LJUBLJANSKI ČASNIK.
S t. 72.
VluviU 9. M£i§noveu.
1S&1.
„f,juHjan*ki časnik" izhaja vsak teden dvakrat, in sicer vtorik in petik. Predplačuje se začelo leto pri založniku Jožefu Blatniku 6 gold., za pol leta 3 gold., za četert leta 1 gold. 30 kraje. Za polletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajta še 15 kraje. Celoletno plačilo za pošiljanje po cesarski pošti znese 7 gold., za pol leta 3 gold. 30 kraje., za četert leta t goU. 4.') kraje. — Vsaka cesarska pošta prejme naročilo in denar, kteri more po novi postavi frankiran biti.
Vradiii del.
Razglas dnarstvenega ministerstva dne 1. septembra 1851 , s kterim se zajem za c. k. avstrijansko deržavno dnarstvo razpiše.
Ena izmed taistih naredb, ktere se bodo po najvišjem patentu 15. maja 1851, št. 118. derž. zak., speljale, da se ustanovi pravilnost v dnarskem teku, je najvišji sklep 24. junija 1851, s kterim je Njegovo Veličanstvo cesar zaslišavši ministerski zbor in deržavno svet-vavstvo zaukazal, da se ima za deržavo zajem (posojilo) vzeti.
Ha se ti najvišji sklep spolni, in po daljnih zaukazih, ki so dani v najvišjem sklepu 2. augusta 1851, se občno naznani sledeče:
1.	Deržavni zajem se, po odločbah v prilogi ./• zapopadenih, razpiše za prostovoljno vpisovanje (subskripcijo). Vsacemu je na voljo dano, za ti zajem kaj vpisati.
2.	Doneska iz v;ajema je za to, da se deržavni papirnati dnar z obrestmi in brez obresti, kar je tega še med ljudmi,nazaj potegne in fundira, toliko odločenega, da se imate naj manj dve tre t i ni taistega papirnatega ali srebrenega dnarja, ki se bo v zajem dobil, v ti namen porabiti, in da se imajo zneski papirnatega dnarja, ki se bodo nazaj potegnili, vničiti.
Naj dalje do 1. februarja 1852 se bo začelo vničevanje dotičnega zneska papirnatega dnarja, in se bo, dokler ne bo vse vplačano, ponavljalo po vsakem tretjem mescu.
3.	Dolžne pisma, ki se bodo za zajem izdajale, nosijo obresti po pet od sto, in so v dve versti (serii) A in B postavljena.
4.	Za dolžne pisma verste A se bodo obresti ali pri c. k. dnarnici deržavnih dolgov na Dunaju ali pri c. k. poddružnih upnih dnarni-cah znotraj cesarstva plačevale.
Obresti za dolžne pisma verste B se bodo dajale v Amsterdamu, Frankfurtu poleg Majna, Briselu in Parizu v ondešnem dnarju.
5.	Kdor kaj vpiše za dolžne pisma verste A, sme ali pri vplačanju, ali tudi potem, ko je te dolžne pisma že prejel bil, do 1. julija 1853 še dva goldinarja in trideset krajcarjev gotovega dnarja za vsako stotino vrednosti po imenu (ali številu) teh dolžnih pisem zraven plačati, in za to terjati, da se dvojni znesek deržavnih dolžnih pisem da, od kterih se obresti po dva in pol od sto plačujejo ali pri deržavni dolžni dnarnici na Dunaju, ali pa pri poddružnih upnih dnarnicah.
6.	Vpisovanje se začne 9. septembra 1851 in se sklene 27. septembra 1851 ob osmeh zvečer.
7.	Za vsako stotino v deržavnih dolžnih pismih versta A je plačati 95 goldinarjev, za vsako stotino dolžnih pisem verste B pa 100 goldinarjev avstrijanskega banknega dnarja.
8.	Od te cene se taistim, ki do osme ure večera 16. septembra 1851 kaj vpišejo, odstotka, taistim pa, ki do osme ure večera23. septembra 1851 kaj vpišejo, se odpusti en odstotek vpisanega imenskega zneska, in za-
gotovi se jim, da se bodo zneski, ktere so oni vpisali, celi (ne zmanjšani) vzeli.
9.	Kdor z vloženjem zagotovšine (kavcije) v dobi za vpisovanje odločeni, več kot 50,000 gold. vrednosti po številu (imenu) v deržavnih dolžnih pismih vpiše, ali vpisavcov za veči znesek ko je ti, nabere, dobi, ne glede na odpustek v §. 8 omenjeni, za povračilo (provizion) pol odstotka (percenta) taistega zneska, ki jc po 7 nazočega naznanila vplačati.
10.	Za taiste, kteri zagotovšino, vplačilo v zajem, ali v petem odstavku nazočega naznanila odločeno dodatno plačilo v kovanem dnarju odrajtati žele, se za merilo zneska, kterega bodo — namesti v avstrijanskem bank-nem dnarju — plačali v kovanem dnarju, vzame tek (kurs) naAugsburg, in sicer, za zneske, ktere odrajtajo
sca septembra \		s 117
n	oktobra f	1851 s 116
n	novembra /	s 115
»	decembra /	s 114
»	januarja	s 112
»	februarja j	s 112
n	marca 1	s 110
n	aprila	s 110
»	maja '	1852 s 108
	junija	s 108
v	julija	l s 106
	avgusta	t s 106
»	septembra	1 s 104
»	oktobra	? s 102
v	ostalih mescih	s 100
Vsako plačilo se izrajta po kursu taistega mesca, v kterem je bilo opravljeno, naj bi bilo opravljeno preden jc plačilni dan nastopil, ali kadar je nastopil.
11.	Po razmeri v 10. odstavku tega naznanila odločenih menjičnih kursov na Augsburg, se bo za tiste, kteri hočejo v Amsterdamu, Briselu, Berlinu, Breslavi, Frankfurtu poleg Majna ali v Parizu s tamkejšnim dnarjem vplačati, kurs na te mesta zvedel in posebno raz glasil.
12.	Naj dalje v 14 dneh po preteku za vpi sovanje odločenega časa se bo vkupni vpisani znesek občno razglasil v Dunajskem časniku (Wiener Zeitung). Ako bo vkupni znesek, ki je bil za petpercentne deržavne dolžne pisma obeh verst A in B vpisan, presegel 85 milionov, se bo za taiste, za ktere v §. 8 nazočega naznanila dano zagolovljenje ne velja, vpisan znesek razmerno zmanjšal, toda vsig-dar le za tako številko, ki sc da po stoterki brez ostanka deliti. Tikrat, ko se bo vkupni vpisani znesek razglasil, se bo tudi naznanilo , ali se bodo vpisani zneski zmanjšali, in koliko.
13.	Vpisanja in zagotovšine, potem vpla čila za zajem in v 5. odstavku omenjene dodatne plačila se bodo za finance prejemale na Dunaju pri osredni dnarnici avstrijanske na rodne banke, v kronovinah pri vsili glavnih in naberavnih dnarnicah, in tudi pri poddruž-
nih dnarnicah avstrijanske narodne banke, sled-nič tudi v teh zvunajnih teržnih mestih:
v Frankfurtu p. M. pri menjarski hiši M. A. žl. Bothschild;
v Stutgartu pri kraljevi virtemberžki dvorni banki;
v Amsterdamu pri menjarskih hišah Hope in komp. in bratih Siche;
v Briselu pri gospodu L. Bichtenberger;
v Antverpnu pri gosp. J. Lambert;
v Parizu pri menjarski hiši bratov žl. Hoth-schild;
v Hamburgu pri menjarski hiši Salomon Heine;
v Berlinu pri menjarski hiši S. Bleichroeder;
v Breslavi pri menjarski hiši E. Haiman.
Odločbe zastran raz pisanja zajema (posojila) za deržavo.
§. 1.
Ustanovljeno je, da se zajema (posojila) z manjšim zneskom kot s 1000 gold. v deržavnih dolžnih pismih po imenski (na njih imenovani) vrednosti vdeležiti ni moč. Dve osebi, ali njih več, ktere se združene vpišejo za znesek, ki ni pod 1000 gold. imenske vrednosti, se imajo za enega edinega vpisavca.
§. 2.
Deležnikom zajema se bodo dale petpercentne deržavne dolžne pisma po 1000, 500 in 100 gld. ki bodo na pokaznika (brez imena) spisane, in previdjene s kuponi (odrezleji) in z enim nakazom (talonom). Ako vpisavec želi, zamore tudi take deržavne dolžne pisma dobiti, ki so na kako posebno ime spisane, in tudi čez druge zneske kot čez ravno omenjene, toda ne pod 100 gold., in take, kterih obresti se proti pobotnim listom prejemajo.
Tudi se smejo na pokaznika spisane deržavne dolžne pisma spreoberniti v take, ki so na posebne imena izdane, in nasproti tudi te v une.
3.
V §. 2. v misel vzete deržavne dolžne pisma se bodo v dve versti (serie) postavile, (A in fi). Za tiste, ki bodo v versti, A, se bodo obresti pri dnarnici deržavnih dolgov na Dunaju in pri poddružnih upnih dnarnicah v kronovinah dajale; obresti od derž. dolžnih pisem druge verste ti se bodo v Amsterdamu, Frankfurtu poleg Majna, Parizu in Briselu z ondešnim dnarjem po tej razmeri plačevale, da se bo za vsak goldinar, konv. dnarja dajalo: v Amsterdamu 1 gold. 23% cents., v Frankfurtu p. M. 1 gold. 12 kr., v Parizu in Briselu 2 Frk. 60. cent. ondešnega dnarja. Torej pride za pet goldinarjev teh obresti v Amsterdamu 6 gold. 18 cents. bol., v Frankfurtu 6 gold. družtvenega dnarja in v Parizu in Briselu 13 frankov.
§. 4.
Kdor se vpiše za deržavne dolžne pisma v versto B, ima izreči, na kterem izmed zvunajnih teržnih mest: Amsterdam, Frankfurt p. M., Pariz in Brisel želi obresti dobivati in potem se mu bodo take derž. dolžne pisma dale,
ki so previdjene z obrestnimi kuponi, spisa-nimi za zaznamvano teržno mesto. Ako vpi-savec pri vpisanju zastran mesta za plačevanje obresti ničesar izrekel ni, zamore to še pozneje do 31. januarja 1852 storiti. V takem primerleju pa nemore tirjati,da bi se mu derž. dolžne pisma za plačani del (rato), z mestom za plačanje obresti, ki si ga je želil, pred dale, kot čez 4 tedne po tem, ko je bil svoje izrečenje vložil, razun če bi kaj tacih derž. dolžn. pisem pripravljenih bilo.
§. 5.
Da se za ti zajem izdane derž. dolžne pisma sčasoma izplačajo, se bo vsako leto iz der-žavnega dnarja v mesečnih delih za zakla-danje v občni oddolživni (poplačilni) zalog najmanje en odstotek (percent) od vkupnega zneska oddal, ki je bil za zajem vpisan in prejet. Zastran tega zakladanja oddolživnega ali poplačilnega zaloga in zastran obresti in obrestnih obresti, kar jih bo prišlo, se bo imel račun posebej od druzih del oddolživnega zaloga; ono se bo s temi obrestmi vred po razmeri zneskov, ki so v vcrstah A in B za-popadeni, rabilo za nakupovanje omenjenih dolžnih pisem obehverst, spolnovaje zavkaze, ki obstoje glede rabe dnarjev oddolživnega zaloga.
Torej se bodo za dotični razmerni del te založitve ter obresti in obrestnih obresti, kar se jih nabere, posebno derž. dolžne pisma verste B kupovale na borsah v Amsterdamu, (Frankfurtu p. M. in Parizu dokler njih tek (kurs) ondi ne preseže polne imenske (številne) vrednosti, ali — ako jo je že presegel bil — potem ko spet do te vrednosti, ali pod njo pade.
§. 6.
Ako posestnik kakega derž. dolžnega pisma verste B želi, da bi se obresti prihodnič namesti v tem kraju, v kterein so po besedah dolžnega pisma dajati, v kakem drugem izmed imenovanih štirih mest: Amsterdam, Prišel, Pariz in Frankfurt poleg Majna plačevale, ima to ali pri kupčijski hiši, po kteri so se obresti na dosedajnem mestu plačevale, ali neposredno pri c. k. dnarnici vsih deržavnih dolgov na Dunaju ali pri kaki poddružni upni dnarnici naznaniti, in ob enem svoje derž. dolžne pismo priložiti. Tudi se bo oskerbelo, in v posebnem naznanilu bolj na tanjko odločilo, da se bodo mogle obresti od derž. dolžnih pisem verste B tudi na Dunaju in v druzih krajih znotraj cesarstva prejemati.
§. 7.
Kdor se hoče zajema vdeležiti, mora pri kaki za to vpravičeni dnarnici ali menjarski hiši vložiti po doli pristavljencm obrazcu I. spisano, kolka prosto izrečenje, in zraven tudi zagotovšino kavcijo. (§§. 8, 9 in 10.) Pre-načerti (blanketi) vpisnega izreka se zamorejo zastonj dobiti pri omenjenih dnarnicah ali menjarskih hišah.
S. 9.
Za zagotovšino ima biti deset odstotkov (percentov) taistega zneska, ktere ga bo od vpisanega prineska v gotovini plačati treba. Ako bi dnarstvena uprava ne vzela celega vpisanega zneska zavolj tega, da se vkupni znesek zajema ne preseže, se bo kavcije toliko, kolikor jo je čez deset odstotkov zmanjšanega vpisanega zneska, ako bi kdo hotel, nazaj dalo.
§. 9.
Zagotovšina se zna vložiti ali v gotovem dnarju, ali v avstrijanskih derž. dolžnih pismih, za ktere se obresti vkonv. dnarju plačujejo in ktere so ali na pokaz-nika (brez imena) spisane, ali saj z zavezo
— 286 — kot zagotovšina za ti zajem previdjene (vin-ulirane).
V avstrijanskih derž. dolžnih pismih vložena zagotovšina se zrajta po av-strijanski bankni dnarni veljavni (valuti) v tem znesku, ki je enak osemnajsternatemu znesku obresti vloženih derž. dolžnih pisem. Torej se n. pr. vzame derž. dolžno pipo 100 gld.,
ki daje obresti po 5 %, za 90 gld. n » v n ^Va » »	n
4 v 7> 75i n
2% „ „ 45 „ 1 „ „ 18
v r>
» n r> n *■ v »	»
Derž. dolžne pisma od zajema leta 1834 se pak po 900 gld., in od zajema leta 1839, po 280 gld., za zagotivšino jemljejo. §. 10.
Vpisavec, ki želi za zagotovšino avstr. derž. dolžne pisma vložiti, naj dvojni zaznamek le-tih, po obrazcu II. spodej pridanem, priloži. Eden teh zaznamkov se, s poterdilom prejetja od dnarnice ali menjarske hiše pre vidjen, vložniku nazaj da.
Za zagotovšino položene avstr. derž. dolžne pisma pak je treba najdalje do 15. januarja 1852 z gotovini dnarjem nadomestiti; če bi se to ne zgodilo, naj dnarstveni upravi pra vica gre oskerbeti, da se namesti gotovine vložene dolžne pisina v dnar spravijo.
Vpisavec dobi zagotovilo čez to, da je za gotovšino, bodi si v gotovem dnarju, bodi si v derž. dolžnih pismih dal; to zagotovilo se bo tikrat, ko bo tisti del (rato), kteri se ima 31. oktobra 1851 odrajtati, plačan (§. 15), za zajemni list zamenjalo.
§. 12.
Kolikor imajo deležniki zajema kot njegovo ceno odrajtati, je izročeno po avstrijanskem banknem dnarju. Vendar jim je na voljo dano posamesne dele ali v papirnatem ali v sreber nem dnarju po merilu, ki je za poslednjega ustanovljeno, plačati; posamesne dele vplačila pak ne gre tako razdeliti, da bi se enega nekaj v papirnatem, nekaj v srebernem dnarju plačalo.
§. 13.
Namesti avstrijanskega banknega dnarja (bankne valute) se vzamejo tudi: tri percentni nakazi na dnarnico, bodi si kterega zneska kolj; izsrečkane in za izplačanje godne srečke (loži) deržavnega zajema let 1834 in 1839; listi deržavnega zaklada, naj dajejo, obresti ali ne, nakazi na dohodke ogerskede žele in delni hipotekami nakazi. Obresti, kar se jih do plačilnega dneva steče od tripercenta njih nakazov na dnarnico, ali od listov der žavnega zaklada, ki obresti dajejo, se bodo ali v gotovem dnarju povernile, ali pa vraj tale v znesek, ki se ima vplačati.
Temu nasprot pak mora deležnik poverniti obresti od delnih hipotekarnih nakazov, ktere se imajo od plačilnega dneva do dneva, kte rega bodo nakazi za izplačevanje godni, po 5% zrajtati.
§. 14.
Za izplačevanje godni odrezleji (kuponi avstrijanskih deržavnih dolžnih pisem se vza mejo ali namesti avstrijanskega banknega dnarjs ali pa namesti kovanega srebernega dnarja kakor se ali z unim ali s tem izplačujejo.
§. 15.
Plačati je treba tam, kjer je bilo vpisno izrečenje vloženo, v desetih enacih delih (ra-tah), in sicer — ker stori zagotovšina en del, noter do vštevno
31. oktobra ) 1851 1. decembral
15.	januarja
16.	februarja^ 1. aprila
1. maja V 1852. 15. junija 15. julija 1. septembra/
16.
Če je bila zagotovšina v gotovem dnarju vložena, velja za pervi del vplačila, in vpisavec dobi potem, kader plača dne 31. oktobra 1851 godni (drugi) del, derž. dolžne pisma za taisti znesek, ki pride na pervi del. Kolikor gre derž. dolžnih pisem za drugi del se jih bo še le pri plačanju tretjega dela izdalo, kteri zopet za zagotovšino, in kadar se eden plača, naj se derž. dolžne pisma za joprejšnega.
Kadar se bo zadnji del plačal, se bodo derž. dolžne pisma izročile, kar jih pride za tega in za predzadnjega.
17.
Ako so bile za zagotovšino derž. dolžne jisma vložene,se vpisavcu za vsak del vplačila, kterega v gotovini opravi, preden je kavcijo za gotov dnar zamenjal (§. 10), — primeren znesek derž. dolžnih pisem da.
Potem pa, ko je bila zagotovšina izmenjana, se z njo ravna, kakor z delom v gotovini plačanim ; kolikor za njo gre derž. dolžnih pisem, se jih pa izroči pri plačanju prihodnega dela, in naprej se ravna, kakor je v Jj. 16 odločeno.
$ 18.
Vsakikrat se mora zajema toliki imenski številni) znesek plačati, da ga je moč s sto-terko deliti brez ostanka.
Če je bil tak snesek vpisan in prejet, ki s tisučerko bres ostanka deliti ni moč, n. pr. 1100 gld., 1200gld., 1300 gld., i. t.d., in če torej na en del toliko po imenu (številu) plačati pride, kolikor se s stoterko brez ostanka deliti ne da, se ima to, kar je čes znesek, ki se da s tisučerko brez ostanka deliti, odveč vpisano, v pervih obrokih tako poplačati, da se na vsakega teh obrokov od vpisanega imenskega zneska, naj manj po 100 gld. plača. Torej je, če je n. pr. 2.700 gld. vpisanih, na vsacega pervih sedem obrokov tri sto goldinarjev, na vsacega zadnjih treh obrokov pa dve sto goldinarjev vpisanega sneska odrajtati.
19.
Vsak vpisavec sme ali vse dele ali več taistih še pred plačati, preden se iztečejo (na versto pridejo).
Tudi je pripušeno dele (rate) deloma naprej plačevati; to da številka tiste imenske vrednosti derž. dolžne pisem, ki pride na naprej plačani znesek, se mora s stoterko brez ostanka deliti dati.
20.
Od dneva, kterega je kdo kaj plačal, se mu imajo obresti od derž. dolžnih pisem, ktere mu za to gredo, v prid rajtati.
To (udi velja glede zagotovšine, ki se je bila iz pervega v gotovem dnarju dala. Če so bile pa za zagotovšino derž. dolžne pisma vložene, se obresti vpisavcu še le od taistega dneva naprej v prid rajtajo, kterega so hile te dolžne pisma za gotov dnar zamenjane.
§. 21.
Kdor le enega vplačilnega dela v obrokih v §. 15. ustanovljenih ne odrajta, zgubi pravico glede vsih delov, ki se za plačanje še niso iztekli, in zagotovšina pride v deržavni zaklad. Mine pa tudi vsaktera dolžnost za vpisavca.
Obrazec (I.)
vpisnega i z r e c e n j a.
Podpisani izreče . . ,........
. . . dnarnico (menjarsko hišo i.) v . . . da se na raspisan deržavni zajem in namreč: za deržavne dolžne pisma verste A. z imenskim (številnim) zneskom ...gl. (s števil, in besedami),
11 »	M	n 11	ii	»,v . » • V ». ii .ii . » »
vpise, vsim za ti deržavni zajem ustanovljenim pogojeni podverže, in vloži v zavarovanje prevzetih dolžnosti zagotovšino (kavcijo) na zajem:
versta A. z . . . gl. (s številkami in besedami) v gotovini (bankini valuti ali kovanem srebernem dnarju), v deržavnih dolžnih pismih verste H. z . . . gl. (s številkami in besedami), v gotovini (bankini valuti ali kovanem
srebernem dnarju), v deržavnih dolžnih pismih in želi, da bi se obresti od deržavnih dolžnih pisem verste B na zunanjem teržišu ali kupčijskem mestu (Amsterdam, Rrisel, Frank furt p. M. ali Parizu) plačevale. Datum in kraj stanovanja.
Podpis vpisavca.
Obrazec (II)
zaznamka čez avstrijanske deržavne dolžne pisma, vložene za zagotovšino.
Nanašanje se na razglas in na vpisno izre-čenje dne . . . vloži podpisani kot zagotov šino na zajem, z omenjenim razglasom razpisan, v sledečem zaznamvane c. k. avstrijanske deržavne dolžne pisma:
Število	Datum	Obrestno merilo	Glaseče na	Štev. kuponov	Imenski snesek	Nastavljen v znesku	Opomba
16.738 4.750 21.670 28.798 3.100	1. marca 1831 l.avgustal830 20. julija 1840 1. marca 1832 detto	5 % «% 5 7« 5 '%	pokaznika detto Karla "VVeiss pokaznika detto	12 8 18	1000 gl. 500 „ 100 z 500 „ 1000 „	900 gl. 270 „ 90 „ 909 „ 1S9 „	z enim talonam detto vinkulirane za zagotovšino na gori rečeni zajem z enim talonam detto
					3100 gl.	2340 gl.	
Datum in kraj stanovanja.
Podpis vložnika zagotovšine.
Št. 200. Razpis ministerstva javnega uka od 22. augusta 1851 , po kteremu se pogoji vstanove, pod kteriini zamorejo tisti učenci )ravo - in deržavoslovja, ki porabijo prostost osmega polletja, dozdaj vživajoče milo-dare prejemati.
Št. 201. Ukaz ministerstva denarstva od 26. augusta 1851, po kterem se vstanovi, da se ima nekteri drobiž nazaj pobrati. Dunaj 2. septembra 1851. Od c. k. vredništva občnega deržavnika zakonika in vladniga lista.
C. kr. distriktne komisije za oprostenje zemljiš v krajnski kronovini so v teku mescov Juli in Avgust t. 1. deželni komisiji 112 do-veršenih oprostivnih operatov (izdekov) pred-položile, ki vse skuppej obsežejo 17,263 po-prejšnih zavezanih posestev. Tega števila pridejo na komesijo
v Trebnji......... 6051
„ Vipavi......... 2795
„ Ljubljani......... 2431
„ Radolci.........1537
„ Postonji.........1376
„ Kočevji -.........1092
„ Novimmestu........ 932
„ Černomlju........ 677
„ Krajnj..........372
Omeniti se mora, da se c. kr. komisija v Kamniku zdaj že več del z oprostenjem de setin peča in da ima take desetine v izdelo vanju, pri kterih je več deležnikov, tako da ni mogoče jih ločiti in posamezno predpoložiti, komisija v Krajni ima pa obširno loško graj-šino v izdelovanju.
Prerajtani kapitali zneso:
a) za proti primernimu odškodovanju reše-
467,012 gold. 20 kr, 17,461 „ 55 „
438 „ - „
ne porajtvila
b)	za prepisnine
c)	za odkupnine
skupej . . 484,912 gold. 15 kr.
Od kterih so 15,267 gold. 37 kr. napovedani da se bojo koj odrajtali.
Ako se današni pregled sošteje z poprejšni-mi, se pokaže, da je dozdaj 917 doveršenih oprostivnih izdelkov, ki obsežejo 98,832 zvezanih posestev, ino prerajtani odškodni kapitali znesejo dozdaj;
a) za proti primernimu odškodovanju rešene odrajtvila vse skupej
3,427,948 11. 40 kr. 76,473 „ 55 „
1,232 „ 10
b)	za prepisnine . .
c)	za odkupnine . .
Skupej torej . . 3,505,654 11. 45 kr. Deželna komisija je pa v preteklih mescih Juli in Avgust 147 predpoloženih izdelkov skončno obravnala.
V Ljubljani 4. septembra 1851. Od predsedništva c. kr. komisije za odpro-stenje zemljiš na Krajnskim.
Predsednika namestnik: Brandstetter.
Inšpektor: Dr. žl. Lehmann.
5. septembra 1851 je bil XLIII. del, III. tečaj deželniga zakonika in vladniga lista izdan in razposlan, ki zapopade:
Spisek od c. k. kupčijskega ministerstva 9. Julija 1851 podeljenih izklenivnih privilegij. — Razpis kupčijskega ministerstva 21. Julija 1851. Prenešenje privilegie Kajetana Pizzighelli v last Gašperja Rinderja. — Okoljni ukaz c. k. štaj. ilirsk. denarstvinega deželnega vodstva 16. Julija 1851. Kolčno ravnanje s pismi za licitacije stavb. — Razpis c. k. ministerstva za vojaštvo 21. Julija 1851, zastran izpušenja iz službe tistih deželnih brambovcov (ljudi deželne brambe), kidosa-daj 12 let ali čez služijo. — Ukaz c. k. kupčijskega ministerstva 27. Julija 1851, s kterim se dogovorno z ministerstvom denarstva ustanovi, kako gre ravnati, kadar se-listi (pisma) v prepovedani vožnji ustavijo. — Razpis c. k. ministerstva za pravosodje 28. Julija 1851, po kterim se določi, da imajo v prihodnje deželne sodnije s pritožbami ničnosti zoper obsodbe k smerti ob enim tudi tisto mnenje predlagati, ki ga po §. 349 1. k. pr. porotna sodnija spisuje, in da je treba postavno ravnanje s tajistim ob enim začeti, kakor hitro bi se pritožba ničnosti zavernila. — Razpis c. k. denarstvinega ministerstva 2. augu-1851, s kterim se razglasi ravnanje z dne 1. t. m. v versti319 izsrečkanimi obligacijami izposojila (zajema) po pet in po štiri per-cenle vzetega pri hiši Goli. — Razglas c. k. krajnskega poglavarstva 8. Avgusta 1851. Ugodnost za tiste brambovce, kteri po 12 letni službi neposrednje iz djavne armade v deželno žandarmerijo stopijo in za tiste, kteri so že istopili, pa se pozneje za vstop v žandarmerijo voljne pokažejo in oglasijo.
Danes bo XLIII. del, III. tečaja 1851 deželniga zakonika in vladniga lista za krajnsko kronovino izdan in razposlan.
Ljubljana 5. septembra 1851.
Od c. k. vredništva deželniga zakonika in vladniga lista za Krajnsko.
3. septembra 1851 bo v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju LV. del občniga deržavnega zakonika in vladnega lista in sicer v edino-nemškem, kakor tudi v vsih devetih dvojnih izdanjih izdan in razposlan.
Zapopade pod
Št. 198. Razpis ministerstva denarstva od 4. augusta 1851 glede odrajtvil menjavnosod-niških plačnih nalog.
St 199. Razpis ministerstva pravosodja od 21. augusta 1851 po najvišji odločbi od 16. augusta 1851, po kterem se dovoli neplačane auskultante pri sodnijah sprejemati.
Danes bo XLIV. del, III. tečaja 1851, deželnega zakonika in vladnega lista za kraj-sko kronovino izdan in razposlan.
Ljubljani 9. septembra 1851.
Od c. k vredništvo deželniga zakonika in vladnega lista za Krajnsko.
Austrijansko cesarstvo. Avstrijanska.
Iz Avstrijanskega se naznani, da ondi krompir silno gnije , še mnogo bolj kakor poprejšna leta.
#	Efektivni stan cesarskih žandarjev zneze v vsih kronovinah skupej 15,666 mož, izdati se ima za vladno leto 1851 zanje 5,565,400 gold.
*	Zagotovi se, da bo na mesto dozdajnega deržavnega svetovavstva deržavno starašin-stvo stopila, ki se bo iz veljakov vsih krono-vin zbralo, in pripoveduje se, da se bodo odločbe v tej reči koj po vernitvi njegovega veličanstva iz Verone razglasile.
Horvaška.
„Narodne novine" naznanijo, daje cesarski svetovavec in predsednik banalnega sodništva, Anton Kukuljevič Sakcinski v 76 letu svoje slarosti 28. augusta v Tonimiru umeri. On je 57 let cesarju služil.
(Dalje.)
Ali v Ternovu veselje razsaja. Vsa gospoda, ki zastran let alj imenitnih opravil ni na vojsko šla, se je zbrala na carske gosti, da slavi dobljeno zmago. Debeli ovni, telečje četerti, i karkoli lov ponuja, se ali na ražnjih verti, ali, slastno pečeno, po dolzih mizah od gosta do gosta podaja. Čase, z vinom do verha kitjene, se praznijo, i zopet natakajo, sluge tekajo, vsega dobra je dosti. Na čelu perve mize, med zgovornimi gosti sedi car, najzgovornejši vsih. Zdaj težave boja razlaga, zdaj bulgarsko hrabrost povzdiga, ne zabiv sovražne; zdaj bogate upe razklada. Ne zmanjka mu besed, se smeja, ponuja. Na božjo slavo je pervo čašo pil; potem nazdravlja po letih i gospostvu i nazočej gospodi, i nepričnim junakom, ki so deleč od doma v tujih zemljah vojskine trude terpeli, po imenu hrabre po-minjaje. Pred mestom pa, na širokej trati, se zbera veselo Ternovsko ljudstvo. Kar ima zdrave noge, se meša med radostne zbore, kterih eni, zbrani v okrozih, pevce poslušajo, ki s petjem i goslimi slavijo dan i bulgarsko junaštvo; drugi so igre začeli, kamne z ramena metaje; ali tekom hitre noge, strelom umne roke skušaje; zakaj car sam pošle tistim nagrade, kteri bi v častni stavi druge prestregli. Ali naj bolj vleče gledavce kolo plesavcov i plesavk. Perve lepote mesta so se zbrale tukaj, ter se z mladimi junaki, vilinske pesmi pojoč, v mične kroge sučejo. Ali ene pogrešajo vsi, ene, ki je sicer kolo vodila, perve plesom i lepotoj — carjevne Košare ni bilo. Kakor so lepe bulgarske deklice; ali tisti čas ni bilo ene Košari enake. Bila je v letih, ko se pervikrat vsa ženska lepota razgane; podobna roži, ki je ravno ne solncu hladnega jutra polni popek prosterla; ko še nobeni list sopara ne vene; nobeni se memo druzih ponosno ne razšopirja. Rast i obraz sta nebeške slike, i ko bi rajda spremljevavk ne bila carjevne razodevala, bi jo bil marsikdo gorsko vilo čislal. Vse se je veselilo, kadar je imela na plesišče priti; zakaj vsacemu je dobro djalo, v njeni bliži biti. Dnes je komaj čakajo. Ko pa ne pride, jih nekaka tesnota obide; kje je? praša vse radovedno i skerbno,— jeli zbolela? Al se je kaka nesreča pripetila? Rog varuj deklice, kakoršne danas v bulgarskej nema! — Ali ona pohaja po gradu sama. Ni se je sicer bolezen lotila, katerej sploh tako pravimo; vendar jo ogenj pali, ne manjši vročinskega, i rano na sercu nosi, ktere bilje ne zleči. Oni mladeneč, ki sedaj v globoci ječi zdihuje, je zasadil strelico ljubezni v nežne persi, i dokler je vidila krasnega junaka, ji je pokoj serca vbežal. Delo je več "ko pred ne zabavlja; vre-tenoseneče napresti, začeta vezila zastajajo;
i tisti dan, ko je celo Rulgarsko veselja ukalo, od veselih družic beži: v samoti njega misli, njega gleda, vanj je vsa utopljena. Tudi v molitev se prederzno meša njegova podoba. Kadar tiha noč razgerne krila, je ne krepi več, ko prešne čase, sladko spanje; največkrat dočaka brez sna rane zorje, tertrudneja, ko je legla, iz postelje vstane. Ali če kaki-krat trud premaga, i se oči malo sklenejo; kakor bi dan premalo storil, tudi sanje ne dajo miru. Včasi ga vidi visoko na žrebcu, v blesku orožja memo jahati; ali išče plesaje njegove roke, ktero ji uteza; včasi se ji prikaže v ranah i kervi, proseč pomoči, ali osorni čuvaji strašanskih obrazov ne pustijo do njega. Tako terpi. Pa znamenja serčne bolezni se razodenejo kmalo tudi na obrazu i telesu. Cvetje lica opada, okrogla podoba sahne, vene, kakor tanka jela na gori, kterej hudobna roka skrivaj globoko v mozeg rano zaver-ta: verh rjavi, živo zelenje vej se zgublja. Ki so okoli nje, zapazijo kmalo čudno pre-membo, prašajo, strežejo, poročajo carju; pride tudi vrač: ali oserčja nikdo ne vidi, dokler se samo ne odpre; i mater, ktera be naj lože bolezen spoznala, je že davno hladna zemlja zagrebla.
Al serce preobilne teže ne more dolgo samo nositi; prepolno skipeti hoče. Tudi Košara išče sočutne duše, ter zadnjič v rahlo serce Rogodane, od mlade zveste tovaršice, s temi besedami vroče občutke izlije: „Hogodana, „moja ljuba tovaršica! o kakega junaka naša „temnica zakriva! Pač je grozo vitno, i grehota „pred Rogom i ljudmi, viteza tolike slave, „tacih del, kamor zlodeje de vajo, zaklepati, „da v trohlobi i temi gine! O kaki stasiobraz, „kake oči pod junaškim čelom! Kaki ponos! „A1 nisi vidila, kar je bulgarskih junakov v „Ternovu i bližnih krajinah, mu ni slike ne „prilike, i brez kinča je lepši bil, ko drugi v „blesku orožja i konj! Kaj bi ti tajila, kar „poznam mladenčev, gosposkih i druzih, ki „nas večkrat na plesu gledajo, mi ni nobeden „še tako serca ganul, nobeden tako po vse „dopadel. Za njim me tira čudna moč. Ali „če zdaj v ječi umerje grozne smer ti, naj tudi „moje življenje promine! Sej mi potlej nikdar „ne pride srečna ura več. Černa žalost mi .,bode družica, i pusta samota i želja smerti. „AIi draga Rogodana, ako si kadaj od mene „dobro prejela, spomni se i svetuj mi sedaj — „tako ti tvoje stare matere, kterej Rog dolgo „življenje daj! — ne bili kake poti iznajdle, „Vladimira iž nevrednih spon rešiti! V mojih „predalih, veš, še inarsikaka dragotina leži: .,biseri i žlahtni kameni, svilene i tankosuk-„njene obleke: vzemi polovico, vzemi kolikor „ti drago; samo rešiti mi ga pomagaj"! Tako ji je rekla, i v očeh, podobno ranej rosi, sc zabliska sreberna solza; lahko derkne po bledem licu, ter kane na kipeče persi, kakor bi
jih ohladiti hotla. Rogodana se začudi; čeravno je sumila boj, kise je vnel u carjevni, vendar nikdar ni mislila, kar se ji zdaj odkrije. Pač je mlade kneze na perstih preštevala, i carske vojvode, uganaje srečnega, za kogar Košara gori. Ko toraj vidi, kako slabo je zadela, se zavzame, i: „Kam, ji reče, kam ljuba gospodična! so ti želje zablodile! Za tujca si „se vnela! Al bodi lep, bodi hraber; pa ni li „ravno on najhujši sovražnik bulgarskega car-„stva Nesiti kervnik i morivec? Pomisli, koliko „ran je vsekal! Kaj naše kervi je prolil! Koliko „sirot i jednih udov ga pri milem Rogu toži! „1 tega hočeš davno zasluženej kazni oteti? „Še globokeje, še v hujo temo ga biš imela „želeti, kakor ga je tvoj pravični oče vergel!" Al Košara tacih besed ne more prenesti. Potoki solz se ji vdero, i ognjeno objemši se oklene Rogodani okoli vrata, ter poljubljaje brez mere grozovitne besede zadušiti skuša. „0, zakliče, on ni kervnik, ni morivec; le za „dom je opasal meč; le svoje braniti, je naše „bil; je le storil, kar vsi tirjamo od junaka: „za spolnjeno dolžnost zdaj kruto kazen terpi! „0, če druzega nečeš storiti zanj: vsaj ne „gerdi ga; ne govori zlega o njem, ki je čist, „ko nedolžno dete: čist ko sneg, kadar nov „verhove Rila pokrije! Ali zdaj pač vidim, „da sim zapuščena od vsih, tudi od tebe od „vsih, vsih! Ko bi njega pomoči prosila, on „bi je pač ne odrekel; gotovo ne odrekel! „Ali samav ga hočem rešiti; sama mu ječo „odpreti! Čemu druzih? I sama bom odnjega, „sama, hvalo prejela! Zdajci pohitim k svojemu očetu; kolena mu hočem objeti, i milo „klicaje solze roniti, dokler se ne vsmili." To izgovorivši plane na noge, ko plaha serna; al Rogodana, od tacih besed omečena, jo vjame za roko; obeta solznih oči, kolikor bo mogla, iz celega serca na pomoč biti; poterdi storjeni sklep; alopominja, čakati pravega časa: sama hoče i vgodno uro zvedeti, i čas spaziti, ko bo car za tako prošnjo najbolj privoljen. Al Košara, kakor ji je mila taka obljuba, i kakor tovaršici z objemanjem i ljubljenjem hvali; od odloga vendar noče slišati: hipom bi rada vse dokončala. Kaj Vladimir terpi ji nese na dan, kako ji je car vselej dober bil, i da jutri ne bode boljši kakor je danas, toraj čemu dobro delo odlašiti? Pa Rogodana ne jenja ugovarjati: da se je treba nekaj pripraviti", da znajo pri carju starešine biti, v modro posvetovanje zbrani; ter jo naposled z mnozimi besedami preveri, da počaka druzega jutra.
Carju je pa tičas marsikaj po glavi hodilo. Veselja bolj, kovina pijan, je legel po veselej goslii tisto noč na ntehko blazino. Kmalo ga sladek sen objame; al v sanjah je čudeno prikazen videl.
(Dalje sledi.)
Odgovorni vrednik: Dragotin Melcer. — Založnik in tiskar Jožef Blaznik.
Vradni list st. 58.
št. 7959. Oznanilo. (155.) c 3
C. k. deželno poglavarstvo meni derva za kurjavo svojih, potem vradnih stanišč deželne glavne denarnice in dačnega vrada, kterih bo treba za prihodnjo zimo kakih 180 spodnjo-avstrijanskih sežnjev 24 palcev dolgih, iz terdega in 1 seženj mehkega lesa po ponudbeni pogodbi kupiti.
Kdor tedaj misli toliko derv prodati, naj na 15 kr. koliku pisano zapečateno ponudbo do 15. septembra 1851 pri vlag-nem zapisniku deželnega poglavarja vloži z napisom „ponudba derv za c. k. deželno poglavarstvo."
Derva se morajo suhe in vse iz dobrega lesa v hišo deželnih stanov in deloma v prebivališče deželnega poglavarstva pripeljati, na sežnje zložene oddati. Pripeljejo se po potrebi na tirjanje tajništva, in sklep vesolne pogodbe in vlaga vadiuma in kavcije se zamore opustiti, ako je ponudnik voljen, plačo za pervih dvajset sežnjev v zagotovilo, da bo pogodbo deržal kar zadene dobroto in mero iesa, do dobe, ko se bo kuriti nehalo pri deželnem poglavarstvu pustiti, med tem ko se mu bodo pozneje pripeljane derva redoma proti štemplanim pobotnim listu v gotovini plačevale.
Ako bi ponudniki pripravljeni bili tudi drugim vradnijam derva prodajati, se bo to naznanilo zadevajočim vradnijam.
C. k. deželno poglavarstvo.
Ljubljana 26. augusta 1851.
št. 2579. Oznanilo. c»«0«
0(1 c. k. deželne višje sodnije za Koroško in Krajnsko se oznani, de se bo tretja redna seja porotne sodnije v okolici Novo-mestne deželne sodnije pondelek, 27. Oktobra 1851 ob devetih zjutraj v Novim-mestu začela, in de je od pristojnika te deželne nad-sodnije za presednika te porotne sodnije gospod pristojnik deželne sodnije Jože žl. Scheu-chenstuel, in za njegoviga namestnika gospod svetovavec dež. sodn. Jože Vesel izvoljen.
V Celovcu 21. Augusta 1851.
št. 8762. Oznanilo dražbe. 0»aoc2
Varazdinsko-križki graničarski polk s tem sploh naznani, da bo po ukazu poveljstva varazdinskega graničarskega polka od 16. t. m. št. 766 — 6. šeptembra t. 1. ob devetih zjutraj v tukajšnem brigadirskem poslopju javna
dražba za potrebne opravila dimnikarja in konjederca za leti 1852 in 1853.
Kdor za to prosi, ima kavcijo ali v gotovini ali v javnih obligaciah, ki se vendar za več ne prejmejo, kakor poslednji borsni kurz stoji, vložiti, in sicer:
Dimnikar 200 gold.
Druge pogodbe se zamorejo vsak dan v stavbeni pisarnici med vradnimi urami pregledati.
Relovar 25. augusta 1851.
Gjurič s. r.
polkovnik.
št. 6605. Razpis konkurza. 07.) c 3
Ker je stopnja okrajne babice v Resnici v občini Dobrunje c. k. okrajnega poglavarstva v Ljubljani z letno plačo 20 gold. spraznjena , imajo tiste babice, ki menijo za to stopnjo prositi, prošnje z diplomom, kerstnim listom in naravnim spričaloni naj dalj do 15. oktobra t. 1. pri tem okrajnem poglavarstvu vložiti.
C. k. okrajno poglavarstvo.
Ljubljana 26. augusta 1851
-—-g?MSKŽli-.......