomoč z ustreznimi spremembami predpisov. -Prav na taksne in podobne P°' jave pa je konferenca želela opozoriti in vplivuti na gospodarsko okrepitev s povečanim prizadevanjem predvsem družbenih in P0*'” tič.nih organizacij, enako pa tud tehničnega in ostalega kadra. S konference SZDL v Litiji Za združevanje sredstev sojeno le soodločanje. Z amortizacijo bo P* lati, čim več proizvodov ob manjših stroških še naprej razpolagal delavski »vet podjetja, * “ 1 ' 1 — to pa zaradi tega, ker so dosedanje obveznosti podjetja še tako velike, da je potrebno, da o njih odloča centralni delavski svet. ■•Kanje). Nadalje »prejema plan ekonomske Oseben dohodek odvisen od gospodarskega uspeha Kolektivi ekonomskih enot bodo glede na pravice in dolžnosti, ki jih narekuje poslovnik o ekonomskih enotah, zainteresirani, da bo dohodek v podjetju čimbolj naraščal in v skladu • tem tudi sredstva za nadaljnji razvoj tovarne, za družbeni standard ter za osebne dohodke zaposlenih. Ce tega ne bi bilo, petem bi pravice ta dolžnosti ostale več ali manj zapisane samo na papirju. Kot povsod drugod, tako Je bilo tudi doslej v Strojni tovarni, da so oblikovali sredstva za osebne dohodkje na podlagi tarifnih postavk . Sedaj bo to drugače. Osebni dohodek vsakega zaposlenega bo odvisen od treh činitoljev: od njegove lastne prizadevnosti, uspeha njegove ekonomske enote žn vsega podjetja. _ Pravilnik o dodelitvi čistega dohodka js bil ravno v teh dneh predmet široke razprava m<’d kolektivom In ga Je delavski svet sprejel 30. junija 1981 In prične veljati s 1. avgustom 1961. Glavne 7R?^lnwll pravilnika Ce doseže kolektiv ko* celota in vsak n ekonomska enota posebej takšen gospodarski uspeh kot je bil lansko leto, potem bodo pri- (do 20 % od znižanja proizvodnih stroškov sc Jim zviša osebni dohodek). Sama praksa pa bo pokazala, ali Je ta odstotek dovolj velik. Kolektiv posamezne enote pa ne more docela sam vplivati na pridobljena sredstva iz naslova zmanjšanja stroškov, temveč dostikrat na to vpliva ko* celota ves kolektiv podjetja. Kolektiv posamezne enote si bo pa prizadeval čim bolje izkoriščati stroje, surovine, mtvarjati prihranke na materialu in drugem, skrbeti za kvalitetno izdelavo in podobno. Dohodek kolektivov ekonomskih enot v pomožni dejavnosti bo pa odvisen od tako imenovane finalizacije proizvodnje. Njihova nkrb bo prizadevanje, da bodo imeli proizvodni oddelki pravočasno vso potrebno dokumentacijo za proizvodnjo, da ne bo zastojev v produkciji ta podobno. Tud! kolektivi proračurzdrth enot bodo svoj dohodek oblikovali na osnovi realizacije proizvodnje, prizadevali si bodo poiskati najboljše kupce alt naročnike In opravljali bodo vsa tista dela, da bo realizacija dohodka podjetja čim večja. Med samimi enotami se bo pač vnelo tiho tekmovanje in pa tudi sodelovanje, kajti od uspeha posameznih ekonomskih enot bo odvisen uspoh celotnega podjetja. Marsikatere slabosti, ki so se doslej pojavljale, bodo z vztrajnim prizadevanjem vseh odpadle, ker bodo prav vsi imeli interes, da bo obračun osebnega dohodka kar najboljši. Prvi v Zasavju prehajajo torej v STT na reden obračun osebnega dohodka ta tako so vse ekonomske enote enote, ki Jih je 31. zainteresiran* na uspehu podjetja in lu*4*Uva. Občinska konferenca Sociali- < že, da so sc načelno sicer zedini1 > stične zveze v Lfiji je bila v po- vendar da podjetja s kopico nedeljek popoldne. Udeležil se je ' m:,slekov sprejemajo lako obta^ je tudi predstavnik OO SZDL tov. Jože Pernuš. Konferenca je bila posvečena gospodarskim vprašanjem v komuni. Gospodarski položaj je v Litijski občini podo- ben razmeram, ki so jih ugotovili tudi v ostalih zasavskih občinah. Med podjetji je zlasti prizadeta z novimi ukrepi tovarna usnja, kateri trenutno primanjkujejo sezonski krediti, na katere je zadnje čase vezana proizvodnja. Bistvo razprave na konferenci Socialistične zveze v Litiji je bilo v izmenjavanju misli o združevanju Investicijskih sredstev. Zedinili so se o tem, da Je takšno združevanje sredstev smiselno, vendar bo potrebno določiti prioritetni vrstni red vlaganja teh sredstev v Investicije. Prav tako bo treba kontrolirati smotrno izkoriščanje teh sredstev. Med glavnimi vprašanji okrog tega problema so tudi navedli vprašanje prioritete, ali bodo vlagali invcsttcijiskn sredstva predvsem na čisto gospodarski osnovi ali pa bodo upoštevani tudi kakšni drugi momenti. Nadaljnja obravnava vprušanjn združevanj sredstev zn Investicije bo poverjeni* zboru proizvajalcev Obt.O, ki bo do podrobnosti proučil vprašanje in pripravil ustrezne predloge. Po razpravi na konferenci ka- sodelov.mja, zato bo potreb118 hitra in neodložljiva akcija zbor* proizvajalcev, da se bodo sado' to kcnlerence lahko čimprej P®” kazali. Med estalimi vprašanji je 7 sti pomembno vprašanje obrata' sredstev, ki so premočno anK»/^ rana. Znatna sredstva so zla*t* neplačani prodani proizvodnji. * rej v vezanih sredstvih, ki v Jj, kem primeru rlasegajo višino P letne proizvodnje. , j. Pri vseh teh vprašanjih je no nastopili z odločno Ri’KP0'a,i, skega stališča, kajti vsaka farn‘ •mest v teh odnosih ima * ifl ■lodico lo stopnjevanje raZ*'' io težav, ki navsezadnje zufic'.^i celotno komuno in naposled ^ standard prebivalstva, v ko 1 postanejo težko rešljive. dje1^ • Zasavski tednik-, Litija, Hrastnik, Zagorje bovlje. Tinka časopisno P01 -Gorenjski tisk- v Kr8 pjg*-CJreja uredniški odbor. - •» vornl urednik: Stane Sust*1 ■ Naslov uredništva In uP,'aV.p’|,.(»,, bovlje. Trg revolucije H H0-I1I1). poštni predal 82. - 1 fr račun pri Komunalni ban bovlje 600 79-1-116. -!.eln» " din*^' mM dl®' nlna 600 din, presečna o* Posamezna številka 20 Rokopisov ne vrač*01®' R D A RS ZOPET MED VAMI PROIZVODNJA RTH V PRVIH PETIH MESECIH TEKOČEGA LETA Rudnik Trbovlje—Hrastnik je v letošnjih prvih potih mesecih pridobil 447.000 ton premoga, to je 9800 ton več kot v istem razdobju lanskega leta. Več premoga je bilo pridobljeno zaradi tega, ker obrat Dol letos že normalno obratuje in pridobiva premog, medtem ko ga lani v teh mesecih še ni. — Obrat Dol je letos dal 25.400 ton premoga, lani pa v istem časovnem razdobju samo 7150 ton. Nasa velika produktivna obrata Trbovlje in Hrastnik sta v primerjavi z lanskim letom za 3.280 ali 10.080 ton nižja. Povprečna dnevna proizvodnja letos - 3569 ton dnevno - je še Vedno večja od lanske v istem razdobju za 160 ton. Vsi obrati izkazujejo letos višje povprečke razen Hrastnika, ki je za 46 ton nižji od lanskega leta. V dinamiki razvoja letošnje proizvodnje v razdobju februarja — maj pa beležimo letos pojemanje od 3804 na 3380 ton dnevno -medtem ko smo lani zaznamovali naraščanje od 3312 na 3500 ton na dan. Iz te dinamike, ki je imelo .v juniju še tendenco upadanja, je opaziti letošnje nazadovanje proizvodnje. Na nazadovanje proizvodnje so vplivali objektivni razlogi: vodni vdori na čela v Plesko polju 260-1, Neža polju II in Zah. polje II-2 so močno otežkočili delo na teh odkopih. Tudi separiranje tega premoga na separaciji je bilo otežko-čeno zaradi zabijanja rešetk. Počasnejše zvračanje premoga na separaciji je bilo vzrok slabega oskrbovanja jam s praznimi vozički. Tudi nizka čela v Plesko polju 260-1 in v vzhodnem Južnem polju IV-6, ki se je odkopavalo nad gramozi, so prispevala k nižjim odkopnim storitvam in proizvodnji v Uradniku. Slabi stropi na čelih VII. polja pod sipkimi gramozi so zahtevali mnogo dodatnega in vestnega dela pri varovanju stropa na račun proizvodnje. Potrebe zasipavanja odprtih Jamskih prostorov so se letos precej povečale, posebno v jami Trbovlje. Trenutno se polno zasipajo čelo 260-1 in 260-3 v Plesko polju in polno pnevmatično zasipavanje čel 305-3 v VII. polju ter 1-308 v Lakonca polju, delno pa čela 375-9 v spodnjem VII. polju. Napeči teta naših zračnih zasipal-nih postaj pri tolikem zasipavanju je pa nezadostna, da bi zasipavanje dohitevalo napredovanje čel. To velja posebno za čela v zgornjem VII. polju in Lakonci v Trbovljah. Tudi. zasipavanje v polju D in Južnem polju v Hrastniku jc oviralo proizvodnjo. Sedaj so v Trbovljah v eksploataciji čela v spodnjem VII. polju in zgornjem VIT. polju, na Ploskem, v Podaljšku in Lakonci. V Jami Ojstro so v obratu čela v Zahodnem polju in Lopati, v Hrastniku pa čela v polju D in •lužnem polju. Na Dolu se odkopava slojišče v Zahodnem in pa Srednjem sektorju. Prilike na etaži spodnjega VIL Polja, kjer imamo 100-metnska čela, so težavne zaradi hudih pritiskov na čelo in v obeh lesnih in transportnih progah. Del čela je Pod premogom in se polno zasipa-v«. Ko bo j^onec julija to čelo na tej etaži končano ,bomo prešli takoj n;, odkopavanje nižje etaže, Potem pa na odkopavanje vzpo-fednega pasu na etaži, ki se sedaj Pripravlja. Na čelu v zgornjem VII. polju. *i dela pod starim sipkim dolomitnim gramozom v stropu, je bilo Pridobivanje premoga ovirano ^ tol tki mori, da je prišlo do zru-'ka in ponosrečonja dveh rudarjev, k° se je nenadoma udrl blok zasi-b*1 na delovišče. Zaradi slabih pobojev se ta etaža polno pnevmatiko zasipava. Colo v Plosko polju je izgubilo na višini, posebno po vodnih vdo-i'!' že mnogo pred obračanjem za-a
  • v Trbovljah in da se bom vr»" domov z izpopolnjenim znanjem- V grafično podajan■> rudarjev fcl:m vnesti tisto mehkobo, ki 1°, iziarevajo ti ljudje. Želim podats rudarja takšnega, kot je — vest lega, zaskrbljenega, v rvoji >rte in nesreči. Z.clim upodobiti rudarja takega, kakršen je v resnici. Pripominjam še, da pripravil*m za čh. november razstavo, v materi bo vključen tudi ciklus dure s petnajstimi listi. Oh t>razn:ku rudarita) , vsem, kot oni meni. prisrčen iskren rudarski: SREČNO!• jat ZA NOVO MODERNO SEPARACIJONA RUDNIKU TRBOVLJE-HRASTNIK Separacija in separiranje ,— 1_T~— i.lrrtcfi fin Kti Iri npmailokda-i rPŠlllGlO Ritll&~ >? rf' klasira na frakcije, velikosti 60 do 25 mm, 25 do 10 mm, 10 do 5 mm in pod 5 mm velikosti. Prve tri frakcije se transportirajo po žlebovih s pomočjo vode v ločilne omare za kocke, oreh in zdrob, kakor se imenujejo posamezni sortimenti premoga. Frakcija pod 5 mm velikosti se pa odplavlja v usedalne bazene za prah na ta način, da voda, ki niha navzdol in navzgor, razvršča premog in jalovino po specifični teži. Jalovina se zaradi večje teže useda na mrežo ločilnega stroja in izpušča v spodnji koničasti del, od tu pa z elevatorji odnaša v iz-pustne drče za jalovino. Naloga pralca pri ločilni omari je, da vestno kontrolira višino plasti jalovine v omari in jo pra- Rovni premog je pomešan z jalovino Pri vsakem premogovniku je končna postaja, na katero dospe rovni premog — separacija. Beseda »separacija« pomeni pridobivanje čistega, za prodajo sposobnega premoga, kar se doseže Z mehaničnimi metodami. Separiranje ali čiščenje premoga je potrebno, ker vsebuje rovni premog, ki se izvaža iz jame, večji ali manjši ,del negorljivih snovi, tako imenovane »jalovine«, ki prihaja, pomešana s premogom, v vseh velikostih od kosov do prahu. Jalovina so mineralni vložki med premogom, ki so nastajali vzporedno z nastankom premoga. To so lahko gline, peščenjaki in podobno. Razen teh s* premog lahko pomeša še z gramozom iz zasutih jam, z lesnimi odpadki, z zasipnim materialom, ki zastane na dnu jamskih vozičkov, z železnimi predmeti in še drugim. Zakaj je treba izločiti jalovino in premog razvrščati na posamezne sortimente? Odgovor je enostaven in jasen: tim več je v premogu negorljivih snovi, ki po gorenju ostanejo kot p^pel, tem manjša je kurilna vrednost premoga. Na separaciji se torej iz premoga izločijo vse negorljive in tuje primesi zato, da s tem zvišamo kurilno vrednost premoga, znižamo pa tudi odstotek pepela. Druga važna naloga na separaciji je pa klasiranje ali razvrščanje premoga po velikosti zrn. Cim bolj enakomerna so zrna premoga, tem laže izkoriščamo kurilno vrednost pri izgorevanju. — Zgorevanje (najbolj ugodno) je odvisno namreč od tega, da zrak, ki je potreben za zgorevanje, piha in obkroža določeno površino premoga. Površina drobnega premoga je velika, debelega pa majhna. Iz tega sledi, da je pri neklasiranem premogu težko doseči najboljši kurilni efekt. Zaradi tega se opravlja sejanje premoga na več klas ali sortimen-toy, ki jih tržišče zahteva po potrebi. Kako deluje naša separacija? Ves rovni premog z Dola, iz Hrastnika in Trbovelj prihaja po Savskem obzorju na separacijo z električnimi troley lokomotivami. Lokomotiva, ki pripelje premog na separacijo, se v ustju Savskega rova zranžira v tir za prazne vozičke, počaka na 70 praznih vozičkov in jih odpelje zopet v jamo do polnišč. Rovni premog se zvrača na tako imenovani »suhi separaciji« na dveh krožnih zvračalcih. Iz zvra-čalcev pade rovni premog na Selt-nerjeve rešetke s kvadratastimi odprtinami 100 do 60 mm. Nadzr-na potujejo na izbiralne mize — kjer delavke odbirajo jalovino od premoga. Jalovina potuje nazaj v jamo, se zdrobi in uporablja za zasipanje jamskih praznin, čist kosovni premog se pa naklada s pomočjo členkastih transportnih trakov v železniške vagone. Zrasle produkte, ki se tudi ločijo na izbiralnih mizah, zdrobita dva čeljustasta drobilca. Elevatorji jih odpravijo naprej na SeR-nerjeve rešetke. Na ta način do1 sti, ki nemalokdaj rešujejo situacijo pod zelo težkimi okoliščinami, samo da jama ne bi čakala na prazne jamske vozičke in da delo v rudniku redno teče nenehno iz dneva v dan. Lansko leto je prišlo s trboveljske separacije 1,090.000 ton prodajnega premoga, ki predstavlja milijardno vrednost ter je nedvomno velik uspeh za naše narodno gospodarstvo. -Ce nam bo sreča naklonjena in bomo zbrali potrebna denarna sredstva, bo rudnik pričel graditi novo, modernejšo separacijo, ki bo sposobna predelati še večje količine premoga in kvalitetnejšega. O tem pa morda kdaj drugič. M. M. „HAL0-PAZI!“ Shema separacije vočasno izpušča. Zrasli produkti potujejo iz prvih ločilnih omar še v tako imenovano ponovno pranje. V ločilnih omarah očiščen premog, ki 6e nabere v zgornjih plasteh, se transportira po žlebovih z vodo na krožna Seltnerjeva sita. Ta sita, na katerih se pre- 11C1JCVC ivouuvv.. i-va. V« -.»v*.-...----------------— ’ v sežemo, da se premog odloči od mog še dokončno oprha, preseje- jalovine. Zrna pod 60 mm velikosti, ki padejo skozi rešetke, potu- jo premog na prodajne sortimente: kocke 60 do 40 mm, oreh 40 do rparacj* jalovina it mokri uparadj# »Halo, daj prazne!« - Halo, daj nam hunte! Imam vse fjj polne! Halo — halo!« »Ja, že pelje - dobiš!« odgovarja dispečer skupnega prevoza na take in podobne telefonske klice. Oglašajo se ^ polnišča iz Podaljška, Kadunje, Lakonce, Ojstrega, Hrast- ^ nlka in Dola. g Dispečer je oseba na rudniku, ki skrbi za nemoten g) transport po jami. Razporeja prazne vozičke. Tako imenovani Skupni prevoz je majhen kolektiv na ^ Rudniku Trbovlje - Hrastnik, ki ima zelo važno nalogo gj v okviru celotnega procesa pridobivanja premoga. Njego- ;]■ va naloga je, prepeljati ves premog od polnišč do separa- ^ cije, prevoz jalovine in raznega drugega materiala na šte- ^ vilnih relacijah rudnika. Samo lansko leto so na primer || vlakovodje Skupnega prevoza prepeljali preko polarug mi-lijon vozičkov premoga in drugega materiala na krajših in daljših progah obsežnega železniškega omrežja. Zastoji ali kakšni drugi defekti pri Skupnem prevozu pomenijo za podjetje izpad produkcije v manjšem ali več- g? jem obsegu. Mj Prevoz premoga poteka z električnimi troley lokomoti- §• vami (do 10 v eni delovni izmeni) in z vozički — hunti §5 raznih tipov. || Za dober in nemoten prevoz je predvsem važen pravil- SjJ' no vzdrževan železniški tir, kar pa zahteva dosti dela in precej sredstev. Vseh tirov je 16 kilometrov. Težave so največ v tem, da so v prometu različne vrste jamskih vo-zičkov. No — to pomanjkljivost bodo kmalu odpravili z uvedbo enotnega tipa jamskih vozičkov. || Tudi varnosti dela pri Skupnem prevozu je treba po- ^ svečati vso pozornost. S postopnim uvajanjem novih mo-či v ciklus dela, s stalnim učenjem, opominjanjem na ne- || pravilnosti in dobro delovno disciplino se število nezgod pri prometu z vozički lahko zelo zmanjša, dasi specifične prilike na rudniku niso lahke (ozki jamski hodniki, tes- || nost, tema, stalni premiki itd.). S(! Predvidene so nadaljnje tehnične izboljšave v Skup-nem prevozu, tako da bo ta delovni sektor sposoben pre- || peljati ogromne količine tovora na rudniško separacijo. g Se se bodo premikale po Savskem obzorju zelene »ka- Si p če«, polne črnega zlata. Izostankarji - doklej še ? v času ko naši rudarji vlagajo v svoje delo vse tem prikaza«, kakšno škodo povzročajo kolektivu, večie napore da bi kvalitetno in kvantitetam zado- Povprečno so v letošnjem letu izostali od dela do stili Dotrcbam vsak dan bolj zahtevnega tržišča in 15. julija 15-krat, to je 150 neopravičenih izostankov tako obdržala na trgu svoj sloves tudi nadalje, je Ce računamo rudniško proizvodnjo na moža 2 toni Dotrebno da vsak član kolektiva predstavlja celega dnevno, je to izpad proizvodnje 300 ton x din tona. človeka in oporo kolektivu v njegovem prizadeva- Razen tega nastaja tu še druga škoda. Tehnično , 7a nadaljnjo rast blaginje delovnih ljudi. Bolj vodstvo ekonomske enote namreč računa na vsake-,ko si kolektiv prizadeva, da mu to uspe, bolj pri- ga posameznika posebej, ker ima pač vsak član ko-haia do izraza subjektivni faktor tega prizadevanja, lektiva svoje delo odrejeno. Ce pa takega Izostan-• ' mislim da tudi o tem problemu enkrat sprego- karja ni na delo, pa zmeša celo oblozitev moštva* ln ’ v nekaterih primerih se mora spremeniti tudi dnev- ni delovni načrt. Razen tega pa povzročajo škodo tudi s tem, ker s svojim početjem vplivajo na svojo delovno okolico kvarno. Po drugi strani je ugotovljeno, da se prav ti molzli dali pa ji ničesar. To so taKo imenovani ljudje najraje zatekajo v ambulanto, ker jim alko-»plaumaherji« ali po naše »neopravičeni izostankar- h'-! dela razne težave tudi v zdravstvenem pogledu, ii« ki s svojim početjem delajo kolektivu ogromno ali pa se enostavno v ambulanto zatekajo zato, ker J 9 . . s •*_j______ nrvdprl- Kaj dobimo iz revnega premoga pri separiranju jejo s pomočjo členkastega prenašalnega traku v pralnico, »mokro separacijo«, kakor tudi pravimo. Pralnica je objekt, v katerem se premog loči od jalovine na podlagi različnih specifičnih tež s pomočjo vertikalne pulzacije vode. Iz današalnega transporterja pada rovni premog na Kruppova nihalna sita, kjer se premog pred- Priprave za proslavo 20. obletnice revolucije v Ljubljani Program proslavo Otvoritev - 16 fanfaristov bo naznanilo začetek ljudskega zbora. Množični pevski zbor in združene godbe zapojejo in zaigrajo Internacionalo. Medtem bodo dvignili na drogove jugoslovansko, slovensko in partijsko zastavo. Združeni pevski zbori zapojejo pesmi »Le vkup uboga gmajna* in >*Delaviski pozdrav*. Slavnostni govor. Združeni zbori in godbe zapojejo in zaigrajo 6 revolucionarnih pesmi (»Zastava partije«, »Na juriš«, »Hej brigade«, »Zdravica svobodi«, »Pesem o Titu« in »Jugoslavija«), Ognjemet - z ljubljanskega Gradu, z nebotičnika, iz Tivolija (400 m zahodno od hotela Bellevua) in s helikopterja. . Opera: na odprtem odru ljubljanskega festivala v Križankah bo skrajšana predstava »Prodane neveste«-. Poudarek bo na najbolj znanih arijah, baletnih točkah in zborih. Nastopil bo skupen orkester, zbor in balet ljubljanske in mariborske opere. Predstava v Križankah bo povezana z organizacijo gostišča in plesišča na Napoleonovem trgu. V načrtu je namreč, da bi na vsakem zahaviščnem prostoru, skupno jih bo 5, pripravili tudi zabaven kulturni program. Drama in Mestno gledališče pripravljata improvizirano predstavo na prostem »SNG na osvobojenem ozemlju«. Ob slabem vremenu bi bila v Drami predstava »Boter AndraJ*. Lutkovno gledališče bo pripravilo premiero »Volk in štirje kozliči« ob 24. url na Resljevi cesti. Ta ansambel bo nastopil še z igrico »Babica« na prostem in jo bo zatorej lahko pokazRl na različnih krajih. Invalidski pevski zbor, koroški in primorski pevski zbor bodo nastopili na gostiščih v mestu, kjer bodo izpopolnjevali odmore mod plesom. Ta vmesni spored bodo doponje-vali tudi humoristični nastopi Ježka in drugih. Eksperimentalno gledališče pripravlja revijo »Kri v plamenih«, kar je pregled socialne pesmi v dvajsetih letih. Šport in jazz: na novem stadionu ob muzeju NOB bo mednarodna košarkarska tekma 01ympia : Akademik (Sofija). Ta nastop bo združim s koncertom lahko glasbe združenih orkcslrov RTV. Nastopili bodo tudi pevci - solisti, na prostoru pa bo tudi plesišče za več tisoč parov. To bo nekak mladinski center na proslavi. Vsi muzeji, galerije in razstave bodo odprle do 24. ure. Zagotovljeno bo strokovno vodstvo. V Mali galeriji bo razstava s tematiko osvobodilne borbe, v Moderni galeriji P« bo na IV. mednarodni grafični razstavi 21. julija dopoldne ali popoldne podelitev nagrade zn najboljšo grafiko (človek In humanizem), pri čemer nagrada ob 20. obletnici revolucije ni namenjena samo našim, marveč tudi tujim avtorjem. vorimo. Beseda bo namreč o tistih ljudeh, članih kolektiva, ki še vedno mislijo, da tisto, kar upravljajo, ni njihovo, da je podjetje oziroma kolektiv samo njihova molzna krava, iz katere bi radi čim več izmolzli, dali pa ji ničesar. To so tako imenovani škodo, in je res že zadnji čas, da se z njimi poslednjič in odkrito pogovorimo. V glavnem imamo pri rudniku dvoje vrste neopravičenih izostankarjev. Prvi so takšni z osebnimi težavami kot so: neurejene zakonske razmere, živčna obolenja, ki so do neke mere posledica voj po določeni količini zaužitega alkohola tudi po več dni niso sposobni za delo. Pijančevanje pa po drugi strani bolruje tudi marsikateri poškodbi. Zelo malo je med temi ljudmi takih, ki so spremenili odnos do dela. Med njimi so celo ta)j, ki so naravnost predrzni. Ce so klicani pred disciplinsko živčna obolenja ki so do neke mere posledica voj- naravnost prcarzni. i-e so nucani pn-u uis-apnu*«.. nih let - zaradi udeležbe V NOB, kar je razumljivo, komisijo, se niti ne oglasijo. So tudi takšiJ, ki za . - ____n__i_ i__Ji lr«nn!Xnn rvf_ nnrnrlnn ivndnnoin fi.krai cp/Imi fin.« na T)i’idPlf) Vil 18 mm, grah 18 do 10 mm, sorti-ment premoga velikosti 10 do 0 milimetra se pa vodi do odceje-valnih sit, ki imajo odprtine 3 milimetre. Podzmo je prah, nad-zmo pa zdrob. Posamezni oprani sortimenti se transportirajo od Seltnerjevih sit s pomočjo gumijastih trakov ali členkastih transporterjev na ►magazine« ali bunkerje, od tu pa v železniške vagone. Naloženi vagoni separiranega premoga se natanko stehtajo in vzorčujejo, tnato pa s pomočjo prenosnice razvrščajo v vlakovne kompozicije, ki gredo po železnici v različne kraje naše domovine in tudi v inozemstvo. Z našim premogom oskrbujemo tudi lokomotive drž. železnic. Na separaciji se posebno eepa-rira tudi tako imenovani »metalurški premog«, ki se odlikuje po tem, da ima malo žveplam je zaradi tega v naši metalurgiji zelo iskano gorivo. Separacija razpolaga tudi s precejšnjimi prostori za deponiranje premoga, kd je sedaj skoraj ves poln premogovega prahu, ki ga uporabljajo termoelektrarne. Naša separacija je stara in služi svojemu namenu že preko 50 let (stekla je 8. februarja 1910) ter se kljub starosti vrti noč in dan. Za odpravo raznih okvar na se- in v vseh teh primerih nazadnje tudi kronično pijančevanje, kar pa ni niti opravičljivo niti razumljivo. Teh primerov pa je razmeroma malo. Vsi ostali izostankarji go pa čisto navadni zdravi ljudje, pri katerih je vzrok izostajanja le prekomerno pijančevanje. To lahko z gotovostjo trdimo, kajti iz pregleda izostankov je ugotovljeno, da nastajajo le okrog prvega do desetega in od 15. do 20. v vsakem meseeu, (o je takrat, ko je v hiši denar. Sodimo, da je one prve treba obravnavati posebej. Sodelovali so aktivno v NOB. V NOB so odšli še zelo mladi, kar je posebej hvale vredno. Kolektiv jih zaradi tega zelo ceni in spoštuje, toda ali si poredno izostanejo 6-kral, sedmi dan pa pridejo na delo. Za kazen takojšnega odpusta z dela Je namreč po pravilih podjetja potrebno napraviti sedem zaporednih neopravičenih izostankov. Kolektiv bo še nadalje vodil računa o teh članih kolektiva, ki mislijo spremeniti svoj odnos do dela, jim pomagal iz določenih težav — v kolikor se te težave lahko reši v svoji pristojnosti in v kolikor le-te vplivajo na neopravičeno izostajanje z dela, vendar bo tudi zelo ostro reagiral na tiste, ki bi še nadalje radi »vedrili« pod streho kolektiva. Nekateri teh ljudi mislijo namreč celo to, da v podjetju primanjkuje delovne sile in da so dobrodošli kadar pač pridejo. To pa ni res! Ce ima ko- jih zaradi tega zeio ceni in sihjshij«, ‘ došli kadar pac pridejo. To pa m res! Le ima Rone bodo to spoštovanje zapravili sami, če ne bodo je|lyv Spj0h ka k razlog, da jih drži v svoji sredi, spremenili odnosi do kolektiva? Smatramo namrec» •„ »vi;n.v 1 n ;n mn!nin; x»«* rin r»iiv»«vih dru7ln. ki da bi prav ti ljudje morali biti za vzgled doraščajo-či mladini, predvsem pa mladim proizvajalcem, ln je to edino le še socialni čut do njihovih družin, ki pa ni obvezen. Vsak član kolektiva mora opravljati svojo nalogo dosledno, in je zgolj od nas odvisna višina osebnega dohodka, katera se ne da ustvariti z neupravičenim izostajanjem, temveč le s prizadevnim delom. Splošno je znano, da se je z novimi gospodarskimi predpisi marsikaj spremenilo. Tudi v pogledu •rem. Investicij vlada precejšnja napetost. Z omejitvijo Cisto nerazumljivo pa je početje tistih drugih, ki kreditov gospodarskim organizacijam bodo gradbena nimajo prav nobenega razloga za to, da bi neopra- —«ai« 5»«„ n.kati». dela. sp oravi. vičeno izostajali z dela. Pri njih namreč nastaja jih uvajati v pridobitve NOB z lastno osebno disciplino, vendar njihovo početje ne daje takega upanja. Mnenja smo namreč, da se raznih tegob in težav ne bodo otresli z neopravičenim izostajanjem z dela, temveč si bodo s tem svoje težave le še povečali. vprašanje: ali toliko in tako dobro zaslužijo, da zanje ne velja pravilo, po katerem mora vsak delavec opraviti v mesecu 26 delovnih dni, temveč se prežive lahko tudi s 15 ali 20 delavniki, ali pa imajo podjetja prisiljena ustaviti nekatera dela, se pravi, da bodo zavodi za zaposlovanje delavcev imeli na razpolago nekaj dobre delovne sile, katere se bo podjetje poslužilo, v .kolikor ji bo potrebna. Poraja se namreč vprašanje, koliko časa je kolektiv še dolžan držati te ljudi v svoji sredi. Vsak ve lahko tudi s 15 ali 20 delavniki, ali pa imajo lektlv še dolžan držati le ljudi v svoji sredi, v san tako malomaren odnos do družine in kolektiva. Ver- izostankar naj dobro preštudira, kaj mislijo njegovi jetno bo držalo drugo. delovni tovariši takrat, ko on nekje popiva ali dela Kolektiv je proti tem ljudem že napravil vse karkoli, namesto da bi bil na svojem delovnem me-možne ukrepe, vse od vzgojnih razgovorov, ki Jih slu ima z njimi kadrovsko-socialni sektor, do vseh kaz- mi ni, ki so jim bile izrečene pred disciplinsko komisijo. Zanimivo je, da na razgovorih obljubijo vse, marsikdo pa je v nekaj dneh že spet na stari poti. Ce obravnavamo danes 10 primerov neopraviče- Za odpravo raznih okvar na se- L,e ooravnavamo uanes iu primerov paraoiji skrbe naši profesionalk 1 nlh Izostankarjev, in to tistih najhujših, hočemo Uverjeni smo, da mora priti enkrat s temi ljud-.... do nekega stvarnega zaključka. Kolektiv ni dolžan graditi zato, da za njim nekdo podira. V kolektivu samem mora priti do neke medsebojne napetosti. Kar ne misli Iti v korak s kolektivom, se bo izločilo samo. Torej izostankarji — doklej še? CEZ DVE LETI 110-LETNICA TUDI TO JE POMEMBNO Rudarska godba na pihala DPD Svoboda I v Hrastniku obstaja že od leta 1853 in bo torej če® dve leti slavila svojo 110-letnico delovanja, kar zgovorno priča, da spada ta godba nied najstarejše slovenske in jugoslovanske amaterske godbe. Iz same kroniko kraja je razvidno, da je ta godba s svojimi nastopi in manifestacijami vseskozi bodrila delovnega človeka proti njegovim izkoriščevalcem. Celo doba nemške okupacije godbenikov ni našla nepripravljenih. Najprej so zbirali denar in ostalo za prve partizanske skupine, nato so se nekateri godbeniki pridružili partizanskim skupinam, nekaj jih Je pa okupator aretiral. Vsemu temu je sledil 11. julija 1944. leta kolektiven odhod ostalih godbenikov v partizane. Ta akcija Je bila še toliko bolj pomembna, ker so godbeniki vse svoje instrumente odnesli tako rekoč izpred nosa »vvertasehuteov«, ki so domovali komaj 200 metrov od godbenega lokala v Hrastniku. Večina godbenikov iz Hrastnika je sestavljala jedro godbe VII. korpusa NOV, nekateri pa so bili dodeljeni godbi glavnega štaba. Kryava vojna vihra je med hrastniškimi godbeniki terjala 12 žrtev, ki so bili ustreljeni kot talci ali bo umrli v koncentracijskih taboriščih ali pa padli kot borci NOV. Po osvoboditi vi so bili godbeniki demobilizirani kot rudarji ter so doma spet znova prijeli za instrumente im po trdem delu v jami še z večjim elanom gojili plemenito glasbeno umetnost. Godba je po osvoboditvi delovala na neštetih kulturnih akademijah in proslavah (doma in v republiškem merilu), priredila je tudi številne samostojne koncerte v Hrastniku im Izven njega. Na republiških revijah godb na pihala v Velenju, Postojni im Ravnah je hrastniška rudarska godba dosegla zelo lepe uspehe. Posebno pa se je izkazala lansko leto v Subotici, kjer je častno zastopala Slovenijo na II. festivalu amaterskih orkestrov Srbije. Tudi letos je godba 11. junija sodelovala na republiški reviji amatenskih godb v Novi Gorici, kjer je po izjavah članov žirije dosegla zavidljiv uspeh. Ponovno je bilo poudarjeno, da je godba skupno z godbama iz Trbovelj in Raven dosegla takšno kvalitetno višino, ki se lahko meri ali pa celo presega stopnjo številnih poklicnih godb. Res je, da taki uspehi kronajo vložen trud posameznih godbenikov in celote, res je pa tudi, da r' ■■ v oddaljenih krajih povzročijo tudi preč -nčnih stroškov, ki gredo v občutno bi. Ibe. Pravilno in umestno bi bilo, da v bo loče povsod tam, kjer so rezultati vidni, priskočijo na pomoč s finančnimi sredstvi razen podjetij tudi ostale organizacije. Kako letujemo letos? V počitniškem domu rudarjev na Rabu je prav prijetno v tej vro čini Nala počitniška domova na Rabu in Bledu sta prejela it prve goste. Ob morju in svežem gorenjskem Iraku se je v dveh izmenah zvrstilo že preko 3Ž0 članov našega kolektiva in njihovih ožjih svojcev, kjer uživajo svoj zasluženi in koristni oddih. Do konca letošnje letoviške sezone, ki bo trajala po prijavah do sredine septembra, pa se bo zvrstilo še nadaljniih 1500 članov kolektiva z družinami. S tem so zmogljivosti obeh domov popolnoma izkoriščene. V kolikor pa kapacitete obeh domov v pred- in po sezoni, t. j. predvsem v mesecu septembru, ne bi bile izkoriščene, bodo prosta mesta na razpolago tudi ostalim rejlektantom iz kolektivov, ki nimajo lastnih počitniških domov, upokojencem ter šolam za izlete in ekskurzije. Z Raba, kjer letuje pretežni del naših dopustnikov, sprejemamo nadvse ugodna poročila. Gostje so zadovoljni s hrano in vsem ostalim, in kar je za dopust glavno, z vremenom. Po podatkih naše lastne »meteorološki•« postaje, s katero smo v stalni zvezi, je imela prva skupina dopustnikov v času 12-dnevtiega bivanja na Rabu samo en deževni dan. medtem ko se giblje temperatura morja okrog 27,7* C. Skratka, vse )C tip — top. Mikavnejše bo letos letovanje za tiste, ki so se odločili, da prežive svoj dopust na Bledu. Kot smo le pisali, je s prejšnjim lastnikom zgradbe, v kateri smo letovali vse od leta 1950, potekala najemna Pogodba. Vse ie kazalo, da bomo letos in tudi v bodoče izgubili našo počitniško postojanko na Bledu, ki je Za marsikoga postala že nepogrešljiva. Vendar je organom upravljanja in upravi rudnika uspelo, da si za tvoj počitniški dom zagotovi drugo primerno zgrad- bo za letovanje. S posredovanjem in pomočjo ObLO Bled, ki je pokazal za letovanje naših rudarjev na Bledu polno razumevanje, nam /e uprava hotela Triglav na Bledu odstopila svojo depandanso *Zaka«, ki smo jo s potrebno adaptacijo preuredili v naš novi počitniški dom. Treba je bilo krepko prijeti za delo, da smo Stavbo, ki je bila potrebna večjih popravil, v pičlih 20 dneh primerno adaptirali. Pri tem delu so nas v glavnem ovirale stranke, ki jih je bilo treba iz stavbe še preseliti, in če upoštevamo, da so se zadnji stanovalci, ki so zasedali celo pritličje s kuhinjo in pritiklinami, izselili šele 15. junija, moramo dati vse priznanje naši delovni ekipi, ki je zgradbo v tako kratkem času usposobila za počitniški dom. V sami zgradbi je razen velike kuhinje, pomivalni-ce za posodo, shrambe za živila, kleti, dveh jedilnic in potrebnih sanitarij še 10 sob s 27 ležišči za dopustnike. Ker pa ta kapaciteta doma ne zadošča prijavam, bo v glavni sezoni dopustnikom naKvoljo Je 10 privatnih ležišč v neposredni bližini počitniškega doma. Res je, da je Prva izmena dopustnikov naletela še na razne nepredvidene ovire in nevšečnosti, ki pa so se z uvidevnostjo prizadetih gostov in velikim zalaganjem osobja v domu uredile tako, da etečes letovanje tudi na Bledu lepo in v redu. Tako poteka letos letovanje na Rabu in Bledu, kjer uživajo od 6. junija naši rudarji in njihovi svojci svoj dopust. Mi pa jim želimo zadovoljno bivanje ter da se odpočiti vrnejo med nas v kolektiv. Nikoli se ne naučiš spenjati vrvice, kaj? Muca povej, prosim, nadzorniku, da sem bolan! Vnetje srednjega ušesa? Ampak ne od prepiha v delavnici, pa« pa od vožnje na motorju brez zaščitne kape SKRB ZA RAZVEDRILO OKROG RUDNIKA HRASTNIK Kam gre naš prosti čas ? Knapopskihumof Z »dimoih« gre vendarle bolje, kajne? Prijatelj, mi lahko pomagate? Zal ne morem, sem bolniški kontrolor in sem vas prišel obiskat in pogledat Trenutek, Jože, prinesi še ral' štrelilne kapice! MIUIIIIHIII IIIUIIIIIMII1)M IRMHMU H DMRTimilHm« SIHM Šole v občini Hrastnik kategorizirane Svet za prosveto ObLO Hrastnik in upravni odbor družbenega sklada za šolstvo sta razpravljala o finančnem načrtu sklada za tekoče leto, o pravilih sklada in o predlogu odloka o kategorizaciji šol. Sole v občini Hrastnik bodo razdeljene v pet kategorij. Sredstva za cenovno dejavnost šol se bodo v sprejetih kategorijah razdeljevale na posameznega učenca. Po sedanjem predlogu bodo šole prejele za materialne in funkcionalne izdatke v prvi kategoriji 3000 din na učenca in v peti kategoriji 10000 din na učenca. Družbeni sklad za šolstvo bo po finančnem načrtu za letošnje leto predvidoma imel 93 milijonov’ 847 tisoč din dohodkov iz izdatkov. O teh vprašanjih je razpravljal ObLO na seji 17. junija. NOVI GOSPODARSKI PREDPISI ZAHTEVAJO decentralizacijo upravljanja Na posvetovanju, ki je bilo prejšnji teden v Hrastniku, so predsedniki in tajniki sindikalnih podružnic v občini proučili pogoje uveljavljanja novega načina delitve dohodka ter nastalo gospodarico in politično situacijo v posameznih podjetjih. Ugotovili so, da delu nekaterih kolektivov principi in smotri novih in najnovejžih ukrepov doslej niso bili zadostno pojasnjeni, zaradi česar tu in tam na položaj nepravilno reagirajo. Odpraviti eventualne ostanke mezdne mieein Ko letos praznujemo 20. oblet, vstaje, se je polen starejših, ki so revolucijo doživeli, spominjajo vse leto tudi naši najmlajši po šolah, ki v okviru Pionirskih igre spoznavajo v najraz-Mčnejših oblikah svoj kraj v preteklosti in sedanjosti, a spoznavali bodo tudi skutine nalrte za prihodnost. Pionirske igre so pomembna pedagoška oblika doživljanja otrok v igri, zato je naše uredništvo namenilo na koncu šolskega leta eno stran časopisa prav tem pionirskim igram. Obrnili smo se torej na vel šol s prošnjo, naj nam pošljejo boljše spise svojih ulen-cev o dogodkih v lasu dvajsetih let po vstaji in o delu svojih pionirskih odredov Od 12 šol so nam do predvidenega roka poslale iskano gradivo le tri šole. Zaradi tega objavljamo prispevke le iz naslednjih osnovnih šol: Ivana Cankarja, Zagorje, Alojza Hohkrauta, Trbovlje in iz Jevnice. PIONIRSKI ODRED ALOJZA HOHKRAUTA VODE, TRBOVLJE Živahna Izvenšolska dejavnost Pionirske igre so zelo poživele delo pionirskega odreda. Po sestavljenem nalrtu je delo potekalo prav uspešno. Pionirji so v skupinah obiskovali razna podjetja, ustanove in šole, z zanimanjem spoznavah razvoj in pisali o tem. Zbirali so tudi fotografije in risali. Ob zaključku prvega dela iger •Moj kraj včeraj* so priredili odda jo »Poznaš svo j domači k ra P* s sodelovanjem po dveh pionirjev iz vsakega razreda. Odgovarjali so na vprašanja iz preteklosti in posebno iz zgodovine NOV Trbovelj. Nagrajenci so šli na izlet na kraj, kjer je padel narodni heroj Alojz Hohkraut. Živahnost dela pionirskega odreda kažejo številni krožki: šahovski, risarski, ročnodelski, biokemični, politični, zgodovinski, moto krožek, J pevski zbori, kvartet in orkester. Pri moto krožku je 219 pionirjev in pionirk naredilo izpit in si z njim pridobilo pionirsko prometno značko II. stop. Pevski zbori, kvartet in orkester so nastopili na občinski reviji pevskih zborov 2. aprila. Nad trideset članov pionirskega odreda je nastopilo na javnem telovadnem nastopu za občinski praznik. Pionirji so se vključili tudi v planinsko društvo (210) in v taborniško organizacijo (70). So pa tudi člani strelske družine pri STT. Njihova dejavnost pa je še tudi drugod. PIONIRSKI ODRED dr. FRANCETA PREŠERNA V ZAGORJU Najtesnejši stiki z društvi in organizacijami Program pionirskega odreda dr. Franceta Prešerna na šoli Ivana Cankarja v Zagorju je izvršen. Uprizorili so igrico »Lepota in zver*, »Povej kaj znaš*, priredili javno Prešernovo proslavo, proslavo ob dnevu žena, ustanovili pionirsko in mladinsko košarkaško sekcijo, dopisovali so si s pionirji z raznih krajev domovine, naredili izlet na Čebinovo, sodelovali so na občinskem pionirskem festivalu v Litiji ■■. Se več proslav so imeli in tekmovanj, sodelovali so pri praznovanju Dneva mladosti, priredili razstave, zbirali podatke o razvoju NOB v Zagorju, zbirali so slike narodnih herojev Slovenije, II pionirjev se je udeležilo pohoda ob žici okupirane Ljuhbane . . . Delovali so v osmih krožkih: planinskem, ml+d''k zadružnikov, recitatorskem, dramskem in ' In r»|nn?r*l na Jevnici Živino delujejo, kljub temu, da jih je le SI na šoli v 4 razredih in jih le polovica stanu* e v dol:n:, ker so ostali z bližnjih hribovski vasi. Imajo zelo močno skupino — >Jev-niške škorčbe*. Ta mladinski pevski zbor se je sestal takoj po osvoboditvi in odtlej redno vadi. Trenutno jih je 30. Dramska skupina pripravlja igrico »Grudica*, imajo pa tudi folklorno skupino, baletno skupino, šahiste, prometno skupino . . . Lutkovna skupina je naštudirala igrico »Čarobna skrinja*. Vsi so kot ena družina. Do jeseni mislilo obiskati severno mejo in Jadransko morje. Že pred leti pa so nastanili v Beli Kranni Prekmurju. Povsod so jih lepo sprejeli. Kv’ "• živbersje_ na šoli je najtesneje povezano KUD Jevnico. Ponosni so na številna priznanja in diplome, ki jih hranijo v spomin na storjeno delo. Spisi iz teh šol Spoznavajmo svet In domovino Načrti, ki bodo spremenili videz našega mesta Zagorje je bilo pred vojno le majhno rudarsko mesto z borimi rudarskimi stanovanji. Le rudnik je dajal kruh tej ozki dolini in okolici. Okoliški kmetje so se le iiii miii!itiHitii!i«iiiiiiiiiiiiitiiiiiii!iiiiiiuiiiiiinmitiiinuiiHiuuiinnimiiHiiiiiiiiiimiitiiiiiiimiimiiiiimtimiiiitiiHtmniinmuinniin i GLADOVNA STAVKA V TRBOVLJAH Nikoli ne bom pozabil dogodka, katerega ml Je povedala moja stara mama. Zgodilo se je v stari Jugoslaviji, ko so še kapitalisti izkoriščali naše delovne ljudi. Ker Jim za storjeno delo niso nudili niti toliko, da bi ljudje lahko pošteno živeli, so rudarji napovedali stavko. Trajala je 78 ur. Stara mati je pripovedovala: »Bilo je krasno jutro v letu 1934, sonce je sijalo, a v srcih trboveljskih rudarjev in njih svojcev je bil nemir. Raznesla se je novica, da so rudarji napovedali gladovno stavko. Odpovedali so se se tisti bore malo hrani, katero so Jim njihovi domačini pošiljali v rov. . . . . . V Trbovlje so prišli orožniki. Zaprli so vse dohode, ki so bili do rudarjev. Zandarji so stali tudi pred rovomz bajoneti na puškah. Rudarji pa niso bili osamljeni. Pred rovom so se zbrale neustrašene trboveljske žene in ostali prebivalci, ki se niso bali niti bajonetov. Vsi so bili enih misli, možje, globoko pod zemljo, žene pa pred rovom. Vsi so bili prežeti z geslom: Ne sc vdati! Ko je bila gladovna stavka končana, so prihajali rudarji iz rova. Mnogi so stopali ob podpori ootovarišev, mnoge so morali prinesti na nosilih ali pa so Jih pripeljali v vozičkih (huntih). 'Sako jih je oslabila gladovna stavka. Pred rovom Je stala množica ljudi, veliko avtomobilov, ki so izčrpane delavce odpeljali v bolnišnico. »Ti dnevi so bili grozni, toda zmagali so naši rudarji,« je končala svoje pripovedovanje moja stara mama. Jože Lepej, S. d razred osnovne šole Alojza Hohkrauta v Trbovljah s težavo preživljali. Ce pa pogle- zelo iskani na našem tržišču In daš danes Zagorje, se je v resnici j jih razen tega tudi izvažamo, precej spremenilo. Največje in najvažnejše podjet- Po dolini je speljana tlakovana! 3e v naši komuni je Rudnik. Ta cesta in ob njej se razpre*' -a zaposluje skoraj polovico prelepo urejen park. Za Zagorje bi ^tv«'n^ečno 80 naJtapf bilo nujno potrebno ,da bi bila letno 650.000 ton premoga, z iz-takšna cesta prav do postaje, kaj- "ktivnost dela še povečala Prav ogledovati naokrog, se ti zdi, da letos je pa Rudnfk terjal tudi 13 je to zelo pust kraj, stisnjen kot s Najstarejša bi** v Trbovljah (Matjaž Polutnik) 8. r. šole A. H. soteska med visoke hribe. 2e sama postaja je pusta in meglena. Ce tu vstopiš v avtobus, si res prihraniš pot. vendar pa ne opaziš zanimivosti, ki se vrste ob poti. Takoj poleg postaje so apnenice, kjer žgo apno, ki ga v hidrar-ni zmeljejo v prah, od koder ga v vrečah razvažajo po vsej državi. Ce si naprej ogledujemo naše mesto, pridemo do Lesnega in Gradbenega podjetja. V Lesnem podjetju izdelujejo okvire za vrata in okna, katere odkupuje Gradbeno podjetje, ki jih potrebuje za gradnjo novih objektov, Gradbeno podjetje pa izdeluje tudi cementno opeko. Pri nas je bil po vojni velik problem, Itako zaposliti žensko delovno silo. V ta namen so zgradili konfekcijsko tovarno »SAVO«. »Sava« izdeluje predvsem moško perilo. Do nedavnega je bil v sklopu s tovarno- tudi pletilski oddelek, ki pa se je združil s pletilstvom Bazel in sedaj tvori samostojno podjetje. Izdelki tovarne »Sava« in pletilstva so g,...... *'» I H Prostovoljci Pri izpraševanj* NAS KRAJ JE POSTAL DANES LEPŠI Moj kraj Jevnica je bil v času vojne zelo opustošen. 2e v začetku vojne so se v naših krajih začeli boriti partizani proti okupatorju. Moj očka jo bil tudi v partizanih in se je s puško v roki boril dolga tri leta proti sovražniku. Danes, ko smo svobodni, je tudi naš kraj postal lepši in si pridobil mnogo zanimivosti, kot so: zadružni dom, elektrifikacija, regulacija jevniškega potoka in drugo. Tako je sedaj moj kraj lep in smo vsi ponosni nanj. Darko Benčič, osnovna šola Jevnica, II. razred IZLAKE MED NOB Po vsej domovini so »e mod vojno godila strašna grozodejstva. Tudi po izlaškl dolini Je tekla kri za svobodo. Po vsej dolini potoka Medije - od Tomčevega mostu do Orehovice - se nam obujajo spomini o grozodejstvih tujega nasilja. V Orehovici je dalo življenje šestnajst ljudi, ki niso zagrešili (drugega, kot da so pomagali partizanom. Zato so nemški okrut-nefi umorili šestnajst naših ljudi. Kaj se je zgodilo? Partizani so napadli pri mostu nemški osebni avto in ubili štiri nemške oficirje. Partizani so se umaknili v gozd, niso pa slutili, kakšno grozodejstvo bodo napravili za maščevanje Nemci z ljudmi v vasi Orehovice. Proti večeru so Nemci začeli obkoljevati vas. Vaščani so urno opravljali večerna dela, ne vedoč, kaj jim to noč grozi. Nemci so obkolili hiše in nagnali vaščane v hiše ter zaetražill vsa okna in vrata, da bi jim ne ušle žrtve. Zgorela ao hiše, ki so ljudem tako dolgo nudile zavetje. Zgodaj zjutraj se je drugi dan še kadijo na pogoriščih. Sedemnajsta žrtev nemškega fašizma je bila stara ženica, ki Je prišla gledat pogorišča svojega doma. Ob lem žalostnem pogledu Ja našla sama smrt. Brečko Drnovšek Hoj kra! danes Lepo je živeti danes, ko je naša domovina svobodna. Mnogo teže pa je bilo včasih, posebno še med vojno. Ljudje so takrat veliko pretrpeli. Moj rojstni kraj je Jevnica. Tudi ta vasica je med vojno mnogo pretrpela. Zdaj pa je lepo v njej živeti. Otroci so morali včasih drugam hoditi v šolo, kjer bo se učili. Tam so imeli samo eno sobo. Zdaj pa hodimo v šolo, ki je med vojno služila Nemcem za bunker, zato ni več tako lepa. Ljudje so po vojni zgradili v našem kraju že mnogo hiš. V Jevnici sedaj urejujejo potok. Po vasi, kjer je največ prometa, so napeljali Javno električno razsvetljavo. V kratkem času bodo postavili spomenik v vojni padlim borcem. V načrtu imajo tudi gradnjo vodovoda. Tega se vsi ljudje zelo veselijo, ker bodo imeli vodo v hiši. Po vojni so zgradili pri nas tudi zadružni dom. V njem imamo trgovino, gostilno in dvorano, v kateri so razne predstave. T*lrSen le mol krai danes. Portret - lesorez (Edo Spiler, 8. r. šole Alojza Hohkrauta človeških žrtev. Tega leta se bo z žalostjo spominjal vsak Zagorjan. Tovarna »Varnost«, ki jo bila prej sestavni del Rudnika, se je razvila v samostojno tovarno, v kateri izdelujejo varnostno svetilke, ki so potrebne v rudniku in temu podoben material. Nekoliko vstran je na Izlakah Keramična tovarna ,ki izdeluje različne keramične izdelke. Kazen teh podjetij pa imamo še gostinsko podjetje, pekarno, u-služnostne servise, banko, občino in Avtoprevoz; le-ta oskrbuje vožnjo med Bledom, Ljubljano in Trbovljami. V Zagorju je pa prejej razvita tudi kulturna dejavnost, saj imamo lep Delavski dom, v katerem so na sporedu razni koncerti, zabave, igre, kino. Prav letos slavi godba 100-letnico svojega obstoja, imamo tudi moški in ženski pevski zbor, ki je pred leti lepo ist-ne* val. Godba je za svojo obletnico priredila koncerte za Dan mlado* sti in to ves teden. Pri nas pa gostuje tudi Narodno gledališč® (Drama in Opera), ki je imelo letos že precej predstav. Ljubimo pa tudi zabavno glasbo, katero nam nudi Zabavni, orkester. katerega izhajajo manjši kvinteti in kvarteti, ki javno nastopajo največ na zabavah. Imeli pa smo tudi republiško tekmovanje dramskih skupin Slovenije, ki je nu* dilo mnogo kulturnega užitka. Zagorjani so pa tudi vneti športniki. Imamo športno društvo Proletarec in Partizan. Proletarec se ukvarja s košarko, ki ima pre-cej uspehov, saj nastopa v prv1 republiški ligi, medtem ko nogomet ni itako popularen. V novejšem času sc uveljavlju tudi bok®-Telovadno društvo Partizan ®® I ukvarja z orodno telovadbo, od' | bojko in rokometom. Vsi športniki dosegajo lepo uspehe. Ker je v Zagorju Rudnik, imamo tudi IRS, v kateri sc usposabljal® novi kadri. IRS ima tri oddelke, in sicer: kovinski, elektro-oddelek in rudarski oddelek. R® uspešno dovršeni šoli se interesenti lahko vpišejo na srednj® Solo. Polnoštevilno obiskana J® tudi Glasbena Sola, ki ima tekri® godal in je bil v Ljubljani lep® »prejet. Razen tega ima tudi več duetov, trio in podobno. Naša podjetja grade tudi P®^11* niške domove ob morju ali P-3 planinah, kjer 60 delavci tele®n° odpočijejo In naberejo novih m®" čl. V bližini Zagorja so Medij*®® toplice, ki so v sezoni te1®.®®,« skane. Ker je tu precej tur u' in Je vožnja z avtobusom c‘ra®f' grade v mestu olimpijski ba*®"' ki bo '• '—it'.— Gradbeno podjetje precej V.u*flilJ| Au. >iJ tUviil ' |U »o zgradili v zadnjih nekaj lc Stolpnica, ki Je v gradnji, J« ® t najprej predvidena zu 1 n tC w,ii IRS, sedaj pa bodo v njej 1'®1* banke, občine in socialnega *® h rovanja, ker v sedanjih zgra® ni dovolj prostora. V grad")1 ^ tudi nova moderna šola, Hi Je Zagorje nujno potrebna. V Zagorju se poraja mnoS° Črtov, ki bodo v najkrajši g. uresničeni in bodo precej sPr® n,ll Videi našega mesta. . Gtzcla Zaletel, VIII- b Sela CbLO Zagorje V sredo, 21. junija, je bila v Zagorju seja ObLO. Na skupni seji obeh zborov, zbora proizvajalcev in občinskega zbora pa so razpravljali: o predlogu članov šolskih odborov na območju zagorske občine, o predlogu imenovanja sodnikov porotnikov ter o poročilu komisije za volitve in imenovanja. Odborniki so na seji razpravljali in sklepali o potrditvi pravil o razpolaganju s skupnimi rezervami gospodarskih organizacij občine Zagorje, o dopolnitvi delovnega področja Industrijske rudarske šole, o izvrševanji^ poslov nekmetijske dejavnosti kmetijske zadruge Zagorje, o razširitvi poslovanja Komunalnega podjetja Zagorje, o prenosu csn. sredstev na Zavod za zaposlovanje delavcev, o podaljšanju odloka o občinski dokladi za leto 1961 ter o ustanovitvi Zavoda za prosvetno pedagoško službo s sedežem v Trbovljah ter o drugih tekočih zadevah. Zelo živahna in razgibala raz- Litilski otroci bodo letovali Kot že več let, bodo otroci lz litijske komune tudi letos letovali v počitniški koloniji v Ankaranu pri Kopru. Tu je občina z lastnimi sredstvi postopoma urejevala tabor, kjer je zdaj že lepo naselje za letovanje otrok. Tu je več weekend hišic, v kAterih je urejena kuhinja, jedilnica in 24 ležišč. Ostala ležišča bodo pod šotori. Sam tabor je delno med drevjem, ima lepo igrišče ter urejene sanitarne naprave in lasten vodovod. Letos bo letovalo skupno 240 otrok v treh izmenah. Večinoma so to otroci z zdravstveno indikacijo I. Sredstva za letovanje je dal občinski LO iz proračuna, in sicer 1 milijon din, pol milijona dinarjev je prispeval Zavod za soc. zavarovanje, ostalo bodo pa zbrali starši. Komisija za letovanje otrok je imela s pripravami obilo dela. Za letovanje so bili v prvi vrsti izbrani zdravstveno šibki otroci, nadalje otroci' socialno ogroženih družin ter otroci, med katerimi voul socialno skrbstvo občine posebno nadzorstvo. Vodstvo tabo-renja ter ostalo osebje je komisija skrbno izbrala, tako da je upali ,da bo kolonija uspela. prava je bila zlasti pri proučevanju odloka o delitvi odstotka, ki ga morajo lastniki družinskih stanovanjskih hiš v državljanski lastnini plačevati na poseben račun pri banki, da se lahko zavaruje plačilo stroškov za vzdrževanje hiš, in pri sklepanju o ustanovitvi Zavoda za stanovanjsko izgradnjo na območju občine. Po osnutku odloka za zavarovanje plačil stroškov za vzdrževanje hiš bodo odslej morali lastniki družinskih stanovanj v državljanski lastnini, katerih stanovanja so bila razvrščena v I., II., III. in IV. kategorijo, vplačevati na poseben račun v banko 50 odstotkov članarine, 40 odstotkov pa bodo morali vplačevati lastniki stanovanj, katerih stanovanja so bila razvrščena v V. in VI. kategorijo. Odborniki so pozdravili ta predlog in ga v celoti sprejeli. Ta odlok bo zajel vsa privatna stanovanja, ki so bila točkovana. Tisti lastniki pa, ki so oproščeni davka Tn ne plačujejo hišnine, bodo morali na primer od 2000 bonov (zaposleni) polovico vplačevati v banko. Z vloženimi sredstvi bo po dveh letih vsak posameznik razpolagal, seveda če bo imel finančne stroške pri popravilu hiše, kar bo dokazal z računi. Ta odlok so odborniki pozdravili predvsem zato, ker se bo lahko dal nalog vsakemu posameznemu lastniku družinskega stanovanja, ki ne bi hotel Izvesti potrebnih popravil na hiši z izgovorom, da nima sredstev, da mora Izvršiti popravilo, ker ima zagotovljena sredstva. Vsa naložena hlšnina bo šla na račun popravil. Hišnina je neke vrste davek, ki se steka v sklad stanovanjske skupnosti, s katerim bodo posamezni lastniki hiš razpolagali za popravilo in vzdrževanje hiš. Ta odlok ni povečanje hišnine, temveč zagotovilo tistim, ki morajo popravljati stavbe. Odborniki so prav tako sprejeli in pozdravili ustanovitev Zavoda za stanovanjsko gradnjo. Z ustanovitvijo tega zavoda se bo vsaj delno — v prvem času delovanja — rešil pereč problem stanovanjske krize. V sklad Zavoda za stanovanjsko gradnjo se bo stekalo 75 odstotkov stanovanjskega sklada, z leti pa še večji odstotek. Z ustanovitvijo tega zavoda se je odprla širša perspektiva pridobivanja sredstev za gradnjo stanovanj. Doslej so imela pravzaprav prioriteto pri gradnji stanovanjskih hiš večja podjetja, ki so lahko vložila več pa niso imela dovolj, so se nenehno otepala z vse večjo stanovanjsko krizo. V zelo tehtni razpravi o 10-od-stotni obvezni proračunski rezervi dohodkov za letos, ki ga je sprejela LS, da bi se na ta način zagotovila zaželena smer razvoja novega gospodarskega načrta, so odborniki poudarili, da je od dviga proizvodnje odvisen napredek celotne družbene dejavnosti. Medtem ko je proizvodnja bistveno stagnirala, so se občutno povečali potrošnja in prejemki glede na lansko leto. Večjo skrb bo treba pesvetiti in povečati obratna sredstva — so poudarili odborniki — in ne kot doslej, ko se ie vsa skrb posvečala le osnovnim sredstvom. Ugotovili so. da je glede na -rictno družbeno gospodarstvo ■'zeha posvetiti posebno skrb realizaciji družbenega plana. Odborniki so sprejeli sklep, da bo zbor proizvajalcev na eni prihod- Ncjeatere grobe in površne’ocene * ^položaja, v katerem so se znašle *lgospodarske organizacije, kažejo ^ na to, da na nujne gospodarske njih sej proučeval trenutni go-zff^n.le8a obdobja vodstva spodarski položaj s posebnim po-i',s"* podjetij m tovarn, .ki jih te udarkom na nove gospodarske 'JP^membc niso močno prizadele, predpise in da bo analiziral pro-i”c. rer,Zlrajt° pravilno. To se oči-bleme cen V*'"’ zlast' v ležernem in domala me cen. (lahkomiselnem odnosu do ugotav- Po proučevanju m analiziranju v t ohstojdlh re?crv v & .y_ dejanskega stanja gospodariva m dnji d ib lmitd omo_ finančnih možnost, so odbornik, Jgrf,ajo boljšo in cenejšo proizvodnjo zavrnili predlog o prispevku zo$s srednvi m postro- f gradnjo .o vame ravnega stekla v he razpolagajo gospodarske .organi-Novem mestu, ker je v zagorski Nerazumevanje napredka občim še nelraj nedokoncamh m- „ nekaterih gospJarshh dustrijskih obratov katerih dogo-, orgartizacV h 2 veg aU&mFanj rezer_ tovd«, fio znhtev^i, se izdatna lylranim Vnosom do uveljavljanja notranjih rezerv v podjetjih, določena neprizadetost v gospodarjenju ob novih gospodarskih določilih in podobno, isto brezbrižnost in nepri-zadetostf do zviševanja cen, je za-pažena očitna težnja po zviševanju osebnih dohodkov predvsem pri nekaterih podjetjih obrtnega in uslužnostnega značaja. Tudi to vodi v zviševanje cen in sicer na način, ki nikakor ni utemeljen, še manj pa koristen. Takim pojavom se je treba najenergičneie zoperstaviti. Ob teh pojavih zavzemajo pomembno mesto gospodarske in negospodarske investicije. Začete gradnje objektov družbenega standarda je potrebno za vsako ceno končati, nemogoče pa je ob tem tovitev So zahtevala inanc.na src^is v a. 'ekonomskih enot, v čemer se izraza prekiniti dela na povsem utemelje- Med drugim so potrdili tudi \ miselnost, ki ne prisoja delavcem , nih rekonstrukcijah in čakati na razširitev predmeta poslovanja f s Posebnosti pospodarienja, torej mi- rekonstrukcijo kapacitet, ki so se v trg. podjetja ^»-Povrtnina« Zagov-^šHenje, .da je potrebno se nadalje , preteklih letih v veliki ali celo pre-je; razpis nadomestnih volitev\ohraniati vso vodstveno vlogo v , veliki meri iztrošile, toda to v da- proizvajalne skupine rudarstva, \gospdd-rski organizaciji — ožjemu prometa in obrti; poroštveno izjavo (krogu ljudi. za investicijsko posojilo podjetju ( Elektro-Trbovije; garancijo KZ strojev klavnici Zagorje. i To so poiavi, ki so prav tako , , ... , {škodljivi, kot precenjevanje objek- za nakup novih kmetijskih ftiv„;h Ohoje povzroča ev in investicijsko posojilo \enxbo poUtt-cno /„ gospodarsko V izredno lepo urejenem počitniškem domu zagorskega sindikata rudarjev v Crikvenicl je kuhinja tista, ki skrbi za razpoloženje dopustnikov {škodo, zato je potrebno prenašati 1prtstn nosti na samoupravne organe J v ekonomskih enotah postopoma, |da bo r-nien prehod od samostojne-\ga vodenja politike nagrajevanja na samostojno obračunavanje v Ekonomskih enotah brez zastojev in nevšečnosti v proizvodnji in kolek-.tivih. Ob tem pa sploh ni potrebno {odlašati z volitvami v samouprav-\ne organe ekonomskih enot, ker je \ decentralizacija delavskega uprav-\ Ijanja neobhodno potrebna utrje-\ vanju ekonomskih enot. Zelo neu-> mestno, celo družbeno nesOrejemlji-\vo je temeljiti pri uveljavljanju \ ekonomskih enot zgolj na ekonom-\sko računskih osnovah. \ V vsem tem prizadevanju je zla-asti! pomembno uvajati mlade tovariše v gospodarjenje, predvsem zato, ',ker ti nikakor niso obremenjeni s preživelimi stališči in preživelo orakso in so vsekakor že zaradi ‘ega. ob primerni skrbi, lahko naj-, boljši nosilci naprednih stališč v {kolektivih. J Med tem, ko je ocenjena ležer-“ nost in neskrbnost do zmanjševanja nih možnostih in z vsemi močmi. To zahteva od podjetij v občini veliko mero medsebojnega razumevanja in vzajemne pomoči, kar izraža odnose v pojmu: komuna. V interesu dobrih odnosov v komuni je vsekakor zelo pomembno odklanjati »industrijsko• odločanje o delitvi in porabi sredstev v komuni. V tem smislu je pomembno sogla-šanje vseh volivcev, katerih mišljenja naj bodo izražena na zborih volivcev. Ob tem pa je zelo pomembna doslednost v izvajanju že sprejetih sklepov tako zborov volivcev, kot občinskega ljudskega odbora, pa tudi upoštevanja priporočil zbora proizvajalcev, konferenc Socialistične zveze in podobnih družbeno političnih organov in predstavništev. Prav izvajanje sklepov in upoštevanje priporočil pa je nekaj, česar marsikje posamezniki, pa tudi vodstva podjetij, ne sprejemajo dovolj resno. To so mnenja, izražena v sklepih razširjenega plenuma Socialistične zveze v Hrastniku. Nedvomno so misli teh sklepov sprejemljive tudi v ostalih občinah Zasavja, čeprav ne povsod enako. Zaradi tega smo šele ob koncu tega pregleda, ki komentira odnos gospodarskih organizacij do novega gospodarjenja, povedali odkod izvirajo ugotovitve. Kmetijska zadruga v Litiji obsega okrog 50.000 hektarov povr» šiite, torej deluje na dveh tretjinah teritorija občine Litija. V tej sredstev, majhna podjetja, ki jfh površini je zajeto tudi samostoj- Samoupravni predpisi gospodarskih organizacij Gospodarske organizacije več I gospodarske organizacije zase ter ali manj aktivno pripravljajo vrsto samoupravnih predpisov, ki jih narekujeta dva važna momenta: poglabljanje oziroma decentralizacija oblasti samoupravljanja in delitev dohodka. Ker često naletimo na vprašanje, kakšne predpise naj imajo podjetja, bomo najvažnejše našteli po vrstnem in pomembnost-bem redu. Najvažnejši samoupravni predpis vsake gospodarske organizacije so nodvomno njena Pravila, ha katerih potem nastaja oziroma ec naslanja ves nadaljnji kompleks predpisov. Drugi, za današnje pojme nov samoupravni predpis podjetij je Pravilnik o delitvi čistega dohodka, ki naj bi bil po svoji vsebini dolgotrajnega značaja. Med pomembne predpise podjetij spadajo tudi letni perspektivni gospodarski načrti. Sprejem pravilnika o delovnih razmerjih je seveda zadeva vsake Sprejem pionirjev pri predsedniku občine V soboto so bili pri predsedniku litijske občine sprejeti najrajši učenci In učenke iz občine. Sprejema se je udeležilo sedemdeset Solarjev, katerim je gosti-•°*J spregovoril nekaj lepih besed n ^reke! željo, da bi ae nasled-nJC leto spet videli, Vsakomur je Pt^dsednik Izročil knjižno darilo v “Potnin, ki naj gn Se vnaprej ima urejevanje delovnih razmerij po svojem znrtčaju posebno mesto v pravilih podjetij. Končni v vreti najpomembnejših predpisov je Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, ki ima svojo ekonomsko osnovo v Pravilniku o delitvi čistega dohodka. Glede na to, da pomembnejši samoupravni predpisi urejajo najvažnejša vprašanja po vsebini, naj bi imela predvsem večja podjetja tudi naslednje pravilnike, ki podrobneje urejajo in obravnavajo posamezne dejavnosti podjetja: pravilnik o HTZ pri delu, pravila izobraževalnega centra, pravilnik o organizaciji in delovanju kadrovsko-socialne službe, pravilnik o uporabi osebnih avtomobilov, pravilnik o letnih dopustih članov kolektiva in počitniških domovih, pravilnik o podeljevanju štipendij, pravilnik o dodeljevanju stanovanj itd. Končno velja omeniti tudi posamezne poslovnike, ki naj Se podrobneje določajo način dela po- sameznih organov, kot so to: poslovnik o delu delavskega sveta in upravnega odbora podjetja, poslovnik o delu komisij DS in UO, poslovnik o delu komisije za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij, poslovnik o delu disciplinske komisije ipd. Navedba pomembnih samoupravnih predpisov gospodarskih organizacij, ki smo jih tu našteli, bo verjetno spomnila marsikatero podjetje na nujnost izpopolnitve njegovih predpisov in pravil In z njimi dala pravni status vrsti vprašanj, ki so se reševala več ali manj na osnovi splošnih pravnih predpisov. Novi zakon o delovnih razmerjih pa nalaga podjetjem, da sama rešijo oz. podrobneje obdelajo načela zakona v okviru svojih prilik in specifičnosti. Pomagati gospodarskim organizacijam na tem področju je bil osnovni smoter seminarjev, ki jih je organizirala Delavska univerza v Trbovljah na priporočilo ObSS v Trbovljah. fig. kmetijsko gospodarstvo Pono-više - Grmače, ki obsega samo (skupno z gozdovi) okrog 1200 ha. Trenutno si prizadevajo tako izpopolniti organizacijo dela, da bi se v najkrajšem času povečala produktivnost za eno četrtino. Kmetijska zadruga ima sama že nekaj lastnih zemljišč, ki Jih je dobila s prevzemom zemljišč splošnega ljudskega premoženja, pridobila pa bo zemljišča Se z odkupom od kmetovalcev in z najemanjem zemljišč ,za obdobje 30 let. Ta zemljišča še ne bodo kmalu zaokrožena celota, ker jih sestavljajo majhne parcelice na različnih krajih. Pomembnejše je omeniti površino nasada 5 ha čr- (posestvu. Velik obseg pa zajema nega ribeza pri Litiji in priprave j tudi gozdarska dejavnost zadruge, za 20 ha sadovnjak na Kresniškem Odkar je prevzela z letošnjim Ie-vrhu. Kmetijska zadruga je razdeljena po proizvodnih okoliših, kjer pa je kmetijska proizvodnja v glavnem usmerjena na pridelovanje krme za živino. Ta proizvodnja je tudi zajeta v proizvodnem sodelovanju s kmetijsko zadrugo. Važna dejavnost je tudi odkup kmetijskih pridelkov in dejavnost kmetijskega strojništva. Oboje je zajeto tudi v proizvodnem sodelovanju, kmetijska mehanizacija pa je pomembna zlasti v lastni proizvodnji, predvsem na Prvi delovni uspehi mladine v Radečah Prva mladinska brigada »Marjana Nemca in Milana Kosa«, ki dela ma gradnji športnega stadiona v Radečah, je v preteklih 14 dneh dosegla lepe delovne uspehe. Brigadirji so v precej težavnih delovnih pogojih potegnili iz Save več kot 80 kub. metrov kamenja, ki ga bodo potrebovali pri gradnji atletske steze, očistili okoli 400 kvadratnih metrov prostora na novem igrišču, kjer v teh dneh buldožerji končavajo dela. Razen tega 60 izkopane v celoti odvodne naprave na rokometnem igrišču ter opravljena še vrsta drugih del. Za delo brigade vlada v kraju in v celi hrastniški občini veliko zanimanje. Obiskovalci trdijp, da vlada v brigadi Izredna disciplina in red, ki ga je lahko opaziti ‘k** film »Kala«. Naši najmlajši so se razveselili •»retlscdnlka občine “degn dne, ko so bili Solarji J^cjetl pri predsedniku občine "Ua, s0 bili vzradoščenl naši •jrftlajsi iz otroškega vrtca. Preil-^dbik otšsino jih je obiskal v r*cu. kjer so mu v zahvalo, da Prišel mednje, priredili prisr-P Program. l»« priliki jim J* predsednik rc*čii kolektivno darilo, a kate-»o se najmlajši državljani ‘*r‘Wčno zabavali. V Bredini malčkov se je pred-zadržal dalj časa. VTISI IZ MUZEJA NOB V TRBOVLJAH Podoba velikih časov V skromnih prostorih je muzej vstaje in formiranju Revirske če- so skrbno zbrani in fotografije NOR v Trbovljah, toda v njem 'c. In tam je med drugimi f/lsa- padlih partizanov. Toliko jih je m na a m- vii« c 'e to^ko dokumentov it časov timi dokumenti tudi nemški do- padlo od vseh 6000, ki so šli v •P^dBuju k marlj^OTU učen"u!' J | f* P™**»*» govori o tem, da je partizane iz revirjev. Po zakuski so sl vsi učenci ogle- 1 , obiskovalca. V tisi, ki se nakopiči- 10 odstotkov prebivalcev um p a- Da, to delo v muzeju zahteva . A~" - < jo p človeku, ho pregleduje revo- tizerjev komunistov. Ta dokument ne samo skrbnosti, temveč tudi J I lucionamo obdobje revirjev (kajti je bil pisan 11. julija 1941. Cc so ljubezen. In prav to čuti v svo- j ob vsakem koraku. Člani gradbenega odbora vsakodnevno obiskujejo delovišča in se zanimajo za delo brigade. Pred dnevi sta brigadirje obiskala tudi član CK ZKS tovariš Marjan Orožen ter član OK ZKS tovariš Alojz Janežič. Večkrat obišče brigado član CK LMS, tovariš Emil Rojc, in Se drugi predstavniki občinskih in okrajnih organizacij. Vsakodnevno prihaja v brigado dr. Karel Matko, ki opravlja sanitarno inšpekcijo in brezplačno skrbi za zdravstveno stanje brigadirjev. Predstavnika ZB NOV, tovariša Rudi Brilej in Ferči Miler, sta brigadirjem v preteklih dneh pripovedovala dogodke iz NOV. Kulturno prosvetni odbor brigade skrbi za ki so zanimive in dobro priprav^ ljene. V Radečah imajo občutek, da celo mesto živi z brigado. Komandant tovariš Pavle Uhan je na naše vprašanje, kaj misli o brigadi, izjavil, da je prepričan, da bodo tudi ostale brigade, ki se bodo zvrstile na deloviščih, dosegle enake uspehe kot prva, ki ima vse pogoje, da ji krajevni komite LMS podeli ime udarne brigade. Ik tom 2adruga skrb tudi za gozdove, pripravljajo tudi na tem področju proizvodno sodelovanje. Za svoje člane je zadruga uredila tudi samostojno hranilno kreditno službo. Težave pa povzročajo zadrugi osnovna sredstva, predvsem zgradbe, med katerimi je največ zadružnih domov. Zadružna domova v Šmartnem in Jevnici je zadruga že predala v upravljanje občini. Ostale zgradbe, ki jih ne bodo potrebovali, bodo dali v najem drugim koristnikom. Predvidena je tudi združitev uprave posestva na sedežu uprave zadruge. Ob združitvi zadrug (šestih) je sedanja zadruga prevzela veliko manjših kmetijskih strojev in traktorskih priključkov, ki jih v sedanjem razvoju zadruga več ne potrebuje. Le-te bo prodmšt in tako pridobila finančnih sredstev za okrog 5,000.000 din. Nekaj teh strojev je že odprOdanih. Zadruga je ohranila 12 traktorjev s priključki in podobne večje stroje. Za boljše vzdrževanje traktorjev in ostalih kmetijskih 6trojev bo zadruga ustanovila pomožno mehanično delavnico, kjer bodo razen popravil imeli tudi občasne kontrolne servisne preglede. Kmetijski zadrugi primanjkuje sredstev za investicije. Zlasti bi bila potrebna investicijska sredstva za ureditev novih sadovnjakov (še 30 ha na Kresniškem vrhu) vsakodnevne prireditve, | in sploh za investiranje v proiz-imive in dobro nrinrov- ! vodnjo. Kljub temu so načrti zadruge lepi in kažejo na hiter gospodarski razvoj na lastnih površinah in v lastni proizvodnji kot tudi v pridelovalnem sodelovanju. Za letos so planirali promet v višini 538 milijonov. Pri tem ima gotovo velik pomen živinoreja, ki je v teh krajih naj-' pomembnejša gospodarska kmetijska- veja, da ne govorimo o gozdarstvu oziroma fo-” < muzej oiivlia dogajanje v zasav- Nemci takrat to Priznali — ne- 'tm ^tlu obilo prvoborec Ivan I1 'kih revirjih in ne le v Trbov- radi seveda — ie to več kot res- $orn ~ hlojan, ki je upravnik ] l| Ijah) so tako močni, da je težko njca muzeja in tovariš Mirko Sušnik, govoriti o tem, kar si pravkar Razen gradiva iz časov upora se f videl. Od gladovne starke 1.1914 . , Pogorišče pri Vrharju na je lotil skrbnega zbiranja tudi? I naprej st vrstijo dokumenti o -tčah in votlina pri Dobovcu vsega gradiva, ki govori o stavkah ( f 'evolucionarni zavesti prebivalcev 'n; • • Vsel’ dokumentov ima mu- jgS9. leta dalje. Razen \ 'C vir jev, preko stavke 19.19. leta, ^<00 in še več. Trenutno jih jega sc je [otjl tudi pisanja kro- * to jo zborovali s transparenti v razstavlja nekaj čez 100, ker je nike, kateri je dal naslov: •Re- i 'tihah, s katerimi so zahtevali so- prostora premalo. Trenutno ne vir ji v dobi revolucionarnih bo- i :.*lntilno republiko, enakost med n">’e se urediti oddelka o tabori- jev v dobi od 1939. do 1943. leta’, i narodi in pogubitev imperializma. Hih, Pa katerega ima precej gra- Tu kroniko je opremil s 60 foto- i Tafn so Fakinov portret in jlike diva. Toda imena vseh 1777 pad- f rafijami in kaže, da jo bo izdal a o dogodkih ob pohodu Orjune, Uh partizanov so našteta v v obliki brošure občinski odbor i tam so dokumenti o začetkih muzeju. Tudi njihovi življenjepisi Zveze borcev. i Ob, kako pusto Je v tej vročini čakati na avtobus Ob prazniku slovenskih rudarjev ter Dnevu borca, 4. juliju in ob 20. obletnici vstaje jugoslovanskih narodov čestitajo Srečno rudarji in borci ■ Ob prazniku slovenskih rudarjev, 3. juliju in Dnevu borca, 4. julija, ki ga praznujemo v letošnjem jubilejnem letu s proslavo 20-letnice^ revolucije in vstaje jugoslovanskih narodov ter praznovanju krajevnega praznika občine Hrastnik, ki ga obhajajo Hrastničani na Dan rndarjev, pošilja delovni kolektiv Rudnika Trbovlje-Hrastnik borbene pozdrave vsem delovnim ljudem hrasfniške občine jn celotne socialistične Jugoslavije ter jim želi še nadaljnjih uspehov v izgradnji socialistične domovine ter za razvoj in razcvet hrastniške komune delovni kolektiv Rudnika rjavega premoga Trbovijc-Hrastnlk Rudniški komite ZKS Trbovfje-Hrastnik Sindikaina podružnica rudarjev Trbovlje-Hrastnik Naj živi Dan rudarjev in Dan borca, naj živi 20. obletnica revolucije! Trgovsko podjetje s kemično tehničnimi proizvodi na veliko IMPORT „CHEH0“ EKSPORT LiUBUANA Maistrova ulica 10 nudi po najugodnejših cenah vse vrste kemikalij, barv, lakov, pleskarski pribor, tehnične pline in razstreljivo Izvršujemo vse uvozne posle na svoj račun in na račun komitentov Zahtev-ajtc ponudbe! Upravni odbor KINO ..SVOBODA'* TRBOVLJE II čestita za Dan rudarjev in Dan borca ter se priporoča za obisk Oglejte si v mesecu juliju naše izbrane filme: Jazz, ljubezen in pesem, nem. f.; Vlak, poljski film; Zlata trobenta, am. barvni film; Neodposlano pismo, sovj. film; Spletke in ljubezen, nemški film; Zakon prerije, ameriški fHm; Spavaj sladko moje, am. b. VV f. Trgovsko podjetje ..PRVI JUNIJ” Trbovlje z vsemi svojimi poslovalnicami se priporoča in nudi cenjenim potrošnikom vse vrste blaga in potrebščin po najnižjih konkurenčnih cenah • Oglejte si bogate zaloge blaga v VELEBLAGOVNICI • Oglejte si pohištvo pri RADEJU • Oglejte si najbolj izbrano moško in žensko perilo ter pletenine v POSLOVALNICI .ELITA' v stolpnici Elektrarne • Obiščite samopostrežno trgovino na TRGU FRANCA ^AKINA, TRBOVLJE II! • Za vse in za vsakogar poskrbi trgovsko podjetje „PRVI JUNIJ v vseh svojih poslovalnicah Vsem potrošnikom pa čestita za praznik rudarjev in Dan borca delovni kolektiv trgovskega podjetja „PRV1 JUNIJ'1, Trbovlje, in se priporoča Ob 20-letnid revolucije - prazniku rudarjev in Občinski ljudski odbor Občinski komite ZKS Občinski odbor SZDL Občinski sindikalni svet Občinski odbor ZB NOV Občinski komite LNS Občinski svet Svobod in prosvetnih društev Delavska univerza Trbovlje fer vse ostale družbene organizacije in društva NAJ ŽIVI 20. obletnica revolucije in vstaje jugoslovanskih narodovi Dnevu borca pošilja vsem delovnim ljudem, borcem in rudarjem borbene pozdrave in čestitke Čestitkam ob praznovanju Dneva borca in Dneva rudarjev se pridružuje tudi Kmetijska zadruga Litija Lesno industrijsko podjetje, Zagorje čestita za Dan borca in Dan rudarjev in se priporoča vsem delovnim ljudem zagorske komune čestita' za Dan rudarjev in Dnevu borca Komunalno gospodarstvo ZAGORJE Gostilna „Dimnik“ Trbovlje vam nudi najboljša vina in svetovno znane specialilete, se priporoča in čestita za praznik rudarjev in Dan borca vf V* Rudarjem čestita za njihov praznik in se priporoča Gostišče ..Dalmatinska klet" Trbovlje Odlična, cenena in dobra dalmatinska vina dobile pri nas Se priporoča delovni kolektiv NAJ ŽIVI DAN BORCA DAN RUDARJEV in 20 LETNICA VSTAJE! Ob Dnevu slovenskih rudarjev OU5II5SS1 lj-3 in Dnevu borca čestitata vsem W W ^ D E O L V N 1 KOLEKTIV 'mar mm z vsemi obrati, se priporoča in kliče: Na svideiijel xr Lekarua Trbovlje čestita in se priporoča Kino ..Svoboda" Zasavje In upravni odbor DPD ..Svoboda" Zasavje čestitata oh 2Q, obletnici revolucije In vstaje Jugoslovanskih narodov Delovni kolektiv „F0T0“ Tfb-JVl’o se pridružuje čestitkam ostalih in se priporoča Vsem delovnim ljudem čestita za Dan borca in Dan rudarjev Kmetijska zadruga Trbovlje Podjetje „MESS‘\ IrSmiis praznuje 1. julija 1961 10-letnlco obstoja Kakor doslej, se bomo tudi v bodoče potrudili, da bomo delovne ljudi Trbovelj poskrbeli s kvalitetnim svežim mesom in mesnimi izdelki Vsem trboveljskim rudarjem iskreno čestitamo ob njihovem rudarskem prazniku - 3. juliju Prav tako toplo čestitamo ob Dnevu borca - 4. juliju, vsem borcem, ki so z neustrašeno borbo v NOV ustvarili pogoje /a lepše življenje nam vsem ★ Ob praznovanju 20. obletnice vstaje narodov Jugoslavije in se posebej vstaje na Slovenskem - ko v okviru te pomembne obletnice še posebej proslavljamo 3. julij, Dan rudarjev in 4. julij, Dan borca, čestita vsem volivcem zagorske komune k doseženim uspehom in jim želi še nadaljnjih uspehov v izgradnji zagorske komune Čestitkam ostalih se pridružuje tudi Oblinski ljudski odbor Zagorle ob Savi. Občinski komite ZKS. Občinski odbor SZDL. Občinski komite LMS, Občinski sindikalni svet, Občinski odbor ZB NOV, Občinski odbor ZROP, Občinski odbor ZVVI. Občinski svet Svobod in prosvetnih društev ter vse ostale družbene organizacije in društva zagorske komune Vsem volivcem litijske komune in sosednih zasavskih občin čestitajo k prazniku Dneva borca, 4. julija, Občinski ljudski odbor Litija Občinski komite ZKS Litija Občinski odbor SZDL Utlla Občinski sindikalni svet Litija Občinski odbor ZB NOV Litija Občinski komite LMS Litija z vsemi svollml organizacijami In društvi Naj živi 20. obletnica vstaje jugoslovanskih narodov! Rudniki svinca in topilnica Mežica poslovna enota Litija čestitajo, slovenskim rudarjem za njihov praznik, 3. julij, in vsem delovnim ljudem za 4. julij, Dan borca Ko praznujemo 20. obletnico vstaje narodov Jugoslavije in obletnico vstaje v Sloveniji, s ponosom ugotavljamo, da žrtve, ki so padle za našo svobodo, niso bile zaman Tovarna dokumentnega in kartnega papirja Radeče čestita mestu Hrastnik h krajevnemu prazniku, 3. ^lijp, v ___V* • __ . j/ še posebej pa vsem slovenskim rad k njihovem prazniku, kakor tudi vsem borcem m delovnim ljudem Slovenije k prazniku Dneva borcev, 4. juliju Naj živi 20. obletnica vstaje jugoslovanskih narodovi Zavod za zaposSovanie delavcev, Litija iskreno čestita vsem delovnim ljudem ?a Dah rudarjev, 3. julija in Dan borca, 4. julija Kresniška industrija apna Kresnice čestita vsem rudarjem k njihovemu prazniku in vsem delovnim ljudem za Dan borca, 4. julija Vsem delovnim ljudem 'čestita k Dnevu rudarjev in Dnevu borca Investicijski biro Trbovlje Naj živi 20. obletnica vstaje in revolucije jugoslovanskih narodov! Komunalna banka Ulila čestita za Dan rudarjev, 3. julija in Dan borca, 4. julija Delovni kolektiv Lesne Industrije, Litija čestita za Dan borca Gostinstvo »Majolka*, Trbovlje z vsemi svojimi gostišči in izdelovalnico sodavice se priporoča ter čestita rudarjem in borcem Rudarjem in borcem čestita za praznik gostišče »Dolenjka1* Tinko Pust, Trbovlje in se priporoča KZ Gabrovka, Dole čestita vsem delovnim ljudem za praznik Dneva borca, 4. julija Delovni kolektiv Restavradle Litija se pridružuje čestitkam ostalih kolektivov in se priporoča za obisk Avtoservis Utlja, Cankarjeva 4 izdeluje vsa v to stroko spadajoča dela Pridružuje se čestitkam ostalih delovnih kolektivov Delovni kolektiv Zdravstvenega doma Trbovlje čestita vsem delovnim ljudem k prazniku rudarjev in Dnevu borca, 4. Juliju Za 5. julij, Dan rudarjev in 4. julij, Dan borca čestitajo Ob 20. obletnici vstaje in revolucije jugoslovanskih narodov pošilja vsem borcem, rudarjem in vsem delovnim ljudem borbene pozdrave in čestitke za Dan rudarjev, 3. julij in Dan borca, 4. julij delovni kolektiv STROJNE TOVARNE TRBOVLJE lil nudi svoje proizvode v bogatem asortimanu in priznani kvaliteti IZDELUJE • Razne embalažne steklenice za farmacevtsko, kozmetično in živilsko industrijo • Kozarce, steklenice in vrče za gostinstvo v modernih desemh in obbkah • Razne servise za kompot in pecivo • Vaze in žardinere ter ostale okrasne predmete za gosoodimstvo • „Višnia“ kozarce s pokrovom, gumo in soonko za vkuhavame sadia in zeleniave ter kozarce za vlagame ozimnice © Razsvetliavna telesa, tulpe, krogle in senčnike v modernih oblikah in raznih izvedbah - opal satimrano, opal marmorirano in dekorirano Vsem delovnim kolektivom in občanom izreka delovni kolektiv Steklarne Hrastnik, Hrastnik ob 20. obletnici vstaje, Dnevu borca, Krajevnem prazniku in Dnevu rudarjev najboljše želje za nadaljnji napredek! Naj živi Praznik rudarjev, naj živi 20. obletnica vstaje narodov Jugoslavije in obletnica vstaje v Sioveniji S ponosom ugotavljamo, da niso bile zaman Človeške in materialne žrtve, ki so jih doprinesli naši narodi za nacionalno svobodo Vsem delovnim ljudem socialistične Jugoslavije pošilja borbene pozdrave in čestitke ob praznovanju Dneva slovenskih rudarlev, 3. lulila in Dneva borca, 4.|utiju delovni kolektiv Termoelektrarne Trbovlie in Tovarne zidakov ob Savj STEKLIH! IHST1II Trgovsko podjetje Železnina - Trbovlje se priporoča v svojih poslovalnicah z bogato izbiro vseh vrst praktičnih artiklov za naše gospodinje ter čestita vsem delovnim ljudem k prazniku rudarjev in Dnevu borca Cementarna Trbovlje In obrai Zidani most •• \ se pridružuje čestitkam ostalih delovnih kolektivov Čestitkam ostalih delovnih kolektivov za Dan rudarjev in Dan borca se pridružuje tudi Splošno trgovsko podjetie Radeče ki čestita tudi h krajevnemu prazniku Hrastnika Splošno trgovsko podietie Hrastnik čestita ob krajevnem prazniku, Dnevu borca in Dnevu rudarjev in se priporoča za obisk v svojih poslovalnicah Komunalna banka Tr bo više Splošno gradbeno podjetje »Zasavje11 Trbovlie Savinjska cesta 1 se pridružuje čestitkam delovnih kolektivov ob prazniku slovenskih rudarjev, 3. juliju, in Dnevu borca, 4. juliju čestita vsem delovnim ljudem še posebej pa rudarjem in borcem k njihovim praznikom NAJ ŽIVI 20. OBLETNICA VSTAJE JUGOSLOVANSKIH NARODOVI Avtoprevozništvo Trbovlie čestita za Dan rudarjev in Dan borca Pod|et|e keramike In elektrooorcelana Izlake se priporoča s svojimi kvalitetnimi izdelki ter čestita za Dan rudarjev in k Dnevu borca Ob Dnevu rudarjev, 3. juliju in Dnevu borca, 4. juliju čestita vsem delovnim ljudem Trgovsko podietie »Potrošnja1* Zagorje vam nudi v svojih poslovalnicah bogato izbiro vsakovrstnega blaga Rudarjem in borcem ter vsem ostalim čestita za njihov praznik delovni kolektiv Gradbenega podjetia Zagorje Tovarna konfekcije ln perila „Sava“ Zagorje Slikarstvi In pleskarstvo Zagorje se pridružuje čestitkam ostalih cjelovnih kolektivov in se priporoča z uslugami vam nudi svoje kvalitetne izdelke po najnižjih cenah Kolektiv čestita rudarjem in borcem za njihov praznik Za krajevni praznik Hrastnika, Dan rudarjev in Dan borca čestita Kmetijska zadruga Radeče - Dol Klavnica Loke-Kisovec čestita za Dan rudarjev in Dan borca 1 ter se priporoča (Viema ftrduoalsltUL a I2xiia0fu Klavnica Zagorle čestita vsem delovnim ljudem ob Dnevu borca In Dnevu rudirjev ter tudi večje količine mesa - dostavlja a svojim avtomobilom na dom hitita uredništvo In uprava ZASAVSKEGA TEDNIKA Za krajevni praznik Hrastnika, Dan rudarjev in Dan borca čestitajo Elektrotehniška delavnica Hrastnik se priporoča cenjenim odjemalcem z vsemi v to stroko spadajočimi storitvami Trgovsko podietie Dol pri Hrastniku nudi vse vrste blaga po konkurenčnih cenah in se priporoča potrošnikom Združene obrtne delavnice Hrastnik nudijo vse vrste uslug hitro, kvalitetno in poceni Zavod za komunalno gospodarstvo Hrastnik je s svojimi uslugami vedno na razpolago volivcem hrastniške komune Mesnica in klavnica Dol pri Hrastniku vam nudi kvalitetne mesne izdelke vseh vrst in se priporoča Splošno gradbeno podietie Hrastnik izvršuje vsa gradbena dela hitro in po konkurenčnih cenah Klavnica In mesnica Hrastnik se priporoča s kvalitetnimi mesnimi izdelki in svežim mesom ’ 'olektlv samopostrežne trgovine "Prehrana" Hrastnik estita v*em svojim odjemalcem ln ostalim ,/rebivalcem Hrastnika ob krajevnem prazniku In Dnevu rudarjev, 3. juliju In ob prazniku 4. julija - Dnevu borca Obiščite nas in prepričajte se o veliki izbiri In kvaliteti našega blaga Decentralizacija samoupravljanja v trgovini Načelne razprave o uvedbi ekonomskih enot oziroma o decentralizaciji samoupravljanja v trgovini so v glavnem za nami. Dosedanja razprava je pokazala, da ni mogoče šablonlzlratl določenega sistema, kajti stopnja decentralizacije Je odvisna od raznolikosti ln specifičnosti podjetij. Problemi decentralizacije obsegajo tudi v trgovini decentralizacijo dohodka ln čistega dohodka, decentralizacijo sredstev za osebne dohodke, vprašanje decentralizacije skladov, kakor tudi direktnih ln Indirektnih stroškov. Kljub nujnemu upoštevanju posebnosti podjetij, pa te Izoblikuje nekaj vprašanj, ki so verjetno skupna večini trgovskih podjetij. PROBLEM MARIE: V zvezi s prenosom pristojnosti upravljanja na poslovne enote se nujno poraja vprašanje, ali sme poslovna enota sama oblikovati cene oziroma ali je povsem neomejena pri določanju povprečne marše. Obstaja sicer mišljenje, da bt poslovna enota smela alcer svobodno oblikovati cene za posamezne proizvode, medtem ko bi povprečno maržo predpisal delavski svet oziroma kolektiv podjetja. Ta zaslužek je lahko tudi znak za vse poslovne enote, lahko pa Je tudi različen glede na rentabilnosti. Bati pa se je Istočasno tudi možnosti, da bi posamezne poslovne enote hotele doseči visoko mario in na ta način povečati dohodek oziroma sl zagotoviti z znižanjem prometa boljšo osebne dohodke. Tako ustvarjeni dohodek poslovne enote ne bi bil ekonomsko upravičen. Dohodka, ki bi Izhajal tz preseženega povprečnega zaslužka ne bi mogli šteti za posebno zaslugo kolektiva, temveč za posledico posebnih tržnih pogojev. Ce ne bi tako ravnali, bi ne spodbujali kolektiva k doseganju večjega prometa, k buljil Izbiri blaga Ud. lato bi podjetje moralo predvideti v Pravilniku o delitvi čistega dohodka, da.se tako ustvarjeni dohodek delt po posebnih Instrumentih. Prevladuje mne- nje, da bi ta dohodek delno ali pa v celoti pripadal skladom podjetja. Ako Ima podjetje centralno kalkulacijo, pa naj se omogoči poslovnim enotam, da lahko vplivajo na višino pribitka na nabavno ceno v mejah povprečnega pribitka, ki ga je določil DS podjetja. PROBLEMI VELIKOSTI EKONOMSKIH ENOT Razen poslovnih enot, ki neposredno manipulirajo z blagom, smo naleteli tudi na poslovne enote ln službe, kl so posredno ali delno posredno udeležene v procesu nabave ln prodaje blaga. To so n. pr. avtopark, centralno skladišče, uprava Itd. Naše podjetje se je odločilo, da združi centralno skladišče ln avtopark v eno ekonomsko enoto, ker vidi v tem trenutno najboljšo garancijo, da bo ta ekonomska enota lahko najboljše poslovala, da bodo le tako Imele od te ekonomske enote ostale ekonomske enote primerno ekonomsko korist. Nekje ao bili mnenja, da mora samostojna poslovna enota Imeti najmanj določeno število zaposlenih oz, določeno višino prometa ali vrednost storitev. Takemu mišljenju odločno nasprotuje načelo, da naj hi delitev osebnih dohodkov kar najbolj objektivizirali oz. kar najbolje porazdelili na posameznika. Zato se je naš kolektiv odločil, za EE povsod tam, kjer tvori vrata dela zaokroženo celoto, kl Jo je mogoče meriti, oblikovati samostojno poslovno enoto, pa čeprav Ima ta enota le enega zaposlenega. PROBLEM RAZLIČNE RENTABILNOSTI Ob vprašanju enotnega starta v trgovskih podjstjlh, kl Imajo večje število prodajaln, stopa v ospredje problem neenake rentabilnosti. Zato je pri dosedanjem oblikovanju EE to vprašanje večkrat na dnevnem redu organov upravljanja v podjetju. Ce Izključimo subjektivno pogojene razlike, bodo tudi v bodoče obstajale večje ali manjše objektivne pogojene razlike, kl Jih bo moralo vsako podjetje upoštevati vsaj v prehodnem razdobju. Kot v našem celotnem gospodarskem sistemu, sistem upošteva posamezne razlike, prav tako lahko toliko bolj take razlike upoštevamo znotraj podjetja v razmerjih med posameznimi poslovnimi enotami, če so take razlike trenutno objektivno potrebne. Posamezne razlike Je mogoče Izravnati z različno določenimi razmerji delitve čistega dohodka, z določitvijo različnih odstotkov marže Itd. Toda zelo napačno bi ravnali, če bi take Izjeme uvajali kot pravilo, ne da bi se zavedali, da jih je potrebno člmprej odpraviti. Vsekakor pa ne bodo smeli kolektivi ekonomskih enot računati samo na Izjeme, ampak bodo. morali Izkoristili predvsem možnosti boljšega nakupa, kl se naj odraža v obliki rabata, kassaskonta Itd. Med posameznimi enotami mora priti do Izenačenja glede možnoatt za dosego enake rentabilnosti, za kar bo glavni pokazatelj promet na zaposlenega v podjetju ln ustvarjeni dohodek, medtem ko naj bi različne marže v poslovnih enotah pokrivale objektivno pogojene razlike, kl Izhajajo lz več ali manj ugodne lokacije In tehnične opremljenosti. Nsše podjetje pričakuje, da bo decentralizacija upravljanja v trgovini dala pozitivne rezultate za potrošnika, prav tako pa se ta decentralizacija že pozitivno odraža znotraj podjetja, ker v celoti prenaša skrb in odgovornost za boljše poslovanje na celotni kolektiv. Tisti kolektivi posameznih ekonomskih enot, kl bodo v celoti zm.ll Izkoristiti prednosti, kl jih ta sistem daje, ne bodo povečali samo obsega svojega poslovanja, ampak bodo v teh pogojih lahko bolje zadovoljili krog svojih potrošnikov, s tem pa tudi posredno Izboljšali svoje tehnično poslovanje ln povečali osebne dohodke. Nova Batičeva umetnina krasi prostor Trbovljah pred Strojno tovarno v KRATKE IZ ZAGORJA Sodoben avtomobil za razvoz mesa Klavnica Zagorje si je nedavno tega preskrbela sodoben avtomobil IMV Combi za razvoz mesa. Da je klavnica lahko kupila ta avtomobil, ji je omogočila občini z garancijsko izjavo. Skoda je samo, da z istim avtomobilom razvažajo meso in kože. Letna prodajalna sladoleda Trgovsko podjetje »Prehrana«, ki je v Zagorju odprlo samopostrežno trgovino, je te dni uredilo lično letno prodajalno sladoleda, »lučk« in kokte, na Cesti 9. avgusta, nasproti občine. Sodoben razvoz kruha »Veležitar« iz Celja s podružnico v Trbovljah je preskrbel svojim pekarnam v Trbovljah in Zagorju sodobne, higienske avtomobile za razvoz kruha in peciva. jas PREUREDITEV GOSTIŠČA Gostinsko podjetje Zagorje je uredilo svoje gostišče »Križišče« (pri Grčarju). Stari prostori gostišča niso ustrezali sodobnim higienskim potrebam in predpisom. Po ureditvi je gostišče dobilo lepo in sodobno podobo. Sodobna razsvetljava Obenem z urejevanjem nove ceste, ki je v oskrbi Komunale Zagorje, 60 začeli z deli na sodobni razsvetljavi na Cesti 9. avgusta, Selu pri Zagorju in Potoški vasi. Na teh odsekih je bila doslej pomanjkljiva razsvetljava. — Dela na sodobni razsvetljavi bo opravilo podjetje Elektro—Trbovlje, rajon Zagorje. Darilo ObLO Zagorje Predsednik ObLO Zagorje je izročil ob proslavi 100-letnice zagorske godbe na pihala na kasnejši manjši slavnosti tej godbi simbolično darilo kip rudarja, delo akademskega kiparja Stojana Batiča. Moj kraj včeraj 30 LET GASILSKEGA DRUŠTVA V ČEMŠENIKU Lep jubilej V nedeljo, 18. junija, je bil po dolgi društva In odbora pa rešujejo tekoča deževni dobi res prijeten sončni dan. Sonce je lepo in toplo obsevalo prijazno gorsko vasico Cenišenlk, ki jo revlrčanl dobro poznamo, iz časov NOV pa še posebej. No, In ravno lega lepega, sončnega dne so se zbrali razen gasilcev domačega društva tudi gasilci Iz sosednih društev, s Trojan, Kotre-deža, Lole In drugih gasilskih društev pri gasilskem domu v Cemšenlku In prav lepo proslavili 30*letnico obstoja domačega gasilskega društva. Predsednik društva Alo|z Robavs In poveljnik gasilcev sta zbranim članom In ostalemu občinstvu podala zgodovino delovanja tega društva. Med drugim sta poudarila težkočc, s katerimi se je društvo nekoč borilo, da Je v svojem dolgoletnem delovanju doseglo lepe uspehe, na katere so ustanovni člani društva kakor tudi sedanji aktivni člani lahko ponosni. I-eta 1931 so v Cemše* niku ustanovili gasilsko društvo In še živeči ustanovni člani prav radi povedo, kako so Iskali načine In sredstva, da bi društvo zaživelo in delalo, da bi ob potrebi lahko priskočilo vsakemu vaščanu ali sosedu na pomoč. Kakšne važnosti je gasilsko delo, ni treba poudarjati. Na društvu podarjeni parceli so v le-tlh 1935—1940 pele lopate in krampi. Investicije pa so bile udarniške ure članstva, prostovoljne delovne ure vaščanov ter gotovina borih 3000 din. S trdim delom zraven vsakodnevnega napornega dela pri rudniku, na domačijah in poljih ter z voljo do zmage so čemšeniškl gasilci postavili svoj lasten gasilski dom s stolpom In leta 1940 ob velikem delu svojo gradnjo veseli do-končali. Pri grajdnJI pa niso mislili samo nase. temveč jc v gasilskem domu našla svoje prostore tudi vaška šola, k! Je v njih delala vse do zaključka letošnjega šolskega leta, ko Je nova, lepa šola v Cemšenlku že pod streho. A tudi zunaj svojega doma gasilci niso mirovali v prostem času; zgradili so zadostno Število vodnih bazenov, ki sedaj nabirajo ln hranijo potrebno vodo za primer požara. — Danes šteje društvo 65 članov ln članic ter mladincev In mladink, ki pod vodstvom Izkušenega ln preudarnega društvenega poveljnika vadijo v rednih vajah gasilcev, pod vodstvom delavnega predsednika vprašanja svoje organizacije, pripravljajo razne prireditve In podobno — ob požaru so pa vsi, naj si bo v vasi ali v soseščini, takoj na mestu, pripravljeni rešiti privatno ali družbeno imetje. Poveljnik Občinske gasilske zveze Iz Zagorja Viktor Drnovšek Je društvu ob praznovanju 30-letnice obstoja ln delovanja čemšeniških gasilcev izrekel Izredno pohvalo za delo in trud, ki ga gasilci doprlnnšajo v splošno korist, vsi drugi gasilci pa želimo društvu še mnogo lepih uspehov ln delovnih zmag pri nalogah, ki so sl jih člani zadali — k njihovemu, z uspehi kronanemu jubileju, jim pa vsi Iskreno čestitamo. Združitev dveh stanovanjskih skupnosti v eno Na zadnjem zboru volivcev sta Stanovanjski skupnosti Zagorje— Center in Zagorje—Selo predlagali, naj bi se obe skupnosti združili v eno. Svoj predlog so utemeljili s tem, da že sama terenska razdelitev stanovanjske skupnosti ni bila posrečena, ker področje sedanjih skupnosti tvori dejansko neločljivo celoto. Glede na naloge, ki stoje pred to skupnostjo, so bile težave z organiziranjem. raznih servisnih služb kakor tudi drugih dejavnosti, ki jih je treba še razvijati, za kar pa posamezne stanovanjske skupnosti niso organizacijsko in tehnično sposobne. Po drugi strani so pa terensko tako povezane, da ne Tekmovanje mladinskih aktivov Krajevni mladinski komite v Radečah je v povezavi z občinskim komitejem LMS Hrastnik razpisal trimesečno tekmovanje mod vsemi aktivi na svojem področju v počastitev krajevnega praznika. Aktivi bodo tekmovali v delovnih akcijah, v pridobivanju brigadirjev, v organizacijskem delu, v športni in kulturni dejavnosti, v ideološkem delu, v sodelovanju z društvi in organizacijami itd. Sestavljen je poseben tekmovalni program, ki bo služil aktivom za orientacijo pri delu. — Dne 9. septembra bodo objavili rezultate tega tekmovanja in podelili tudi nagrade najboljšim aktivom. Ik bi bilo gospodarsko priporočljivo, da posluje vsaka zase. Čeprav je delo obeh dosedanjih .skupnosti zadovoljivo, vendar posamezna skupnost ni mogla kaj več napraviti zaradi drobitve finančnih sredstev. Z združitvijo pa bi postala nova stanovanjska skupnost finančno in organizacijsko sposobnejša in bi lahko uspešno izvrševala vse naloge, ki jih nalaga družba tej ustanovi. Na posvetovanju svetov in izvršilnih odborov obeh skupnosti o perspektivnem razvoju posameznih skupnosti so ugotovili, da sta dve skupnosti za tako strnjeno področje nepotrebni. V razpravi sta oba odbora ugotovila, da bi ena sama okrepljena skupnost laže poslovala in nudila več uslug prebivalstvu Zagorja. Med drugim so sklenili tudi to, da bo z novim šolskim lelom prevzela stanovanjska skupnost v upravljanje oba otroška vrtca in igrišča, ker bo administrativno in finančno poslovanje teh ustanov veliko laže. Jas Naš kraj je danes drugačen - Kako je bilo nekoč? - sem vprašala očka. Rekel mi je, da Je sedaj naš kraj drugačen kot včasih. V Jevnici je bilo nekoč le malo hiš. Veliko zemlje je bilo poraščene s trnjem, kjer Je bilp veliko kač. Ko so partizani pregnali Nemce, so ljudje v Jevnici začeli drugače živeti. Večina ljudi se preživlja s službo, le nekaj Je pravih kmetov. . vasi imamo zadružni dom. V njem Je društvena dvorana in trgovina. Najboljša organizacija Je Zveza borcev. Imamo pevski zbor, ki prav lepo zapoje. Mojea Godec, osnovna šola Jevnica, II. razred Lepa nedelja na Jančah Prejšnjo nedeljo je bilo v planinskem domu na Jančah izrecno živahno. Lepo vreme in osušena orarta, ki je prevozna za vsa moloma vozila - oboje je privabilo razen planincev tudi mnogo turistov z avtomobil! in motorji na Janče. Na Jančah je bilo tudi strelsko tekmovanje med Strelsko družino Iz Litije in »Usnjarjem« Iz Smart-na. — Tekmovali so posamezno in ekipno. Leto 1961 Kdor prihaja letos v naš kraj, si skoraj ne more misliti, kakšen je moral biti naš kraj’ pred kakimi petdesetimi ali celo sto leti. Ker pa je Zagorje zelo znan rudarski kraj, bo vsakogar zanimal njegov razvoj. Predvsem pa razvoj rudnika 6amcga in življenjski pogoji rudnika nekdaj in danes. Pcsezimo v čas, ko je bilo Zagorje še navadna vasica. Bilo je majhno, neznano naselje, le z nekaj deset hišami, v katerih so živeli kmetje. Torej kmečka vasica, s kako majhno trgovino in neizogibno gostilno. Njegova podoba pa se je zelo spremenila odtlej, ko so v Zagorju odkrili bogata ležišča rjavega premoga. Ta premog so odkrili okrog leta 1750 in sklenili, da bodo odprli rudnik. Hudnik je .pričel delovati 11. novembra 1755. leta. Problem delovne sile ni bil pereč in zato so lahko takoj pričeli z izkopavanjem. Ker so si v rudniku iskali zaslužka kmečki fantje iz okolice, je Zagorje začelo spreminjati svoje lice. V tem času je zrasla rudarska kolonija, ki nosi danes ime po našem narodnem heroju — Zagorjanu Tonetu Okregarju-Nestlu. Takratni življenjski pogoji rudarjev so bili zelo slabi. Le kdo je takrat gledal na rudarje in skrbel za njihovo zdravje? Poglavitno je bilo samo to, da so rudarji nakopali čimveč dobrega premoga. Kapitalistu niti na misel ni prišlo, da bi kakorkoli pomagal rudarjem k boljšim življenjskim pogojem. Težil je samo za tem, da bi si pridobil od rudnika čimbolj:,i dobiček. Zaslužek takratnih rudarjev je bil komaj tolikšen, da so se le s težavo preživljali. Ta kriza je postala še bolj očitna, ko je prodaja premoga zaradi slabih prometnih zvez začela pešati. V rudniku je v času proizvodnega procesa delalo le okrog 25 rudarjev, ostali pa so se zaposlili v državni steklarni, ki je zrasla poleg rudnika 1803. leta. Steklarna je bila vse do konca svojega obstoja precej donosna. Vendar kljub temu niso bili pogoji steklarjev prav nič boljši kot pogoji rudarjev. Lela 1849 je stekla mimo Zagorja železnica z Dunaja do Ljubljane. Z železnico so lastniki rudnika mnogo pridobili, saj je bilo povpraševanje po premogu iz dneva v dan večje. Tako se je proizvodnja premoga zelo povečala. V rudniku je delalo že okrog 50 rudarjev. Ker pa je potreboval vedno več delovne sile, ni preostalo drugega kot da so opustili steklarno, ki se je okrog leta 1930 preselila v Hrastnik in deloma tudi v Radeče. Rudnik je svoje lastnike nekajkrat menjal. Tako je leta 1880 prišel v last TPD (Trboveljska premogokopna družba), ki je nastala že leta 1873. Od tega časa so živeli zagonski rudarji še bolj bedno, da ne rabimo slabšega izraza. Kakšno je bilo življenje rudarjev od ' - 'm je rudnik prevzela TPD, nam dovolj delavskega praznika. Ker je bilo praznovanje prvega maja prepovedano, so morali člani KP pripraviti praznovanje na dan 1. maja tako, da buržoazija tega ni vedela. Vendar se je to dogajalo le nekaj časa. Kljub prepovedi so delavci praznovali svoj veliki praznik, peli so svoje borbene pesmi itd.... KP je pripravljala buržoaziji ob 1. maju vsakoletno presenečenje. Na nedostopnih mestih so v jutro 1. maja zaplapolale rdeče zastave. Buržoazija je zaman poskušala zatreti to gibanje. TPD je postala sovražnik vsega ljudstva, hotela ga je streti, toda to ji ni uspelo. Ko 60 pa okrog leta 1930 stopile v politično živi je-, nje tudi žene, se je pričelo še hujše preganjanje KP, a brezuspešno, KP je ostala močna. V noči med 17. in 18. aprilom 1937. leta je bil na Čebinah I. kongres KPJ. Na tem kongresu je zasedala delegacija naših velikih mož, hkrati pa je bila to noč ustanovljena tudi KPS. Po skritih poteh so prišli na Čebine: sedanji podpredsednik ZIS Jugoslavije Edvard Kardelj in njegova soproga Pepca Kardelj, Franc Leskošek-Luka, Miha Marinko in še nekaj Vidnejših borcev za svobodo. Dve leti pozneje se je odigrala še zadnja stavka v monarhistični Jugoslaviji in doživela poraz. 20. april 1941 je bil za Zagorje začetek vojne. Nemci so tega dne prišli v Zagorje in takoj pričeli s ponemčevanjem. Sole in uradi so dobili ukaz za takojšnjo uvedbo nemškega jezika. Uradni pozdrav je bil: »Heil Hitler!« Zagorjani so se temu upirali, vendar to ni prav nič pomagalo. Zavladal je fašizem. V Zagorju je takrat živelo mnogo zavednih Slovencev, ki so vedeli, kaj je njihova naloga. Mnoge izmed njih so zaradi njihove zavednosti izseljevali v zloglasna taborišča na Rabu, Dachau in drugod. Pričeli so se hudi časi. Ljudje so umirali in padali zadeti od krogle, ki ne izbira. Zagorski fantje in možje, ki so še ostali doma, so se odpravili v partizane. Med prvimi so bili: Franc Farčnik, Eberl, Pintar, Mam i. dr. Bili so hrabri, polni moči in zaupanja vase. Junaško so se borili. Nekateri so si priborili čin narodnega heroja, a krogla ne izbira, niso se vrnili. Njihov grob so postali slovenski gozdovi. Nemci so kmalu po prihodu v Zagorje uredili tovarno za izdelovanje nemških uniform, v katerih so morale delati žene in dekleta iz Zagorja in okolice. A partizani niso mirovali. Kolikokrat je Zagorjane presenetilo pokanje po sosednjih hribih in tudi v kraju samem. Leta med vojno so bila polna žalostnih in včasih ob zmagah tudi veselih* dogodkov. Tako je n. pr. 7. maja 1944. leta Zagorjane hudo pretresla novica, da so pri Štajnerju ustrelili 19 talcev. — Nato spet ve- Rudniška separacija v Zagorju, stara In nova jasno pove to, da so rudarji, kakor tudi drugi delavci, delali po 12 ur na dan im za svoje delo zaslužili borih 80 krajcarjev. Nezadovoljstvo rudarjev je raslo iz dneva v dan. Tako Je leta 1889 izbruhnila prva rudarska stavka. Rudarji so se odločno borili za svojo pravice. Zahtevali so povečanje plač, zmanjšanje delovnega časa in poleg nekaterih drugih zahtev tudi zdravstveno zavarovanje. Buržoazija se je le kaj malo menila za njihove zahteve. Po štirih tednih je privolila v 12 % zvišanje plač, da so se rudarji vrnili na delo. To je bil kur velik uspeh za takratne razmere. Vendar rudarji s tem niso bili zadovoljni. V njih se je pričela prebujati socialistična zavest. Vsi so si želeli pravic in boljših življenjskih pogojev..Tako se je v letu 1888-1890 pojavilo y našem kraju prvo socialistično gibanje. Druga rudarska stavka v januarju 1892. leta je po treh tednih propadla. To je bil za rudarje in socialistično organizacijo v Zagorju velik udarec. Toda naši rudarji niso klonili. Organizacija zagorskih socialistov je kmalu postala buržoaziji trn v peti, kot pravimo. To se je izkazalo v tretji rudarski stavki 1903. leta, ko je morala buržoazija popustiti žo toliko, da je priznala rudarjem in ostalim delavcem 8-umi delavnik. To Je bil velik uspeh 7.a zagonsko delavstvo. Nekaj let za tem so je pričela generalna železničarska stavita, ki je trajala od 15. do 28. aprila 1920. Pri tej stavki so sodelovali delavci našega kraja in delavci celotne države. Pokazal se je jasen obraz jugoslovanskega- delavstva, s potezami, k! izražajo borbenost In željo po boljšem življenju. Bur/.o-azija Je pa pokazala svojo krutost in sebičnost. Mod tem. ko Je poskušala z orožjem zatreti stavim, je ubila med mnogimi stavkajočimi tudi nekaj otrok. Razen socialistične organizacije je začela v našem kraju okrog leta 1921 delovati tudi komunistična partija, sevedu ilegalno. Največ zaslug Je imela ob proslavljanju prvega maja, selje ob novici, da so partizani uničili tovarno uniform, napadli nemške oficirje in jim zažgali avto Itd. Toda to veselje je bilo drago plačano. Nemci so se maščevali tako, da so zažgali vas Orehovico blizu Zagorja. Zagorje je jokalo in stiskalo pesti v spomin žrtvam, ki so v lastnih hišah živi zgoreli ali pa padli ob begu, zadeti od nemške krogle. A kljub vsemu nemškemu nasilju Zagorjani niso klonili. Dočakali so 5. maj 1945. leta, ko so Nemci ocjšli iz Zagorja, kajti grozil jim je poraz. Se enkrat so se vrnili, toda morali so se umakniti. Nemčija je kapitulirala. Zasijala je svoboda. Vojne je bilo konec. Tudi v Zagorju so ruševine klicale k delu. Začela se Je gradnja — gradnja novega lepšega domnega kraja. Na tisoče prostovoljnih udarniških ur je v vseh zgradbah, ki so danes v ponos mestu. Takoj po 1948. letu so pričeli konutl temelje za prepotrebni zdravstveni dom. Zaradi mnogih ovir, ki so nastale pri delu, Je bil zdravstveni dom zgrajen šele 1954. leta. Dobili smo težko pričakovano zdravstveno ustanovo. V teh letih so rasla naselja, v katerih žive dane« v udobnih stanovanjih, naši rudarji. V letih 1956 do 1957 so slabe stare cest e v Zagorju zamenjale asfaltirane in bptonske ceste, ob katerih Je prijeten park. Rudarsko šola ec Je 1959. leta preselila iz starega po* slopja v novo moderno zgradbo ob cesti. Sadove tega dela lahko še danes vidite in pr°' prieana sem, da ne beste ničesar prezrli. Največja pridobitev za Zagorjane je Pa vsekakor delavski dom, ki Je bil dograjen 1860. leta. Zagorjani pa smo od 22. maja 196*1 bolj ponosni, suj imamo svoj kulturni doni' ki nam nudi vse, kar si želimo od kina d° koncertov in zabav. No, sicer pa to sodi že k temi »Naš kraj (tanina, zato lx>m končala. Upam. da sedi drstila naslovu -Moj kraj včeraj«. Vrana Poljšak. It reda Govejsek. Joža Ronilli in Marija Ravnik«' I I I 1 1 S as 1 1 S I i I I 1 I I I 1 1 I I S s I I ! s 1 v' AUBlUg JC luitau uu K* '' ...... .........-- OD SREDE DO SREDE — Obnese e o a I ec — Mali fiolasi i preklic "'*** »SflOJI Preklicujem neresnične besede, Obveščam voznike motornih vo- ki sem jeh' izrekla proti tovarišu *il, da opravljam vsa avtoličarska Vikiju Suharju. — Milka Erdelja. dela. — Oskar Zakonšek, Trbovlje. _______ 0 Sporočam svojim naročnikom, da bo moja obrtna delavnica od 3. do 15. julija 1961 zaprta zaradi kolektivnega dopusta in čiščenja prostorov. — Miloš Skerbic, kro-Jaški mojster, Trbovlje, Obrtniška cesta 17. Radio aparat z vgrajenim gramofonom in ojačevalcem 5 Wat (glasbena omara) se proda po zelo ugodni ceni. — Naslov v podružnici »Ljubljanskega Dnevnika-, Trbovlje. Prodam lep sadonosnik z zidanico, 10 minut od Laškega. (Kraj ugoden za letovanje — sončna lega.) Pridelek sadja je na razpolago kupcu. — Ivan Vozelj, Trbovlje, Partizanska 47. ZAHVALA Vsem prijateljem in znancem, posebno pa sosedom za prvo pomoč, za izrečene tolažilne besede, za poklonjene vence in številno spremstvo na zadnji poti ter govorniku za poslednje slovo ob grobu našega prerano umrlega Ivana Rupnika, se prisrčno zahvaljujemo. Zena, snaha, vnuka in ostalo sorodstvo ZAHVALA Vsem, ki ste našo nepozabno in preljubo mamico, ženko in hčer VIDO STOPA, roj. Letnar spremljali na njeni mnogo prera- Ugodno prodam ali zamenjam avto (Combi) za motorno kolo ali rezan les. — Naslov v upravi lista. I *JUJemo- Bni e i dajalcem, ki Prodam Topolino B — motor C. — Ljubo Juvan, Zagorje. • PREKLIC Preklicujem izrečeno žaljivko proti Ivanu Knezu iz Trbovelj, Šuštarjeva kolonija 12. — Alojz Lukančič, Šuštarjeva 12. ni zadnji poti, ji darovali prelepe vence in cvetje, se iskreno zahvaljujemo. Enako tudi vsem krvo-so ji hoteli s svojo krvjo ohraniti življenje. Globoko žalujoči: sinček Andrejček, mož Andrej, mama, brat, sestre z družinami in ostalo sorodstvo Hrastnik, dne 23. junija 1961 ______ •eui ZAHVALA Ob smrtni nesreči dveh članov našega kolektiva FRANCA MASTNAKA in VIKTORJA MARCENA, ki sta izgubila življenje pri nesreči 30. maja 1961 v jami obrata Trbovlje, smo prejeli od mnogih kolektivov, ustanov in posameznikov izraze sožalja. — Vsem tem in pa soudeležencem pogreba ter darovalcem cvetja, govornikom, delavski godbi in pevskemu društvu »Zarja« naša iskrena in najgloblja zahvala. Kolektiv Rudnika rjavega premoga Trbovlje—Hrastnik, Rudniški odbor sindikata rudarjev ZAHVALA Primariju dr. Virgilu Krasniku se najtopleje zahvaljujem za uspelo operacijo in nadaljnje zdravljenje kakor tudi ostalemu medicinskemu osebju splošne bolnišnice v Trbovljah. Drago Dolar Trbovlje DEŽURNA SLUŽBA ZDRAVNIKOV 1. julija dr. Južnič 2. julija dr. Južnič 3. julija dr. Kramberger 4. julija dr. Kramberger 5. julija dr. Kramberger 6. julija dr. Južnič 7. julija dr. Komorowsky 8. julija dr. Drnovšek 9. julija dr. Drnovšek 10. julija dr. Drnovšek 11. Julija dr. Kramberger 12. julija dr. Južnič 13. jul Ms 'tr. K'm->orowsky RADIO SOBOTA, 1. julija 1961 8.50 Haramond orgle; 10.15 S sprejemnikom na dopust; 12.00 Venček narodnih melodij; 12.55 Igra pihalni orkester LM p. v. Rudolfa Stariča; 13.30 Nekaj razpoloženjske glasbe; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Humoreska; 17.15 Kitara in vibrafon; 18.20 Pozdrav z gora; 20.00 V dvo-in tričetrtinskem taktu; 21.14 Melodije za prijeten konec tedna; 22.15 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 2. julija 1961 8.00 Mladinska radijska igra — V. Stoencscu: Zaklad v Gradišču; 8.50 Filip Bernard: Venček narodnih; 10.00 Se pomnite, tovariši .. . Miha Klinar: Prva bitka; 10.30 Hej tovariši!; 10.45 Spoznavajmo svet in domovino; 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I.; 13.30 Za našo vas; 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo --II.; 15.30 Pokaži/kaj znaš!; 17.00 Športno popoldne; 20.00 Poseben praznični program Jugoslovanske radiotelevizije; 22.15 Zabavni zvoki za vse. PONEDELJEK, 3. julija 1961 8.45 Slovenske pesmi poje Komorni zbor RTV Ljubljana; 9.40 Sever-Dlesk: Med Savco in Dravco; 11.00 Prenos svečanosti ob odkritju spomenika (Prenos ZAKLJUČNI RAČUNI GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ na dan 31. decembra 1960 Podjetje MESO Trbovlje — za gospodarsko leti* 19G0 Postavka Znesek (v 000 din) A. Osnovna in izločena sred- stva: 1. Osnovna sredstva . ; 22,836 2. Investicije v teku 3. Izločena in druga invest. sredstva . . } 2,022 B. Obratna sredstva: 4. Skupna obrat, sredstva i 13,625 C. Sredstva v obračunu in osta- la aktiva: 5. Kupci in ostale terjatve 5.276 6. Ostala aktiva Aktiva skupaj . . . 43,755 Postavka Znesek fv 600 din) A. Izvori osnovnih in izločenih sredstev: L Sklad osnov. Kred. . j 2. Dolgoročni kredit za dovršene investic. . . i 3. Razni skladi............. B. Izvori obratnih sredstev: 4. Banka kredit za obratna sredstva ................. 5. Sklad obratnih sredstev BtCV .................... C. Izvori sredstev v obračunu in ostala sredstva: 6. Dobavitelji in ostale obveze ................ I 21,647 1,189 13.630 Pasiva skupaj 4,385 2,064 43,755 iz Titovih Užic); 12.00 Partizanski motivi v narodni pesmi; 12.15 Melodije za opoldne; 14.35 Zavrtimo naš glasbeni globus; 16.00 Poljanski marš (reportaža); 16.20 Novi posnetki godbe JLA: 17.15 Trio Rudija Bardorferja z novimi skladbicami; 18.30 Revolucija v pesmi najmlajših; 20.00 Pesmi gneva in upora; 21:10 Z okrajne revije zabavnih ansamblov. TOREK, 4. julija 1961 8.00 Mladinska radijska igra — Aleksander Marodič: Junaki Mihčcve brigade; 9.05 Partizanske in delovne brigade nam pojo; 12.45 Poje Invalidski pevski zbor; 13.30 Za oddih in razvedrilo; 15.15 Zabavni orkester RTV Beograd; 16.00 Reportaža iz Črnomlja; 17.00 Lepe melodije; 19.05 Kaj so nam novega pripravili naši narodni zabavni ansambli; 21.15 Zabavni zvoki iz studiov RTV Beograda, Zagreba in Ljubljane. SREDA, 5. julija 1961 8.45 Klavir v ritmu; 10.15 Zabavni pot-puri; 12.00 Pesmi iz Polinezije; 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Franc Lom-berger: Poletna dela oblikovanju sodobnih vzgojnih oblik sadnega drevja; 12.25 Melodije za opoldne; 13.30 Pihalni orkester LM p. v. Rudolfa Stariča; 14.40 Slovenske narodne v priredbi Vlada Goloba; 17.15 Radi jih poslušate; 18.30 Nastopajo Logarski fantje; 18.45 Šport in športniki; 20.00 Majhna prodajalna plošč s popevkami in zabavnimi zvoki. ČETRTEK, 6. Julija 1961 8'V Oddaja za cicibane;, 11.00 Zbor Slovenske filharmonije; 12.00 Bosenske narodne pesmi; 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Rado Linzner: Poletna setev in košnja v zelenem krmnem traku; 12.25 Melodije za opoldne; 14.00 Vedri napevi z zabavnimi ansambli; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Kvintet Zadovoljni Kranjci; 16.00 Zabavala vas bosta orkestra Raphaele in Alfred Scholz; 17.15 Pevec Marko Novosel; 20. Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. PETEK, 7. Julija 1961 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strani; 10.15 Z melodijami ob obalah južnih morij; 12.00 Trio Avgusta Stanka; 12.15 Kmetijski nasveti — dr. ingi Vilko Masten: Zatiranje ameriškega kaparja s poletnim škropljenjem; 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja; 13.30 Slovenske narodne in domače melodije; 14.35 Godala in vokalni zabavni ansambli; 15.40 Pesmi in priredbe Rada Sjmonitija: Pesmi o morju; 16.20 S sprejemnikom na dopust; 18.00 Četrt ure s pevcem Vice Vukovom; 20.00 Zabavni orkester Nelson Riddle; 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled; 21.15 Ojjdaja o morju in pomorščakih. SOBOTA, 8. julija 1961 8.50 Hammond orgle; 10.15 S sprejemnikom na dopust; 12.00 Popevke se vrstijo; 12.00 Kvintet Niko Štritof poje slovenske narodne pesmi; 12.45 Pozdrav z gora; 14.00 Vedri zvoki; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.40 Mešani zbor France Prešeren iz Kranja p. v. Petra Liparja; 17.15 Plesni orkester Max Grcger; 18.45 Okno v svet; 20.00 Po domače . . .; 20.20 Radijska komedija; 21.26 Melodije za prijeten konec tedna; 22.15 Oddaja za naše izseljence. NEDEUA, 9. julija 1961 8.00 Mladinska radijska ign\ — J. Vandot — M. Stante; Kekec na volčji sledi; 9.05 Veseli zvoki; 10.00 Že pomnite, tovariši . . . Andrej Pagon-Ogarev: Takrat je zorela pšenica; 10.30 Za veselo srce in ume pete; 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I.; 13.30 Za našo vas; 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II.; 15.30 Melodije, ki jih radi poslušate; r6.00 Igramo za vas; 17.00 športno popoldne; 20.00 Zabavni zvoki za vse; 22.15 Plesna glasba. PONEDELJEK, 10. julija 1961 8.05 Zborovske skladbe Emila Adamiča; 8.45 Četrt ure s kvintetom Jožeta Kampiča; 10.15 Zvočna mavrica; 12.00 Slovenske narodne pesmi; 12.15 Kmetijski nasveti — Jože Novak: Nega po toči prizadetih vinogradov; 12.25 Melodije za opoldne; 13.30 Igra orkester LM p. v.Rudolfa Stariča; 14.35 Od Triglava do Ohrida: 15.40 Iz filmov in glasbenih revij; 17.15 Šoferjem na poti!; 18.40 S knjižnega trga; 20.00 Ponedeljkova panorama. TOREK, 11. julija 1961 8.30 Oddaja za otroke; 9.00 Zvoki za prijetno razvedrilo; 11.00 Pevka Ljiljana Petrovič; 12.00 Dobri znanci nastopajo; 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Jože Likar: Zboljšajmo tehniko prevažanja panjev; 12.25 Melodije za opoldne; lj.30 Pojeta vam Tito Gobbi in Oraiia Do-minguez; 14.00 Od tu in tam; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Počitniška zgodba — Otto Ernst: Radosti letovanja; 18.00 Človek in zdravje; 18.45 Ljudski parlament; 20.00 Zbor Giinther Arnd poje nemške ljudske pesmi. SREDA, 12. julija 1961 8.05 »Poštanček v mladinski glasbeni redakciji«; 10.15 Zabavni potpuri; 12.00 15 minut s triom Avsenik; 12.15 Kmetijski nasveti — Janko Lipovec: Obiranje zgodnjega sadja; 12.25 Melodije za opoldne; 13.30 Pisan spored slovenskih narodnih in domačih napevov; 14.30 Prireditve dneva; 16.00 Koncert po željah poslušalcev; 17.15 V sredo popoldne ob radijskem sprejemniku; 18.45 šport in športniki; 20.00 Majhna prodajalna plošč s popevkami in zabavnimi melodijami. »Delavski dom« v Trbovljah: 1. do 3. julija ameriški barvni lilm DARBI 0’GILL; 4.-6. julija bolgarska film PRVA LJUBEZEN; 7. —10. julija ameriški barvni CS film DVE LJUBEZNI; 11.-13. julija jugoslovanski film TOVARIŠ PREDSEDNIK SREDNJI NAPADALEC. »Svoboda« Trbovlje II: 1.-3. julija nemški glasbeni film JAZZ, LJUBEZEN IN PESEM; 4. in 5. julija poljski film VLAK; 8.-10. julija ameriški film ZLATA TROBENTA; 11. in 12. julija jugoslovanski film NEPOSLANO PISMO. »Svoboda — Zasavje« Trbovlje: 31. junija do 3. julija amer. barvni CS film VELIKA ZEMLJA; 7,-10. julija argentinski film ANDALUZIJSKA LJUBEZEN; 14.-17. julija ameriški barvni W film TRIJE SILAKI. TRBOVLJE ROJSTVA: Frančiška Babič, Trbovlje. Ostenk — hčerko; Frančiška Krašovec, Dol — sina; Vida Pavlin, Sevnica — sina; Ljudmila Otorepec, Hrastnik — sina; Leopoldlna Prašnikar, Ljubljana — hčerko; Marija Mumelj, Zagorje — hčerko; Doroteja Kmet, Hrastnik — hčerko; Ljudmila Šink, j^agorje - Golše — hčerko, Pavla Knez, Zagorje — hčerko; Jožefa Koporc, Semnik — sina; Vida Jurgan, Trbovlje — sina. POROKE: Ivan Kanižar, rudar, Trbovlje in Marija Laznik, delavka, Trbovlje. SMRTI: Karel Rozina, železostrugar, Trbovlje — star 20 let; Janez Rupnik, upokojenec, Trbovlje — star 64 let. HRASTNIK ROJSTEV (na domu) ni bilo. POROKE: Rafael Gole, rudar, Hrastnik 315 In šarlota Barbarič, kuhinjska pomočnica, Hrastnik 357; Friderik Z» renč, zidar, Bodrišna vas 17 in Helena Jovan, gospodinjska pomočnica, Turje št. 23; Alojzij Retar, rudar, Hraatnlk it. 315 in Ernestina Močilar, stckknli-karka, Hrastnik 190. SMRTI: Alojzija Volaj, roj. Peklar, gospodinja, Turje 30 — stara 40 let; Alojzij Volaj, upokojencc-lnvalid, Turje 7* — star 50 let; Ferdinand Peklar, čevljar, Hrastnik 197 — star 72 let. tCvu 5 Tedenski športni pregled Vodja računovodstva: Malovrh Amalija Predsednik UO: Jamšek Jože Direktor: Kovač Drago Prvenstvo v litijski občini v atletiki Prejšnjo nedeljo so se najboljši litijski atleti pomerili za naslove občinskih prvakov. Udeležba je bila dokaj skromna, kar je dokaz, da v Litiji, ki ima v atletiki že lepo tradicijo, ta športna veja stagnira. Pred leti je bila atletika najbolj razvit šport v Litiji, zdaj so sc pa vrste atletov občutno skrčile. Ob vseh težavah, s katerimi fo se borili litijski atleti, se je pa pridružila še izguba tekal išča, brez katerega sl ne moremo zamiiljal! razvoja »kraljice športov«. Med mladimi atleti se je najbolj izkazal nadarjeni Roman Vrtačnik, ki je pobral kar tri prva me9ta in dokazal, da Je daleč najboljši atlet v litijski občini. Pri dekletih Je ugodno presenetila 14-letna pionirka Milena Vidmarjeva, ki je skočila v višino 140 cm, kar Je med V V VOHUN MA UTAUSCU pionirji eden od najboljših rezultatov v državi. Zmagala je tudi v teku na 60 metrov. Nekaj boljših rezultatov: Moški — 100 m: Vrtačnik 11,5, D. Rupnik 12,0. — 200 m: Vrtačnik 24,4. — 1000 m: Dimeč 2:46,0. — Višina: D. Rupnik 173 cm. — Daljina: Vrtačnik 590 cm. — Krogla: Marzidovšek 13,25 m (6 kg). Ženske — 60 m: Vidmar 9,0, Polak 9,1. — Višina: Vidmar 140 cm, Prelogar 132 centimetrov. I. B. KOŠARKA — ŽENSKE Proletarec : Slovan 44:49 (33:26) V VIII. kolu košarkar,ke republiške lige za članice so v Zagorju gostovale košarkarice Slovana iz Ljubljane. Njihova zmaga nad domačinkami jf pravzaprav presenečenje, kajti v zadnjih srečanjih so članice Proletarca pokazale izreden »napredek. In ravno zato Je zmaga članic Slovana tem večje iznenadenje. Čeprav so domačinke pokazale lepo In učinkovito Igro, se niso mogle otresti rahle premoči igralk Slovana, ki so ves čas vodile z nekolikimi koši razlike. — Med domačinkami je bila najboljša Tauferjeva, ki je dosegla 28 košev, pri Slovanu pa Erjavčeva z 20 koši. Košarkarice Proletarca so seda) na petem mestu na lestvici. ek Hrvatsko slovenska košarkarska liga Rudar : Jugomontaža (Zagreb) Zaradi slabe organizacije Je bila v tretji minuti tekma prekinjena. — Ker Jugomontaža ni imela štoperice v jedu, igralci Rudarja niso hoteli nadaljevali tekme, čeprav so vodili z 1:5. Tekmovalna komisija bo odločila Izid srečanja, verjetno v korist Rudarja 20:0. ek Strelstvo V počastitev 20. obletnice revolucije, Dneva borca in v počastitev rudarskega praznika je rudniški odbor sindikata Trbovlje organiziral 28. junija strelsko tekmovanje med rudniškimi obrati. Občinski strelski odbor Trbovlje bo organiziral v počastitev 20. obletnice vstaje in Dneva borca 2. julija tekmovanje z zračno puško. Tekmovat! bodo za prehodni pokal ZB NOV. Doslej Je že dvakrat osvojila prehodni pokal strelska družina Fr. Fakina in če bo še v letošnjem tekmovanju osvojila prvo mesto, bo obdržala pokal v trajni lasti. Tekmovalo bo osem ekip po pet strelcev. Za dan borca, ko bo na Vrheh pro- ~Nc.PojotVA Nič NOVC4A, V HANOAA H ^pcppenju' r NEKAJ SENI ZAVOHAL. 6MUNIL/ ^ bCMPKUA-f 5 ttlvotvo 4 K g AUAPHA / j£ .r/LOTOM r oauj. 410 S/ \QAl r NAR A\ANLGA s. PREPUSTI TAJ SIGURNO Tiči * / . _____ MAjSU/ 'J Rudar : Maribor f7:71 (6:29) Iz kola v kolo so maloštevilni gledalci, ki se odločijo, da gredo na košarkarsko igrišče vzpodbujat In bodrit košarkarice Rudarja, vedno bolj razočarani. Njihova ležernost, neborbenost (izjema Je le res požrtvovalna Breznikar jeva) se stopnjuje Iz tekme v tekmo. Maloštevilni gledalci so bili v srečanju Rudar : Maribor priče Izredno slabe, nezanimive in nadvse ležerne Igre Rudarjevih igralk. Medtem ko so gostje pokazale učinkovito in uspešno Igro, so se domačinke Izkazale s slabim in zelo ležernim nastopom. Višek srečanja pa so bile zadnje minute, ko je v Igri ostala pri domačinkah le Breznikarje-va (!). Ostale igralke Rudarja so morale zapustiti igrišče zaradi petih osebnih napak. Visoka zmaga Mariborčank je jasen odraz »prizadevanja« košarkaric Rudarja. ek 'iiuiiiiiuiiiuiuiiiiiiiiiiuiijiiitiiiiiimnimiiiiiniiiiiimniiiiimiiii Trgovsko podjetje 1. junij Trbovlje sporoča vsem strankam, da je s 1. Julijem prenehala poslovati komisijska trgovina. V kolikor stranke ne bodo dvignile blaga Iz trgovine, bo le-to odprodam* po 4 saki ceni. V prostorih dosedanje komisijske trgovine bo poslej galanterija. Trg. podjetje 1. Junij Trbovlje | slava, bo strelska družina Fr. Fakina I organizirala množično strelska tekmova-nja za odelaženee proslave. STRELSKO TEKMOVANJE V LITIJI V počastitev 20. obletnice vstaje je Občinski strelski odbor Litija organiziral K. junija partizanski pohod aa Janče. Pohoda so se udeležil« tudi moške in ženske ekipe strelskih družin b Ulije, ker je bil pohod združen s strelskim tekmovanjem In mitingom. Rezultati — člani: 1. SD »Usnjar«, Šmartno — 86« krogov (1000 možnih); 2. SD »Apnar« I, Kresnice — 740; 3. SD Predllee. I, Uti Ja — 717; 4. SD .Predi-iec«. Utlja II - 405; 5. SD »Apnar« II, Kresnice — 649; članice: 1. SD »Usnjar«, Šmartno — 335; 2. SD .Apnar«, Kresnice — 320 krogov od 600 možnih). D. R Lahkoatletska revija v Radečah Pred kratkim se je v treh dneh razvrstila revija lahke atletike, ki jo je pripravil krajevni mladinski komite s športnimi organizacijami in SZDL v Radečah. V vseh treh dneh je nastopilo več kot 120 tekmovalcev, ki so jih poslali na tekmovanje aktivi LMS. Na tekmovanju bo sodelovali tudi Športniki iz Svlbnegn in Jelovega ter ratleSke Papirnice. O Izidu tega tekmovanja, čigar rezultati ob času, ko to pižamo* še riso znani, bomo *e poročali. V revirjih pred 50 leti Pred več kot 50 leti je izhajal v Sloveniji socialistični list »Naprej*, ki je med drugim prinašal novice tudi iz naših revirjev. Priobčujemo nekaj takratnih vesti iz leta 1908. LASTNI DOM SNUJEMO! (4. julija 1908) Misel, da bi imeli zavedni trboveljski rudarji svoj lastni dom, je našla obilo pristašev. Te dni se bo osnovala zadruga z omejeno zavezo, katere namen bo, da napravi za delavstvo v Trbovljah veliko hišo, kjer bodo lahko imeli svoje prostore: občno konsumno društvo, podružnica rudarjev, rudarsko tajništvo in druga podobna društva. Delež za to zadrugo bo znašal SO kron. USTANOVITEV POŽARNE BRAMBE (18. julija 1908) V nedeljo, S. julija, se je ustanovila v Zgagarju požarna hramba. K temut prostovoljnemu društvu je pristopilo takoj S4 članov. V odbor so izvolili tudi Franca Kozjaka, Josipa Birol-lo, Ferda Polška, Janka Levstika, Martina Repovža, Antona Uleta, Josipa Rancingerja, Mihaela Cepina. Gospod kaplan Jernejče pa je tudi tukaj vtaknil svoj nos, seveda brez uspeha. Bil bi menda rad »načelnik s svitlo čelado*. RUDARSKA PODRUŽNICA IMA KNJIŽNICO (4. avgusta 1908) Rudarska podružnica v Zagorju ima knjižnico, broječo okrog 400 novih knjig. Delavci, hodite po knjige in herite, kajti le potom izobrazbe bode delavstvo napredovalo. Knjige se dobe vsako nedeljo od 8. do 12. ure v društveni sobi konsumnega društva v Zagorju. Rudarsko društvo sploh lepo napreduje, a želeti bi bilo, da bi vsak rudar pristopil k svoji bojni organizaciji. ' NASE »OBČNO KONSUMNO DRUŠTVO* (18. avgusta 1908) Marsikomu je zelo napoti naše društvo. Ko nam je šlo slabo radi znanih nerednosti, so si naši nasprotniki meli roke. Sedaj je seveda drugače! Poživljamo še one delavce, ki niso člani našega konsuma, naj pristopijo ter v njem redno nakupujejo svoje potrebščine. VETERANSKO DRUŠTVO (4. septembra 1908)' Veteransko društvo v Hrastniku snujejo ljudje, ki nimajo drugega dela. Kdaj jih bo srečala pamet? Z OBČINSKE SEJE V TRBOVLJAH 7. septembra 1908 Po prečkanju zapisnika zadnje seje poroča župan, da se bo na prošnjo občinskega odbora kolodvor v Trbovljah povečal. Poročilo se je vzelo na znanje. Prošnja g. F. Grebenca za podelitev gostilniške koncesije se je na predlog g. dr. Marciusa odklonila. — Sodrug lng.Sit-ter predlaga, naj se Filipu Oražnu v Hrastniku z ozirom na veliko družino in istotako Antonu Močivniku v Gaberskem podeli gostilniška koncesija. Direktor Leiler ugovarja predlogu ter ne pripozna potrebe gostilne v Hrastniku. Predloga sta bila sprejeta. Gosp. Anici Senici v Hrastniku se dovoli prepis gostilniške koncesije. — Na dopis deželnega šolskega sveta se je sklenilo, da se v Hrastniku deška in dekliška šola poviša od štirih na pet razredov. Nadalje se je sklenilo, da se bo poučevalo v Hrastniku v II. in III. razredu 4 ure in v IV. in V. razredu pet ur na teden v nemščini, pri telovadbi pa naj se samo nemško poveljuje. — Na prošnjo najemnikov občinskih travnikov in občinskega mlina se je radi velike suše sklenilo, da se mlinarju za tri mesece popolnoma najemnina odpusti, vsem drugim najemnikom travnikov pa za IS % najemnina olajša. — Vloga več trboveljskih prebivalcev, naj se trboveljska vas izpremeni v trg, se je na predlog g. Roša odstavila z dnevnega reda. — Prošnja dijaka Cebina za podporo se je odklonila. — Prošnja Hrastničanov za podelitev oziroma nastavljenje občinskega zdravnika v Hrastniku st je odstopila občinskemu svetu. — Po rešitvi več malenkostnih prošenj se je seja zaključila. RUDARSKI SHOD V ZAGORJU (18. oktobra 1908) Dne 4. t. m. .se je vršil izborno obiskan rudarski shod pred rudniško restavracijo radi, žlemanja. Na dnevnem obisku je bilo tudi rudniško zborovanje. Na shod so bili povabljeni uradniki in rudniška oblast. Udeležilo se je shoda vodstvo rudnika kakor tudi precejšnje število paznikov. Upati je, da se napake, ali na plači, sedaj enkrat odstranijo, ker so gospodje slišali na lastna ušesa pritožbe rudarjev. ALKOHOL NASPROTNIK DELAVSTVA (Zagorje, 4. novembra 1908) V zadnjem času ni pri nas nedelje, da ne bi se slišalo: v tej gostilni so se stepli, v oni pa tudi in tako naprej. Mi opominjamo razsodne fante, da naj se rajši organizirajo, kakor pa da kažejo korajžo, kjer je treba ni. To počenjanje škoduje vsem delavcem. Delodajalec si misli: poglej, saj imajo preveč, saj se bodo pobili. Ako pa takemu fantu ponudiš list, pa pravi: nimam časa, da bi čital. Da pa vpije okoli cele noči in razgraja, za to je seveda časa dovolj. Ker to vsemu delavstvu škoduje, opozarjamo vse prizadete, da naj se rajši organizirajo, naj rajši čitajo naše liste in obiskujejo shode, potem bodo tudi prišli do razuma in postali naši sobojevniki. Z alkoholom proč, to je sovražnik delavskega ljudstva! Iz naših krajev Zbor volivcev na Vačah V tukajšnjih prostorih osnovno šole je bil prejšnjo nedeljo zbor volivčev. Dnevni red zbora je bil dovolj pisan — prvič vprašanje šolstva v občini Litija, drugič sodniki porotniki, tretjič volitev članov v šolski odbor in četrtič razno. Po poročilu tukajšnjega upravitelja in predsednika se je kljub majhnemu številu udeležencev — razvila glasna diskusija. Ko so volivci slišali številke stroškov šolanja učencev na različnih šolah naše občine, jim ni bilo jasno, kako to, da se za nekatere šole, kot na primer za glasbeno šolo, dajejo dvakrat večja sredstva na posameznega učenca kot na šolarja v osnovni šoli. Ljudje so bili mnenja, da bi za glasbeno vzgojo nekaterih učencev del sredstev lahko prispevali starši 6ami, medtem ko bi sredstva, namenjena za to šolo, razdelili šo- lam, kjer bi učitelji v prostem času pomagali učencem, ki niti pisati ne znajo, ker jim to v celem šolskem letu ne uspe doseči. Nadalje se prebivalci sprašujejo, kako je s tukajšnjo lovsko družino. Kmetovalci imajo namreč velike težave z divjimi prašiči, ki jim uničujejo poljske pridelke. Lovska družina ne skrbi za zatiranje te divjadi, pač pa jo še zagovarja, češ da jo je škoda pobiti. Glede samega kraja Vače je nujno potrebno, da se v njem _______ Prizor Iz slovenskega filma »Ples v dežju«, ki bo še letos na sporedu v kinu Svobode Trbovlje II urSSi park in pokopališče. Sprejet je bil fiklep, da se s prostovoljnim delom uredita ti dve vprašanji, za denarna sredstva, ki 60 potrebna, pa naj se zaprosi občinski ljudski odbor v Litiji. Zbor volivcev na Vačah 6e zaveda svojm nalog in se jih resno loteva ter jih tudi kritično presoja, kar je pravilno. Še povečati štipendiranje V občini Hrastnik ugotavljajo, da je priliv tehničnega kadra še vedno nezadosten. Zaradi tega bodo posvetili štipendiranju teh kadrov še več pozornosti. Občni zbor Obrtno nabavne prodajne zadruge V nedeljo, 25. junija, je bil 12. redni občni zbor Obrtne nabnvno-prodajne zadruge Trbovlje. Člani te zadruge so ugotovili, da jc zadruga uspešno poslovala v letu 1960, saj je presegla plansko poslovanje za 22 milijonov din. Prav tako so kupili stavbo v kateri je trgovina ter uredili notranje prostore trgovine, ki ima sedaj kar čedno podobo. V načrtu imajo še dograditev skladiščnega prostora, ker doslej sploh niso imeli ustreznega skladišča. Člani te zadruge so zlasti zadovoljni s kooperacijskim sodeiovanjem z obrtniki in trgovino ter med državnimi podjetji, kajti tako sodelovanje je v korist prvih kot drugih. Člani obrtne nabavno-prodajne zadruge so sprejeli predlog, po katerem bodo te letos odšli na poučno ekskurzijo. Potrdili so zaključni račun za leto 1960 in dali razrešenico upravnemu odboru zadruge. nnininiiniiiiiniiiiiiimiiiiitiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiM ! 20 LET I iREVOLliCilEl H JOŽE STOK - KOROTAN I § I Skozi obroC na Kozfansko ( (nadaljevanje) = 3 Se podnevi smo prešli cesto Jurklošter— Rimske Toplice g ter se ustavili pri Jemejcu v Ložah. Tudi Jerneje je bil g = zelo preplašen. Ker kurirji še niso prinesli materiala za 3 H Revirje, smo se proti nenapisanim pravilom partizanstva = pri Jemejčevemu sosedu zarili v slamo. Drugega izhoda ni g bilo. Nemci so bili vsepovsod in razen tega je bil še glo- % g bok sneg. Dvanajsti feburar je bil tako hud dan, da ga ne bom j| nikoli pozabil. Zdeli smo globoko zariti v slami in zobje g so nam šklepetali od mraza. SLama nas ni mogla ogreti, g g ker smo bili povrh vsega še mokri od snega. Mraz je sa- g kramensko pritiskal skozi lesene stene. Mokra obleka nam g je zmrznila! V jutranjem svitu se je na drevju zablestelo % ivje. _ S In povrh vsega še občutek, da te lahko obkolijo Švabi g in te ujamejo kakor miš v mišnici! Z Antoneskom sva si krajšala čas s pripovedovanjem g partizanskih doživljajev in tako pri tem pozabljala na g tedanje težave. Pripovedoval mi je, da se je samo enkrat p zaril v seno, odkar je v partizanih. To je bilo leta 1941 na g Kozjanskem, ko je bil v Štajerskem bataljonu. Komandant s Stane- se je na nekem kozolcu zavrtal globoko v seno, in g takrat je pod kozolec prišla nemška zaseda. Stane, ki je g ležal zelo neudobno, se je začel počasi in previdno obra- g čati. Toda pri tem se je odrinila deska, on pa je kakor g bomba treščil med Nemce, ki so se tako prestrašili, da so | se razbežali kot zajci, če usekaš mednje. _ Stezice od Šmar|ete do Čebin g Na poti s Kozjanskega smo se najprej ustavili v Smarjeti pri g § Tičarju, kjer nam je vaški trgovec odprl svojo trafiko, da smo g S si nabasali štiri nahrbtnike s cigaretami in cigarami .Nato smo B § obiskali zaselek Klenovo ,kjer so nas sprejeli pod streho Cucko- g ji vi. Naše delo se je že začelo: ves dan smo z domačimi kramljali g M o naši borbi in bodoči ureditvi. §’ Zvečer smo se odpravili v Brezno k Zdovcu, kjer smo nale- | 1 teli na politične delavce iz Revirjev: Ivana Levstika- Gojca, ki M g je kot inštruktor Pokrajinskega komiteja KPS za Štajersko za- S I časno opravljal dolžnost sekretarja Okrožnega komiteja KPS za 1 I Revirje, Tončko Majcen in Vilija Vreska-Urbana, ki sta bila M g člana tega komiteja. jf Drugi dan smo imeli partijski sestanek. Antonesko nam je S g obrazložil vojaške naloge, Goje pa se je dotaknil političnega de- 9 i la, ki ga je bilo treba opraviti. »Postati morate gospodarji terena,« je dejal. »Z vojaškimi ak- 3 cijami in s političnim delom razgibajte prebivalstvo, da bo zgu- S bilo tisti strah, ki se je v njem usidral zaradi podlih izdajalcev S f in hudega nemškega terorja!...« s Antonesko je pod noč odšel s člani okrožnega komiteja na g f konferenco v Golce. Jur pa je spremil našo patruljo na Turie. 9 g Noč in dan smo bili na delu. Komaj je kmet opravil zadnja a 5 dela v hlevu, že smo potrkali -na vrata. Hodili smo od hiše do g i. hiše, od vasi do vasi in pridobivali ljudi. Podnevi pa smo v za- g i sodah čakali Nemce, vermane in raztrgance ter lovili vse mo- 3 5 goče vohunske vidre. * Spominjam se, da stno tisti večer obiskali kmete na Turju: S ~ Slanška, Skorbuta, Scrgana, Zajca in Ribiča. Povsod so bili sprva 1 f nekoliko preplašeni, vendar so z zanimanjem pos-lušali naše pri- 1 S povedovanje o borbi in so nam ob odhodu rekli: ji »Le kmalu spet pridite!« g En februarski dan smo preživeli pri Hostnem Bohaceljnu. v r mraku pa smo odšli na Mamo, kjer smo obiskali več družin, t’ Med naše razgovore je našla pot tudi pesem, š Naslednji dan nam je Jur dejal: »Z vami sem dosegel velik E uspeh, ker so naši ljudje videli partizansko vojsko. Nekateri I ljudje doslej sploh še niso videli pravih partizanov. Ce se sukaš = I okrog njih v civilni obleki in jim še tako lepo govoriš, ne opra- I j= viš dosti. Ce pa vidijo partizane, borce, slišijo nribovo petje in £ Z zvedo za kakšno vojaško akcijo, potom jim takoj zraste zavest f in pogum.« g Ko smo govorili s prebivalci teh vas:, so izražali bojazen prod f, delomrznežom, ki je pustil službo v Hudi jami, pristopil h Ge- | = stapu in pod pretvezo, da prodaja pratike, vohunil. 1i In že naslednji dan mu je Janezova trobca izprašala vest! f Nekoč nas je Maks Bremec-Džordže vod'l na severno pobočje j I Kala. klor smo se ustavili pri stari žcnič-kl, ki je s svojim sinom t životarila v skromni koči. Mati nas je tonlo sprelela in čutil: p emo, da nas ima rada. Živela je v revščini. Ponudila nam je zad- __ i nji grižljaj kruha in hudo ji je b:lo. da nam ni mogla postreči g ■ s čim boljšim. Tej hiši. kicr smo postavili javko, je politični ak- g 1 tlvlst Lojze JV.bič-Tone že leto prej dal ime »Pri Mamici na gg ? Kalu«, Drugače se je reklo tej hiši pri Vel!"ov'ku. Tu nam je 1 - bilo kasneje vedno varno zavetje. (Dalje prihodnjič) M £ ™ iiiiiiniitmiiiiiiiiiiiiiwHiitiiiiiiim«iiimHmmiimimiiitiiiiiiiiiimiiiiiiimuiiuHiiiiiiiiiiiiiiiiimuiuuiiiiuiiiitiiimiiaiiuitiiUHi)|||U lu Rltter: I Slika Je stopila lz tople hiše venkaj v zimo. Večkrat ai Je želela biti sama a svojimi mislimi, hodila Je brez cilja okrog in vendar Ji Je bilo tež.ko, da je morala živeti tako samotno življenje. Rnotanje koles nekega voza na cesti jo Je vzdramilo iz njenfh misli. Umaknila se Je na kraj ceste, ds bi pustila voz mimo sebe. In niti ni pogledala moža, ki Je sedel v debelem kožuhu na kozlu koleslja. Sele ko Je voz obstal tik zraven nie. Je opazila, da Je sedel na koleslju njen stari prijaielj. okrajni načelnik. Ta stari gospod Je vedel več o dekletu, kot sl Je mislilo. Njegove ostre, dobre oči so takoj spoznale vrednost te mlade ženske. Vedel je natanko, da pomoči, ki jo je nudil temu dekletu, ni zapravljal. SUko Je imel na očetovski način rad in ta mu j<' neomejeno zaupala. Nekam bolestno se mu Je nasmehnila ob tem srečanju In mu ponudila svojo roko v pozdrav. Okrajni načelnik Korten je vzel njeno roko v svojo kot nekako dragocenost. »Bi vas veselilo, če bi staremu človeku delali neka' časa druščino?« Jo Je prijazno vprašal In se na sedežu umaknil, da bi Jf napravil prostor. Slika ljubeznivega povabila ni mogla odkloniti, zlasti ne, ker sl Je včasih le želela pogovora tudi a kakšnim Izobraženim človekom, da bi z njim kramljala tudi o čem drugem, kot samo o delu, Jedi In pijači. ^ .... Stari gospod Je pognal konje, tako da sta tekla v lahkem drncu. Z zaprtimi očmi Je sedela Slika na njegovi desni strani. »Včasih sem se v takem vremenu vozila s sankami,« je začela nepričakovano. »Moj oče... je Imel zelo rad, če se je v takem mrazu toplo zavit vozil zunaj. Vedno sem smela z njim. Materi Je bila takšna vožnja prehladna, toda moj oče in jaz ...« Naenkrat Je nehala govoriti In Je požrla slino. Ni se zavedala, da Je svoje misli, v katere Je bila zatopljena, ilasno izovorlla. Okrajni načelnik Jo je od Strani na kratko pogledal, nato pa spet pazil na konja. Bilka TenkJtten Je jokala... Četudi je bila Izvrstna gospodarica svojim ljudem. Je bila končno le mlado dekle, ki Je s svojim srcem 6e vedno živelo v svoji izgubljeni domovini. Korten Je prestavil vajeti v levo roko. z desnico je pa mehko objel njene prste. Globoko Je zavzdihnila, ko Je okrajni načelnik svoj voz ustavil pred gostilnico, skočil s koleslja, nato pa dekletu pomagal na tla. Slika je nagrbančila čelo In mraz jo je spreletel po životu, ko je f la z nlim proti vhodu v gostilnico. Saj že tako dolgo ni bila tu. Od Danijela jc zvedela, da nlenih ljudi v gostilnici ne marajo. Okrajni načelnik ni zvedel za njene misli In strah, ko le odprl vrata In pred nio vstopil v lokal. Glasno govorjen le v gosillnlol je naenkrat utihnilo. kakor da bi odrezal. Korten Jc dobro vedel, da ga ljudje bolj spo*tule|o kot ljubijo, kajti zaradi svoje neizprosne poštenosti je bil splošno po-run. »Prinesite dva groga, Chrlsehen. toda krepka.« je zaukazal krčmarju ter pomagal Sliki sleči plašč, ki je bil za ta mraz prelahek. »Prosim. Izvolite!« JI ie delal. Primaknil H J» stol In počakal, da le sedla. »Mislim, da bo prav za oba. če po najini vožnji nekaj toplega popl|eva.« ie pristavil In si dobre velle drgnil svo'c olrpie prste. Prija-en 'e ri’»l * -br«/i. Ljudje v lokalu so še vedno molčali. Sedeli so v bližini velike lončene peči, pokaslievali In neprijazno pogledovali proti spremljevalki starega gospoda ter kadili svoje pipe, ki so delale dim. »Upam, da boste zadovoljni,« Je dejal krčmar, ko Je' postavil obe čaši na mizo. Smehljal se Je, toda Sliki ni ušlo, da Je bil krčmarjev nasmeh ne- kam prisiljen, S sklonieno glavo je sedela za mizo In premikala svojo čašo sem in tja. Želela sl Je. da bi bila kje daleč od tod. Prvi moški so začeli vstajati in so odhajali proti Izhodu. Zamrmrali »o nerazločen pozdrav proti Okrajnemu načelniku in že so bili zunaj. Odhajali so drug za drugim, tako da sta čez četrt ure sedela v gostilnic! samo še Korten in ona. Slika Je vedela, kaj pomeni to odhajanje ljudi. Ie okrajni načelnik ni razumel, kako da se vsi umikajo njegovi spremljevalki. Silka mu |e to obrazložila. »Vaš ugled je dane* nekoliko padel,« je dekle pripomnilo s trpkim glasom. »Zakaj?« Je vprašal stari gospo\ začudeno. Toda nasmešek Je Izglivl z njegovega obraza, ko mu je Slika pojasnila nenaden odhod gostov Iz gostilnice. »Po navadi ostanejo ljudje tu do večera.« Je rekla Slika, »kpr trenutno nimajo nobenega važnega opravka — toda pod častjo Jim Je, rta bi sej»ll z mrnoi v Isiem prostoru ...« Krčmar Chrlsehen Je ubotavllale In nekam sramežljivo potrdil, da Ima mlada dama prav. »Pa lo vendar ni mogoče!« Je vzkliknil okrainl načelnik Knrten In udaril s pesi jo po miri. »Ne razumem In ne razumem tega.« je dejal. »Tu gre gotovo za kak nesnora-um. ka*H v okoliških občinah ne delajo takih neumnih razlik. Res Je treba nekal časa. da liudle vse razumejo, toda o sovraštvu n« more bit! govora.« Slika Je proslavljala svojo čašo oo m'zl sem In tla. Ne da bi pnelednla starega gosnoda, Je rekla: „BoI'?e Irt bilo. če bi Jaz In mo‘l Hudič sploh ne nrlfli srmkal In ,bl rale šil dalje. Naš prihod v ta krai te stal že od vsega začetka pod nesrečno zvezdo. Baron Hrtlsen ni dal *ve'e zemlje prostovoljno — na tekem svetu pa pridelki ne uspevajo...« , »Polkovnik ie star trmoglavec! Ne delajte si vendar v mislih nespametnih utvar, gospodična Tenkltten. No, ta bi Irtla lena. da lil se sedal uklonili! Za vse Je Irebn nekaj časa, tudi za odstranitev nesmiselnih predsodkov.« »Tako utrujena sem od vaega,« Je pripomnila Slika. Njen glas je Irti zlomljen, ubit. Mož je moral uvideti njen položaj, saj sta se drugače vedno dobro razumela. »Vse sloni na mojih ramenih.« je dekle nadal e* valn. -Vri nrlhn’a'0 k meni. če ni kaj v redu. Roda bi, da bi lahko vsaj eno noč spet mirno prespal*' hrez m! II In skrbi, kaj bo Jutri ...« »Mala gospodarica,« je rekel okrajni načelnik položil svojo roko na niene ozke, nežne P1-* J’ »Tako ■ m pravijo pri nss v uradu. Častno ime J^ to in r^e ga ni zasluril tako kot vi. Vzdržn‘1 m” rate, go pndlčna T-nkliten. In vi to zmorete! pnz~am nikogar, ki hi hll svoji nalogi kos kotx ? ^ Pogledal lp prrs'1 vrat"-«, k-"-Vstal je. da bi novega gnsla pozdravil, ki je nr|,JL(, mično obstal na prugu vrat. Toda prišlec je s‘l-prikimal okretnemu načelniku, potem pa od'm ravnost k ločilni mizi, ne rt* bi Kortenu stroko. Tudi Slika se Jr obrnila. ,n| »Kal pa Jc danes z njim?« Je vprašal okra ^ načelnik, kajti cenil Je mliulega barona ter i njim že Izpraznil marsikakšno steklenico. »Niste sami. gospod Korten « ga Je s trpkim • som opozorila Silka In vstala. Hvala vam, sedal pa odšla. Na svidenje!« je Okrainl načelnik Je sitnarilo šele spoznal- K gp bilo dekle že zunaj. Tekel Je za njo, JI odrtdj* .,,r s kljuke vrat In ,H položil desnico na ramo. »N ^ ne pnzahlte, da Imate vsaj enega prijatelja — ne!« In Je spomnil. irpk® Dekle ga Je resno pogledalo, potem se Pa nasmehnilo. »Hvala vam.« Je rekla lopi«. . jn Okrainl načelnik Je Se gledal za njo. do £„»1 Je mogel videti, potem na Je zaprl vrata in odkorakal k točUni mizi. nlbk" »VI str menda kar penosnl na tn, da 0 fl(l-dekle užalili?« Je vprašal mirno, ko Je sla' ' rtlgerjem ob točilni mizi. W fanta Je polila rdečica. »Ona ni JtlhUal** ^j* nslro pporavll »Sicer le pa — m'«*lm - “s osebna stvar, koga pozdravim In koga ne.« f) (Dalje prihod"*