V tej številki:
Pisan odmev na izjavo osrednjih organizacij ob novem letu
(stran 3)
Uspešen koncert šentjakobskih pevcev (stran 4)
LETNIK XXVII — Štev. 2
9. januarja 1975
Cena 2.50 šil.
UVODNIK
Napačna pot
V novoletnem nagovoru na celovškem radiu je deželni glavar Leopold VVagner v enem stavku omenil tudi koroški manjšinski problem, češ to pa je zadeva zvezne vlade. Dodal je še, da bo Koroška pri reševanju tega problema pomagala.
Kako je Koroška pomagala do sedaj? Leta 1972 je Koroška z združenimi močmi v teku par dni porušila dvojezične table. Leta 1974 je sklenil koroški deželni zbor soglasno novo deželno ustavo. Tu je bila priložnost, da bi v deželnem zboru zastopane stranke SPO, OVP in FPO z enim stavkom priznale prisotnost koroških Slovencev v deželi. Zopet so se vse tri stranke ustrašile tega dejstva, ki je točno zapisano v mednarodnem dokumentu avstrijske državne pogodbe.
Koroške stranke tako glasno poudarjajo svojo „koroško“ domovinsko zavest in državljansko zvestobo, s svojimi dejanji pa spravljajo državo Avstrijo pred komisijo Združenih narodov v zelo dvomljivo luč. Zavestno s svojim početjem obremenjujejo odnose med Avstrijo in Jugoslavijo ter netijo nemir v deželi sami.
Po tej poti ne pridemo do pomirje-nja med obema narodoma. Letos pa bo še volilna borba razpihovala ta nemir. Vse tri stranke že brusijo volilno orožje za stopnjevanje medsebojne mržnje in medsebojno licitacijo, kateri stranki se bo posrečilo Slovencem vzeti še kos tega, kar so si sami ustvarili z velikim trudom in s pridnostjo. Sicer smo tega početja strank že vajeni desetletja. Kadar nastajajo gospodarske težave, se osredotoči vsa volilna propaganda na slovenskih hrbtih.
Mi Slovenci tudi v tem položaju ne bomo zgubili živcev, naša pravica je jasno zapisana v meddržavnem dokumentu. Neizpolnjevanje obveznosti do slovenske manjšine se je obravnavalo in se bo obravnavalo na mednarodnih forumih, kar bo Avstrijo prisililo, da se s Slovenci v komisijah in komitejih ne bo samo pogovarjala, da bi pridobila na času, marveč tudi resno pogajala za skupno rešitev odprtih vprašanj.
Kmalu bo dvajseta obletnica podpisa avstrijske državne pogodbe.
Dolžni smo, da deželi in državi dokažemo svojo prisotnost in tu apeliramo na nemške sodeželane, da izrazijo z glasovnico svojo obsodbo nezdravih razmer v deželi.
Dolžni smo, da z neizpodbitnimi do-kazi prikažemo svetovni javnosti, ka-ko država Avstrija izbegava izpolniti Prevzete dolžnosti že polnih dvajset let, to pa je po našem in tudi mednarodnem mnenju napačna pot. M-r
■ N°VO LEŽIŠČE NAFTE NA ŠKOTSKEM. Družba Texaco je objavila vest, e je odkrila 116 milj severnovzhodno 0 Aberdeena na Škotskem ležišče nafte. Prvi poizkusi so pokazali, da bo 'z *eb vrelcev lahko pridobivala po 00 sodov nafte na dan. Poleg petro-ejskih ležišč v morju vzhodno od Ang-'le pomeni to odkritje precejšnjo pridobitev za gospodarstvo Velike Britanije.
Dunajski magazin »profil'
Kriza med Beogradom in Dunajem je v resnici avstrijska kriza!
Navdušen sprejem so pripravili v torek popoldan Zahomčani in drugi koroški športniki svojim sinovom. Karel S c h n a b I (v sredini se rokuje z vaščani), Hans W a 11 n e r in Hanzi M i 11 o n i g , ki so se na novoletni skakalni turneji tako odlično odrezali, so bili v zmagoslavnem sprevodu z ovacijami sprejeti v Zahomcu. Veselje Zahomčanov je bilo nepopisno. Po pozdravih in nagovorih so bili skakalci gostje na slavnostnem kosilu v Bistrici na Žili.
Po tej naporni skakalni turneji se bodo naši skakalci malo odpočili, nato pa jih čaka že 19. januarja spet težko delo, ko bodo morali nastopiti na tekmovanju za skakalno prvenstvo Koroške v Gmtindu, kjer se bo zbrala celotna državna skakalna reprezentanca.
Ugledni dunajski magazin „pro-fil“ je v svoji najnovejši številki objavil komentar o odnosih med Dunajem in Beogradom. Prinašamo izvleček tega članka.
Die zvveisprachigen Ortstafeln in Karnten stehen nicht. (In Italien stehen sie, dort heiBt Duino auch Devinj, Si-stiana Sesjan und Triest Trst; kein Mensch schert sich darum.) Der Karnt-ner Heimatdienst spricht mitunter eine Sprache, die nicht nur die Jugoslavven an das bornierte Vokabular der Natio-nalsozialisten erinnern ko n n te.
Die SPO, die fiir die Unterprivile-gierten dieses Landes ab und zu mit Erfolg auf die Barrikaden stieg, spaziert auf Samtpfoten um den Klopeiner See und zieht den Schwanz ein.
Die Gevverkschaft schvveigt.
Kardinal Konig sagt auch im »Heili-gen Jahr" (Motto: Versohnung) uber die Karntner Slovvenen kein Wort.
Bundesprasident Kirchschlager, der nach seiner Wahl feierlich versprach, nicht nur zu reprasentieren, sondern, wo es not tut, auch einzugreifen, konnte vielleicht doch priifen, ob ein
personlicher, uberparteilicher Einsatz da nicht dringend erforderlich ware.
Denn die zvvischenstaatliche Krise Belgrad-VVien im VVahljahr 1975 ist viel-mehr in VVirklichkeit eine osterreichi-sche: sie ist eine latente Frage der Glaubvviirdigkeit von Politikern, die, be-reits auf Stimmfang eingeschossen, sich uber Grundregeln der humanen Demokratie von Tag zu Tag hinvveg-setzen.
(Stephan Vajda, „profil“)
Od 134.000 šilingov za kulturo in šport:
Slovenskim društvom miloščina?
»Kogar hočejo bogovi pogubiti, tega udarijo s slepoto11
S temi besedami je dr. Luka Sienč-nik končal svojo utemeljitev, zakaj odklanja predlagano razdelitev občinskega kulturnega fonda. — Dobrolski občinski odbor je na svoji seji, dne 29. nov. 1974, za šport namenil 109.000 S. Je to kar lepa svota, ki so si jo nemška športna društva razdelila kar med seboj, ker slovenskih športnih društev v Dobrli vasi ni. Na seji dne 30. decembra pa je šlo za porazdelitev denarja za podvig kulture. Celotna svota je znašala samo 25.000 šil. Za podporo se je potegovalo tudi dvoje slovenskih društev. Po predlogu odbora za kulturo naj bi vsako od njih dobilo po 1500 šil.
Gradiščanski Hrvati nimajo naklonjenega tiska
Predsednik Hrvatskega kulturnega društva na Gradiščanskem dr. Miiller je ob novem letu izjavil, da gradiščanski Hrvati v novem letu pričakujejo izpolnitev svojih teženj. Izjavo priobčujejo ..Narodne novine". V njej dr. Miiller poudarja, da so bili gradiščanski Hrvati zmeraj za mir, za dobre odnose med Avstrijo in Jugoslavijo in prav zato za ohranitev hrvatskega naroda in jezika na Gradiščanskem. Hrvatje niso bili tisti, ki so začeli boj in hujskanje. V tem smislu je na Gradiščanskem značilna politika „deli in vladaj". „Zato smo v zadnjem doživeli napade in hujskanje kot še nikoli v kratki zgodovini Gradiščanskega in domovine Avstrije".
Dr. Miiller tudi pripominja, da je največja težava gradiščanskih Hrvatov objektivno informiranje nemških prebivalcev, — kot predvidevajo — raje berejo tiste članke, ki so uperjeni proti Hrvatom.
Slovenski občinski odbornik je k temu predlogu izjavil, da se naša avstrijska domovina šteje med države, katerim je kulturna dejavnost prav posebno pri srcu. Iz njene blagajne se letno izplačajo kar lepi milijoni za gledališča, za slavnostne igre, koncerte in drugo. Šport se prepušča več ali manj privatni iniciativi.
Naša občina v tem pogledu misli drugače. Od svote 134.000, ki jih je namenila za šport in kulturo, se za šport uporabi kar 109.000 in le 25.000 šilingov za kulturo.
K delu za kulturo: Pred Božičem je naš občinski odbor za kulturo vsem kulturnim društvom območja Dobrla vas, poslal posebno zahvalno pismo. Tako je tudi naše dvoje društev, Slovensko prosv. društvo „Srce“ in Slov. farna mladina dobilo takšna pisma. Vsa kulturna društva so v tem oziru bila enakopravna. Niso pa slovenska prosvetna društva bila več enakopravna, ko je šlo za porazdelitev denarja. Od 134.000 za kulturo in šport namenjenega denarja je oboje slovenskih društev dobilo le 3.000 šilingov.
Pri dejstvu, da več kot polovica naših volilcev v njih družinah še govori slovensko, je takšna razdelitev, da slovensko govoreči občani dobe le dobra 2 % — prava diskriminacija. Stalno in povsod se zatrjuje, da se koro-
ške Slovence ne diskriminira. Naša občina pa je s tem dejanjem ponovno dokazala, da je tako.
Naša država je radi zamud v preteklosti danes v diplomatskih težavah. Obžalujem, da se tudi v naši občinski sobi ne razume toka časa. Opomnil bi na stari grški izrek: Kogar bogovi hočejo pogubiti, ga udarijo s slepoto.
Predsednik odbora za kulturo HD Leo Uster: „7 in pol odstotka ste imeli volilcev, 14 odstotkov smo vam dali iz kulturnega fonda. To je od nas lepa gesta." (Opomba: Pri procentih se je v svoj prid nekoliko zmotil). Dr. Sienč-nik: „Ne samo teh 7 in pol odstotka volivcev, ki so volili Volilno skupnost, so člani slovenske narodne skupnosti, temveč tudi oni Vaši volilci, ki so sicer volili Vas, a v krogu svoje družine govore slovensko, se morajo šteti k slovenskemu narodu. Teh je v vrstah ene kakor tudi druge „velike" stranke zda-leko preko 50%.“
Od odbora za kulturo predlagana razdelitev se je z glasovi SPO in OVP sprejela. Po izglasovanju je župan VD Hafner istočasno z podžupanom HD Ustrom vprašal dr. Sienčnika, če ta denar sploh sprejme, ko je proti glasoval. Dr. Sienčnik je odgovoril: „Vi ste to razdelitev odobrili. Jaz sem bil proti, ker nam namenjeno svoto smatram za premajhno."
mmiiiiiimimmiiiiimiiiimimmimimmiiimiiimiiiiiiiimiimiimiimmimiiiiiiimiiimmmMiimMMiimmiMiiiimiiimiimmiimmimmmiimiminiim
Povsod po plakatnih stenah se pojavljajo plakati Koroške enotne liste s portretom glavnega kandidata dr. Pavla Apovnika. Večina bralcev ga poleg tega pozna kot uradnika kulturnega oddelka pri uradu koroške deželne vlade, kot podpredsednika ZSO, kot predstavnika Koroških kulturnih dni, kot funkcionarja velikovškega prosvetnega društva, kot predsednika celovške Posojilnice ...
Kaj dr. Pavel Apovnik dela izven tega časa, kako preživlja svoje privatno življenje, o tem berete na 3. strani.
			
Kratke vesti
■	DR. OGINO UMRL. Znani medicinski raziskovalec dr. Kjusaku Ogino je umrl na svojem domu v Nigati, star 92 let. Dr. Ogino je znan kot avtor ene prvih sodobnih naravnih metod za kontrolo rojstev, ki je po njem tudi imenovana Oginova metoda. Dr. Ogino je tudi avtor kirurgične metode zdravljenja nekaterih oblik ginekološkega raka. Neodvisno od njega pa je raziskoval tudi Avstrijec dr. Knaus.
■	IZJEMNO STANJE V BANGLADEŠU. Vlada v Bangladešu je razglasila izjemno stanje, ki bo trajalo 120 dni. Uradno sporočilo o tem ukrepu pravi, da nasprotniki neodvisnosti Bangladeša, ki so bili povezani s pakistansko vojsko, skušajo izkoristiti gospodarsko stisko v politične namene in rovarijo proti neodvisnosti države. Ker se niso mogli polastiti oblasti z zakonitimi sredstvi, hočejo to doseči z nasiljem. To so skrajneži, ki delujejo sporazumno s tujimi agenti.
■	ČILCEM DOVOLJENA IZSELITEV. Vojaška hunta v Santiagu je dovolila 302 Čilcema, da se izselijo iz Čila. Oblasti bodo izdale potreben potni list. Odpotovalo bo lahko tudi 56 Čilcev, ki so se po državnem udaru proti Al-lendeju zatekli v kolumbijsko poslaništvo. Prav tako bo dan prost odhod 221 osebam, ki so se zatekle v italijansko veleposlaništvo. Položaj v veleposlaništvu je postal neznosen, zato je Italija izrazila svojo pripravljenost, da sprejme te begunce.
B FRANCOSKO-IZRAELSKI ODNOSI NAJ SE ZBOLJŠAJO. Francoski minister dela Michel Durafour se je več dni mudil v Izraelu, kjer se je sestal z izraelskim ministrom za zunanje zadeve. Pred odhodom je časnikarjem dejal, da ima vtis, da si Izraelci želijo miru. Živijo, kakor da bi bil mir že zagotovljen. Bil je že poprej v Izraelu ter ne prikriva svojih simpatij za Izraelce. Prepričan je, da tudi drugi Francozi tako mislijo. Odnosi med Francijo in Izraelom bi se lahko zboljšali. Kakor znano, so Izraelci zamerili Francozom, ker je Francija priznala gibanje za osvoboditev Palestine.
B KRALJ FEISAL — „MOŽ 1974“. Ameriška tedenska revija »Tirne" vsako leto razglasi, katera izmed znanih o-sebnosti v določenem letu zbudi v javnosti največjo pozornost ter to osebo označi za »moža leta". Takšna oseba je splošno poznana lahko tudi zaradi svojih negativnih lastnosti. Revija je proglasila saudskega kralja Feisala za moža leta (1974), ker je bil glavni povzročitelj dviga cene nafte, ki se je lani podražila štirikrat.
Koroško gospodarstvo pred volitvami 2. marca:
Večinske stranke vse preveč obljubljajo
Volilna borba se je na Koroškem spet enkrat pričela. Istočasno, ko najmočnejši stranki že tolčeta po bobnih svojih volilnih programov, se plakatirne table nekam sramežljivo skrivajo pod njunimi plakati. Dimenzije teh plakatov so — po obsegu v kvadratnih metrih — sicer impozantne, prave vsebine vendar nimajo.
Kaj hoče vsaka od njih in s čem misli zvabiti volivce, da bi ji za deželni zbor oddali svoj glas?
SPO poziva, naj gredo volivci tudi po teh volitvah z njo v osmo desetletje našega stoletja. Obljublja vse in za vsakogar. Še večjo blaginjo ob skrajšanem delovnem tednu. Še več. Obljublja nadaljevanje svoje demokracije všečnosti — Gefalligkeitsdemokra-tie.
OVP zagotavlja, da bo njen „Bacher der Macher“ z dodatno milijardo, tako imenovano „Aufholmilliarde“ koroškega človeka rešil skrbi, ki se pri-
hlastati po vedno večjem „kosu kruha". Mednarodni gospodarski razvoj in vzpon sta bila naklonjena tudi Korošcem. S tem, da smo z izvozom lahko participirali na mednarodni oskrbi z lesom, mlekom in mesom, pa tudi z industrijskimi izdelki, in s tem, da smo iz leta v leto ugodneje vnovčevali turistične posebnosti ..avstrijskega sončnega juga", se je množila tudi kapitalna moč dežele. Žal se širom dežele ni enakomerno množila.
V	teh 30 letih so se gospodarsko-socialne razlike med dolinami in občinami povečale. Medtem ko so se bogatejši predeli naprej bogatili, se zaostalost zaostalih predelov ni zmanjšala, marveč marsikje povečala. To je najbolj občutil delovni človek teh predelov.
V	zadnjih mesecih je podobno kot v zahodnem industrijskem svetu pričelo tudi v gospodarskem kolesju Koroške nevarno škripati. Prve konture dalj-
Letos bo namreč iz Avstrije v inozemstvo steklo še več deviz kot lani. Istočasno jih bo v Avstrijo priteklo manj kot lani. S tem bo mednarodni dolg Avstrije narasel. V prihodnje bo še bolj naraščal. Naraščal bo skladno s podražitvijo nafte, gnojil, soje in ribje moke ter olj in industrijskih surovin, ki jih mora avstrijsko gospodarstvo uvažati. Naraščal pa bo tudi skladno z naraščanjem konkurenčnosti podjetij industrijskega Zahoda na trgu Vzhoda in na trgu dežel v razvoju.
Mednarodni gospodarski razvoj se v zadnjih 30 letih še nikoli ni premikal tako v škodo Avstrije, posebej pa Ko-
roške, kot se premika od lani naprej. Spričo tega razvoja SPO in OVP ne bosta mogli držati, kar v svojih volilnih programih obljubljata.
Spričo skiciranega mednarodnega gospodarskga položaja je v tako labilnem koroškem gospodarstvu potrebno dvoje:
• vskladitev domače potrošnje z možnostjo vnovčenja pridelkov in izdelkov v mednarodni trgovini in O učinkoviti ukrepi v smeri, da bo ljudstvo zaostalih predelov dežele doseglo socialno raven in varnost razvitih in dominirajočih predelov.
Gre torej v prvi vrsti za pravičnejšo
razdelitev dobrin po koroški pokrajini, posebej pa med bogatimi na eni ter delovnimi in socialno šibkimi na drugi strani. Med socialno šibke v deželi pa sodi prebivalstvo območij in občin ob Zilji, po Rožu in na Gurah ter po prostrani Podjuni in njenih južnih in severnih obrobjih najmanj toliko kot pa prebivalstvo območij gospodarskega obrobja na severu in vzhodu dežele.
Za potrebne ukrepe, da bo ljudstvo zaostalih predelov Koroške doseglo socialno raven gospodarsko razvitih predelov, se zavzema le
KEL (Koroška enotna lista / Karntner Einheitsliste).
V svojem volilnem programu KEL poudarja že v svojem poglavju o predstavah glede prostorskega urejanja, da je treba v ospredje vseh gospodarskih prizadevanj v prvi vrsti postaviti človeka, neglede na njegovo politično, narodno in nazorno prepričanje.	(bi)
Manjšina in gospodarstvo: turizem postaja v krizi zelo nestabilen
r	m	-M	
	■fcr-v- -d* .	Dr. Pavel Apovnik
		komentira:
V		J
Na vseh naših kulturnih prireditvah, pa tudi na zborovanjih Koroške enotne liste opažamo in z veseljem ugotavljamo, da je delež mladine vedno večji. Tudi na šestih Koroških kulturnih dnevih je bilo število mladih udeležencev razveseljivo veliko. Pa ne samo, da se mladina udeležuje naših prireditev, tudi sama razvija vse večjo aktivnost: nastajajo novi pevski zbori, ki se opirajo predvsem na mlade pevce, tako na primer v Pliberku, Št. Jakobu v Rožu, Selah.
Mladina se zbira v Slovenskem atletskem klubu in ob njegovih tekmah, pa tudi nekatere mladinske organizacije, vključeno študentske, so zadnja leta vidno ojačila svojo dejavnost. Da je mladina svetovno-nazorno in politično različnih pogledov, je razumljivo, to je pač izraz različnih interesov, pa tudi vplivov naše družbe. Dejstvo, da se lepo število mladih koroških Slovencev vključuje v kulturno in politično dejavnost, da se dobršen del študentske mladine — v spoznanju, da teoretiziranje sšmo ne rešuje problemov — aktivno zavzema za
čenjajo kopičiti po mestih enako kot na podeželju. V kmetijstvu enako kot v industriji in dejavni obrti. Posebno pa še v gradbenem in turističnem gospodarstvu. Ob vsem tem pa seveda tudi v trgovini.
Take so obljube strank, ki sta skoraj nekontrolirano s svojo koalicijo v deželni vladi že 30 let krojili gospodar-sko-socialno usodo koroškega prebivalstva in območij naše dežele. Od obljub pred volitvami v tem času se sedanje skoraj v ničemer ne razlikujejo.
Konec koncev to tudi ni čudno. Vsi smo se po letu razsula 1945 navadili
reševanje naših narodnostnih problemov, me potrjuje v prepričanju, da bo naše delo uspešno. To dejstvo pa nam hkrati nalaga dolžnost, da se vse bolj zavzemamo za Interese naše mladine v naših slovenskih organizacijah in v širši družbi sploh.
Koroška enotna lista v svojem programu v poglavju „mladina“ poudarja družbenopolitično funkcijo mladine, ki ne sme biti zgolj predmet vzgoje, temveč naj sooblikuje skupnost. Močnejše vključevanje mladine v naše kulturno-politično dogajanje zahteva ustrezen odnos naših osrednjih narodnopolitičnih organizacij do mladinskih organizacij in skupin. Poleg trajne skrbi za zboljšanje materialnih razmer naše mladine (predvsem na primer vajencev in študirajočih) moramo posvetiti vso pozornost izvenšolskemu izobraževanju mladine, predvsem na področju družbenopolitičnih vprašanj. Pomagati moramo mlademu človeku, da se bo razvil v samostojno, odgovorno osebnost in zavestnega člana naše narodne skupnosti.
š e krize so več kot očitne. Cene lesa so tekom leta dni padle za 60 odstotkov, cene govedi za 20 odstotkov. Številna turistična in gradbena podjetja trepetajo pred dnevom konkurza. Naši industrijski izdelki so le še s težavo kos mednarodni konkurenci. Na domačem trgu enako kot na mednarodnih tržiščih.
Kdo spričo tega še veruje v možnost, da bo SPO z družbenim produktom lahko še naprej tako razsipala kot doslej? — In od kod bo Bacher - Macher dobil milijardo za svoj „Aufholpro-gram"?
Turizem je menda edina gospodarska dejavnost, ki prispeva k množičnemu spoznavanju med narodi, spoznavanju življenjskega o-kolja posameznih narodov in njih kultur, k ustvarjanju dobrih sosedskih odnosov in ustvarja poleg vsega tega tudi tvarno podlago temu poslanstvu, ki je prav tako pomembna kot poslanstvo samo.
Kakšne možnosti ima narodna manjšina na področju turizma? Možnosti so, prvič, izvajanje omenjenega poslanstva, drugič, precejšen vir dohodka, ako ga zna uporabiti.
Od lanskega leta je pričakovati popoln preobrat v turizmu, sodi dunajski turistični strokovnjak, profesor dr. Paul Bernecker. Potovanja v prekomorske dežele so postala predraga in zato pride za hrepenenjem po eksotičnih krajih sedaj veliko domotožje. Alpska pokrajina bo v Avstriji postala počitniški predel številka ena, močno pa se bo zaostrila konkurenca, zlasti še iskanje kulturnega doživetja tudi na deželi, na kraju, kjer turist preživlja počitnice: stremljenje gre za tem, da se oblikujejo zaključene počitniške pokrajine.
Na dvojezičnem južnokoroškem predelu, počitniškem predelu koroških jezer se je turizem po zadnji vojni močno uveljavil in deloma je v turistični ter gostinski dejavnosti prisotna tudi koroškoslovenska skupnost. Postavlja pa se vprašanje, ali so bile izkoriščene vse možnosti, ki jih ima manjšina na področju turizma in gostinstva in če bi se dalo na tem polju še izboljšati njeno gospodarjenje in dohodek.
Prvič, močna konkurenčnost manjšine v turizmu in gostinstvu je njena izvirna kulturna tradicija, zlasti še krepka organizacija pevskih zborov, potem domačih običajev, folklornih tradicij (npr. rej pod lipo ali štehvanje) in še mnogo kulturnega izročila kot tudi oživljena književna dejavnost, gostovanja iz matične domovine itd. Rekli bi skoraj, da gre za neizkoriščen zaklad.
Drugič, izboljšati domačnost in izvirnost okolja, postrežbe in jedil v naših gostiščih: npr. postrežba v narodnih nošah, poleg redne tudi domača kuhinja, ipd. V Švici so znali vključiti v turizem tudi idilično kmečko okolje, gostišča imajo pogosto značaj kmečkih domov, okrog katerih se pasejo kravice in ovčice; taka kmečka gostišča so visoko konkurenčna. Seveda ne brez nujno potrebnega komforta.
Seveda pa se s tem v zvezi nujno postavlja v bližnji prihodnosti vprašanje organizacije. Med našimi društvi je gotovo še prostora za turistično društvo, ki pa jasno nima cilja prirejati izletov, ampak predvsem vsklajevati turistično dejavnost med manjšino, kjer se le-ta dosedaj ni organizirano uveljavljala, ampak le posamično. Prpušča-nje organizacije drugim je pomenilo, da naš kulturni zaklad ni bil upoštevan, da nadalje ni bil dovolj upoštevan in vzpodbujen zlasti naš mali kmet, ki bi si s turizmom v mnogih krajih mogel uspešno izboljšati svoje kmečko gospodarjenje in ne nazadnje tudi odrivanje in zapostavljanje našega človeka.
Pritok slovenskih gostov na Koroško, kar je zlasti v zimskem času velikega pomena, bi bil gotovo večji, ako ne bi tvegali, da doživijo neljuba presenečenja, ako vprašajo za informacije po slovensko in še kaj podobnega. Veliko večji bi bil, saj je naša matična domovina neposreden sosed, če bi sploh vedeli, kje se lahko nastanijo in po domače pogovorijo, ker ob doslednem uničenju slovenskih napisov, jim le-tega ni mogoče odkriti, ako se slučajno peljejo po deželi. V takih razmerah je nujno, da vejo, kje se lahko informirajo. Za naše gostince pa, da brez diskriminacije obstaja neko osrednje informiranje o prostih mestih v njih gostiščih.
S to pobudo, s turističnim društvom, ne bi šlo za neko izolacijo, kar bi mnogi hitro razglasili, ampak za večjo povezanost sedaj razpršenih gostinsko-turističnih zmog-
ljivosti med manjšino, ki je v tem pogledu popolnoma odvisna od morebitne dobre volje večine in njene gospodarske ter politične moči. Drugo, pobuda bi slovenščini, drugemu jeziku v deželi, dala močnejšo podlago. Tretje, ustvarila bi tudi novo kvaliteto, s pritokom novih gostov in s tem dodatno postavko v skupnem deželnem gospodarstvu, torej ne samo v korist manjšine, ampak v skupno korist. Sodelovanje s turističnimi društvi v Sloveniji in s slovensko turistično zvezo bi moglo prispevati k boljšim sosedskim odnosom, pa tudi k obojestranski koristi.
Mislim, da je to pobudo v obojestransko korist mogoče izpeljati sploh samo s pobudo manjšine, ki ima zanjo edina vse potrebne pogoje.
Volilni boj se je pričel
Praznik treh kraljev je pomenil na Koroškem tudi začetek volilnega boja za deželnozborske volitve. V delavski zbornici je SPO priredila začetno konferenco, na kateri se je partijski šef Leopold VVagner distanciral od politike svojega predhodnika Sime. Ravnanje Sime je VVagner označil kot napačno, in da SPO take napake ne bo več ponovila. Vprašanje slovenske manjšine na Koroškem hoče VVagner rešiti le ob asistenci OVP in FPO. Kot volilni cilj je VVagner označil, da hoče držati trenutno stanje mandatov, namreč 20 od 36 in s tem tudi absolutno večino.
VVagner se je opredelil tudi do Koroške enotne liste KEL.
Vsi fukcionarji SPO, ki kandidirajo na slovenski listi, bodo izključeni, je dejal VVagner. S pomočjo posebnega ljudskega štetja namerava rešiti tudi določila člena 7 državne pogodbe. — Torej docela heimatdienstovska politika. Ne glede na to pa je izjavil, da hoče SPO enako vzljubiti vse Korošce, vseeno, kateri jezik da govorijo (!)
v
Kissinger napovedal možnost vojne na Bližnjem vzhodu
Ameriški zunanji minister Hen-ry Kissinger je izjavil v intervjuju, da morejo kdaj nastati okoliščine, pod katerimi bodo ZDA prisiljene, intervenirati s pomočjo vojaščine na Bližnjem vzhodu. To predvsem tedaj, če bi arabske države s pomočjo embarga „dušile“ Združene države Amerike. Arabski svet pa se spet misli braniti na ta način, da bi pognal svoja oljska polja raje v zrak. Nevarnost za novo vojno na Bližnjem vzhodu je vsekakor narasla.
V Vietnamu kljub mirovni pogodbi ni miru
Vojaške sile Vietkonga so zavzele v soboto južnovietnamsko mesto Phuoc Binh. S tem je VietKongu prvič po treh letih u-spelo, da je pod svojo kontrolo spravil celo provinco.
Boji v Vietnamu se torej nadaljujejo, sicer brez ameriških bombnih napadov, a zato niso nič manj intenzivni. Na papirju obstaja sicer mirovna pogodba; Henry Kissinger in Le Duc To pa sta dobila celo Nobelovo nagrado za ta papirnati mir. Resničnost pa je drugačna.
Od 1. januarja velja nov kazenski zakonik
Z novim letom je stopil v veljavo novi kazenski zakonik. Naj-glavnejše točke te „najobsež-nejše reforme vseh časov" so odprava kazenskega določila pri splavu, povišanje denarnih kazni pri prekrških določil zakonika, dekriminalizacija prometnih prekrškov in za koroške Slovence važna točka: Paragraf 302 starega kazenskega zakonika je nadomestil novi paragraf 192. Oba imata kot predmet zaščito proti fašističnim izgredom. Novi tudi ni boljši.
Je Celovec res že poslal ..Chicago Avstrije"
Celovec — Chicago Avstrije? — To je bil zaskrbljiv naslov celovške Volkszeitung, potem ko je doslej neznani storilec napravil atentat na vodjo celovškega deželnega zapora. Oblasti v seriji bombnih napadov še niso prišle do konkretnih rezultatov; zato pa se pojavijo glasovi, ki predlagajo — kot že leta 1972 — naj bi koroškim policajem pomagali kolegi iz drugih zveznih dežel. In ne le iz golega lokalpatrio-tizma koroške oblasti složno odklanjajo bratsko pomoč.
le Brežnjev resnično bolan ali so to špekulacije?
Govorice o bolezni sovjetskega partijskega šefa Leonida Brežnjeva se čedalje bolj širijo. Izhajajo očitno iz dejstva, da je Brežnjev preložil svoje potovanje na Bližnji vzhod. Nekateri sedaj pravijo, da je Brežnjev le na lahko indisponiran, nekateri pa hočejo celo vedeti, da ima partijski šef levkemijo. Kot alternativa za te govorice se seveda ponujajo različni pogledi Egipta in SZ na vprašanje pogajanj o miru na Bližnjem vzhodu, in pa politika Brežnjeva z ZDA.
Prvi kandidat KEL dr. Pavel Apovnik na svojem domu v pogovoru z „nt“
»Veliko dela je, zato je čas dragocen"
Ime dr. Pavel Apovnik danes beremo skoraj vsak dan v časopisju ali pa slišimo v radiu. Sedaj, ko visijo po koroških vaseh plakati Koroške enotne liste KEL s sliko prvega kandidata KEL, se je popularnost dr. Apovnika še povečala. Saj ga pozna večina bralcev kot delavnega funkcionarja v lepem številu odborov, malokateri pa ve, kaj dela dr. Pavel Apovnik izven tega časa, kako iz-gleda njegovo privatno življenje. „Naš tednik" ga je obiskal na njegovem domu v Velikovcu, kjer ima dr. Apovnik v najem lično enodružinsko hišo. Na južnem pobočju Velikovca stoji in nudi pogled na Velikovško jezero.
nt: „Pri dr. Pavlu Apovniku vemo sicer precej iz njegovega delovnega kroga, precej manj pa iz privatnega življenja. Bi nam sprva povedali osnovne podatke iz življenjepisa?"
Dr. Apovnik: „Rodil sem se v Senčnem kraju leta 1935, in sicer 28. junija kot sin male kmečke družine. Družina pa je bila po številu članov razmeroma velika — vsega skupaj nas je osem otrok in je pristno slovenska.
Otroška leta sem doživel v času pred drugo svetovno vojno oz. v drugi svetovni vojni, leta 1941 sem začel hoditi v ljudsko šolo, tedaj je bilo prepovedano v šoli uporabljati slovenščino tudi v pogovoru s sošolci in tako se je pač zgodilo, da sem v prvem razredu ljudske šole zaostal, ker sem prišel v šolo, ki me je tudi dejansko z dodat-razumel, zakaj sploh gre. Trajalo je, da sem se privadil in mogel slediti pouku. — Učitelj pa se ni brigal za nas, ker smo pač bili znani kot slovenska družina in nas je več ali manj puščal ob strani.
Slovenščino sem se učil po končani vojni, ko je prišel drug učitelj na šolo, ki me je tudi pripravil na izpit za vstop v gimnazijo, ki je tedaj bil še obvezen.
Izpit sam sem napravil na tako imenovani „Lorenzovi gminaziji", ker pa v Celovcu zame niso našli ‘prostora oz. stanovanja, so me potem dali na gimnazijo na Plešivec — Tanzenberg, kjer je bil s šolo povezan tudi dom. Štiri leta sem preživel tam zgoraj, nato pa gimnazijo nadaljeval v Celovcu na Eg-germanovi gimnaziji — slovenske takrat še ni bilo — maturiral sem leta 1955.“
nt: „Kdo so bili vaši sošolci oz. sovrstniki? — So bili tudi Slovenci med njimi?"
Dr. Apovnik: „Med drugimi — na Ple-šivcu — oba brata David. Eden je danes župnik, drugi profesor na Slovenski gimnaziji. Potem dr. Karl VVoschitz, dr. pavel Zdovc, dr. Omelko, danes direktor Caritas. Potem še profesorja Ropitz in dr. Vospernik, medtem ko je bil nekoliko starejši moj sosed — ravno tako iz Senčnega kraja — dr. Skuk, danes župnik v Sinči vasi."
nt: „Kako je vam potekala doba študija?"
Dr. Apovnik: ..Odločil sem se takoj P° maturi za študij prava, študiral pa sem na Dunaju. Bil srn med tem časom tudi član — in tudi funkcionar — Kluba slovenskih študentov, ki se je lakrat še imenoval „Klub slovenskih akademikov". V tem času smo v klubu zelo veliko razpravljali o tem, kateri osrednji organizaciji naj bi se kdo priključil, ali naj bi zastopal to ali ono osrednjo organizacijo. Trenja so bila zelo močna takrat, vendar so bile tozadevne debate več ali manj brezplodne, ker je po mojem naloga takega študentovskega kluba ravno v tem, da si kuje svojo lastno podobo in svoje lastne predstave tudi o narodnih vprašanjih.
Študij sem končal leta 1960 in sem se Potem vrnil takoj na Koroško. Opra-vil sem tam sodnijsko prakso."
n*: »In vojaščina?"
Dr. Apovnik: ..Vojaščine mi ni bilo treba odslužiti, ker sem letnik 1935 in so zajeli letnike od leta 1937 naprej."
nt: »Kakšna je bila nadaljna poklicna pot?"
Dr- Apovnik: „Po osmih mesecih sodnijske prakse sem bil sprejet v deželno službo — in sicer prvotno v o-
rajno glavarstvo Beljak, kjer sem bil ri mesece, da bi se nekako vpeljal v obrtniško oz. obrtniško-pravni referat, oakar so me brez mojega pristanka
in ne da bi me vprašali, premestili v okrajno glavarstvo VVolfsberg. Od tam sem pisal deželnemu glavarju VVede-nigu, da želim, da bi bil zaposlen na
dvojezičnem ozemlju. Še isto leto — to je bilo leta 1961 — sem bil ponovno premeščen — tokrat na okrajno glavarstvo Velikovec, kjer sem potem delal približno trinajst let — do konca leta 1973."
nt: „Kakšne službe ste opravljali tam?"
Dr. Apovnik: „V začetku sem bil referent — ali po nemško: Sachbearbei-ter za različne zadeve kot so gradbene, varstvo narave, obrtniške gradnje in podobno, deset let pa sem bil na okrajnem glavarstvu tudi namestnik o-krajnega glavarja. Poleg tega pa sem imel seveda svoj referat — vodno in gozdno pravo."
nt: „Na Dunaju ste veliko razpravljali o vključitvi v osrednje organizacije. Iz katerih motivov ste se vključili v ZSO?“
Dr. Apovnik: „Z organizacijami, ki so vključene v ZSO, sem bil povezan že v gimnazijskih letih — saj sem nekaj let stanoval v dijaškem domu, ki ga je nekaj časa vodila in vzdrževala Slovenska prosvetna zveza, pozneje Slovensko šolsko društvo. Od Slovenske prosvetne zveze sem dobil tudi štipendijo za svoj visokošolski študij, in bi verjetno brez te štipendije študija ne zmogel.
nt: „Kako so se ti odnosi intenzivirali?"
Dr. Apovnik: „Prevzel sem nato predsedniško mesto pri Slovenski mladini in sem bil tako vrsto let predsednik mladinske organizacije, tako okoli 8 let sem ji predsedoval. V teku teh let sem seveda delal tudi v različnih organizacijah, ki so vključene v ZSO, predvsem na primer v Slovenskem šolskem društvu, v Slovenski prosvetni zvezi in nenazadnje tudi v Zvezi slovenskih organizacij sami, kjer sem od zadnjega občnega zbora naprej drugi podpredsednik."
nt: „Kako poteka ob tej obilici dela privatno življenje dr. Apovnika?"
Dr. Apovnik: „Ob svojem delu na o-krajnem glavarstvu v Velikovcu sem prišel precej med ljudi, ker smo imeli večinoma zadeve, o katerih smo razpravljali na licu mesta, na kraju sa-
mem, in ob takem delu sem na primer spoznal tudi svojo ženo, s katero imam hčerko, ki hodi zdaj že v ljudsko šolo. Vsa leta, odkar sem bil zaposlen v Velikovcu, stanujem tudi tam. Živimo bolj zase, ker je velikovška družba pač taka, da ne prenese zavednega, še manj pa eksponiranega Slovenca. Tako na primer so nekateri sosedje taki, da odklanjajo vsak kontakt, ali da nas sploh ne pogledajo. Drugi spet pa so prijazni, se obnašajo pač tako, kot naj se sosedi obnašajo. Brez svojega dela, torej tudi izven poklica v številnih organizacijah, in če ne bi imel predvsem svojih sorodnikov v pliberški občini, tedaj verjetno ne bi bilo mogoče vzdržati. Tako pa je prosti čas izpolnjen s tem delom in z obiski sorodnikov, predvsem matere in pa bratov, ki imajo svoje družine. S tem, da gojimo tesen kontakt, tudi lažje premagam izolacijo, v kateri se nahajam kot prebivalec v velikov-ški občini. Veliko kontaktov imam seveda tudi s številnimi znanci in prijatelji, ki jih poznam ali že od otroških let ali pa od poklicnega dela."
nt: „Na kulturnih dneh smo opazili, da žena dr. Apovnika tovariško spremlja svojega moža pri njegovih zaposlitvah."
Dr. Apovnik: „Moja žena se živo zanima za naše narodnopolitično delo, predvsem za moje delo; na žalost nima vedno možnosti, da bi večkrat šla zraven, če imam kje kakšno obveznost, ker smo, kot sem že prej rekel, bolj izolirani tukaj in so pojavi vprašanja, kam ta čas s hčerko. — Moje številne obveznosti seveda pomenijo, da sem veliko časa izven doma in to pomeni za družino veliko žrtev. To je jasno in tako se pač godi skoraj vsakemu funkcionarju, ki je vprežen v delo za organizacije. Vendar to moja družina z velikim razumevanjem vzame nase."
nt: „Kaj pa dela hčerka?"
Dr. Apovnik: „Hčerka se zelo veseli, kadar sem doma in seveda želi, da bi bilo to čim večkrat, večkrat vsekakor kot doslej. Ima pa kljub temu okolju — prijateljico, s katero hodi v ljudsko šolo in obe obiskujeta tudi
Die Presse:
SLOVVENEN GESPRACHSBEREIT
Eigenbericht der „Presse"
WIEN (r). Seine Verhandlungs-bereitschaft zur Losung der offenen Fragen und gleichzeitig seine Ab-lehnung einer Minderheitenfeststel-lung jedvveder A rt gab der Koordi-nationsausschuB des Zentralver-bandes slovvenischer Organisatio-nen und des Rates der Karntner Slovvenen bekannt. In seiner letzten Sitzung verfalBte der AusschulB eine Erklarung, in der es heiBt, keine einzige Bestimmung des Artikels 7 des Staatsvertrages sei zur „voll-standigen Zufriedenheit der Min-derheiten" erfullt vvorden und die Feststellung ihrer Starke sei „ange-sichts der nationalistischen Emo-tionen" keine brauchbare Unterlage zur Regelung der offenen Probleme.
Volksvville:
KARNTNER SLOVVENEN NEUERLICH GEGEN MINDERHEITENFESTSTELLUNG
Angesichts der „nationalistischen Emotionen" keine Unterlage zur
Regelung offener Fragen
KLAGENFURT. In einer Erklarung, die am Donnerstag der Ko-ordinationsausschuB der beiden
pouk slovenščine. S to prijateljico prebije velik del prostega časa." nt: „Kaj delate v prostem času?"
Dr. Apovnik: „V prvi vrsti se moram v tem kratkem času, ki mi preostane, posvetiti družini, vendar me obveznosti silijo, da se stalno izobražujem; moram veliko brati, tako iz nuje ali interesa prebijem veliko časa doma v svoji majhni knjižnici in delovni sobi. Tam pišem večinoma sam na stroj tudi svoje koncepte za različne referate, predavanja — in seveda tudi komentar za nt. Dolgčas mi tako nikoli ni.“ nt: „Kam hodite na dopust?"
Dr. Apovnik: „Že kot študent sem večkrat hodil na dopust v Slovenijo, zaradi morja. Medtem sem odkril, da mi bolj prija — iz zdravstvenih razlogov — podnebje ob severni Sloveniji. Mislim tu na zdraviliške kraje, kot so to Slatina, Radenci, Rogaška."
nt: „Se udejstvujete tudi v kateri športni panogi?"
Dr. Apovnik: „2e kot gimnazijec sem se rad smučal. Tudi sedaj skušam obnoviti svoje znanje v tej panogi; z mešanim uspehom. Navdušena je seveda za smučanje hčerka, ki ima že svoje
Dachorganisationen der Karntner Slovvenen beschlossen hat, vvird festgestellt, daB keine einzige der Bestimmungen des Artikels 7 des Staatsvertrages zur vollstandigen Zufriedenheit der Minderheit erfullt vvorden sei. In dieser Erklarung vvird abermals eine Minderheiten-feststellung in irgendeiner Form abgelehnt, da eine solche als Be-dingung fur die Regelung der Min-derheitenfrage im Staatsvertrag nicht vorgesehen ist. Angesichts der „nationalistischen Emotionen und tatsachlichen Angriffe auf die Rechte der Minderheiten", heiBt es vveiter, konne eine Feststellung der Starke der Minderheit keine brauchbare Unterlage fur die Regelung der offenen Fragen bringen.
Der Zentralverband slovvenischer Organisationen in Karnten und der Rat der Karntner Slovvenen erkla-ren jedoch ihre Bereitschaft, mit der Regierung und den Gesetzge-bern uber eine ertragliche Losung der offenen Fragen zu verhandeln, aber ohne irgendeine Minderhei-tenfeststellung oder „Zahlung be-sonderer Art“. Es sei zur Genuge bekannt, vvo die Karntner Slovvenen ihre kulturelle und vvirtschaft-liche Tatigkeit ausuben.
druge smuči in letos prav posebno obžaluje, da ni snega."
nt: „Ob koncu še eno vprašanje: Kaj se bo za dr. Apovnika spremenilo, ko bo prišel v deželni zbor?"
Dr. Apovnik: ..Spremenilo se bo seveda marsikaj. Predvsem bo način življenja, od mirnega uradniškega življenja, v kolikor sploh morem o tem govoriti ob dosedanjem delu, bom prišel v delo, ki bo trajno zahtevalo skrajne napore. — In sploh način dela je bistveno drugačen.
nt: „Se nameravate preseliti v Celovec?"
Dr. Apovnik: „S to mislijo se ukvarjam, ker je dnevna vožnja iz Velikovca v Celovec in nazaj predvsem v zimskem času le precej naporna."
nt: „ln lastni referat pri uradu koroške deželne vlade?"
Dr. Apovnik: „Mislim, da bo ravno volilna kampanja in izid volitev bistveno pripomogel, da se tudi to vprašanje reši pozitivno, da bo ta biro dobil tak status, ki omogoča — seveda v sklopu deželne uprave — tak status, kot je potreben za plodno in učinkovito delo."
Kleine Zeitung:
SLOVVENEN: JEDE MINDERHEITENFESTSTELLUNG VVIRD ABGELEHNT
Sitzung des Koordinationsauschus ses der beiden zentraien Organisationen
Klagenfurt. — Der Koordinations-ausschuB der beiden Dachorganisationen der Karntner Slovvenen hielt heute eine Sitzung ab und be-schloB eine acht Seiten umfassen-de Erklarung, die in den heute und morgen erscheinenden Nummern der beiden slovvenischen Karntner VVochenzeitungen veroffentlicht vvird.
In der Erklarung vvird festgestellt, daB keine einzige der Bestimmungen des Artikels 7 des Staatsvertrages zur vollstandigen Zufriedenheit der Minderheiten erfullt vvorden sei. Schon gar nicht konne von einer Obererfullung einzelner Bestimmungen gesprochen vverden. Die beiden zentraien Organisationen lehnen abermals eine Minder-heitenfeststellung in irgendeiner Form ab, da eine solche als Be-dingung fur die Regelung der Min-derheitenfrage im Staatsvertrag nicht vorgesehen sei. Angesichts der ..nationalistischen Emotionen und tatsachlichen Angriffe auf die Rechte der Minderheiten" konne eine Feststellung der Starke der Minderheit keine brauchbare Unterlage fur die Regelung der offenen Fragen bringen.
Der Zentralverband slovvenischer Organisationen in Karnten und der Rat der Karntner Slovvenen erkla-ren ihre Bereitschaft, mit der zu-standigen Regierung und den Ge-(Dalje na 4. strani)
Psihogram dr. Pavla Apovnika
(po lastnih podatkih)
Rojstni datum: 28. 6. 1935 (v znamenju raka)
Velikost: vsekakor odgovarja manjšini
Teža: kar blizu norme
Barva oči: modra
Barva las: temnorjava
Številka čevljev: 41
Najljubša barva: bela; latinsko „candidus“
Najljubša roža: nageljni
Najljubša jed: ajdovi žganci — „že od otroških let sem"
Avto: Simca 1501, štev. K 80.006; „ni več najnovejši"
Najljubša pijača: „poleg mineralne radenske vode gradiščanska vina"
Najljubši avtor: „lmam zbranega celotnega Cankarja, od koroških avtorjev pa Florijana Lipuša najraje berem."
Konjiček: knjige ...
Kaj ga posebno veseli: „Če komu morem pomagati"
Kaj ga najbolj jezi: „Nepoštenost in podtikavanje"
iilillllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll^llllllllllllllIMlIlllllllllllllllllillllllllllllllillllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUllllllllllllllllllllllllllllllllllllllirHlIllllJIllllllllllIlHIIIIllllllllillMUllIllllllllllllllll
Pisan odmev na izjavo NSKS in ZSO
Na zelo pisan odmev je naletela novoletna skupna izjava odborov Narodnega sveta koroških Slovencev ter Zveze slovenskih organizacij. Avstrijski nemški časopisi so predvsem različno interpretirali nakazano pripravljenost za pogovore z zvezno vlado na Dunaju. Prinašamo v naslednjem nekaj zanimivih poročil:
Po enem letu vaj je šentjakobski zbor presenetil z visokim nivojem PR I R E PIT VE
Trud in idealizem pevcev sta bila nagrajena
SLOVENSKI PLES
Igrajo: „Dobri znanci11 in »Veseli Rožani11
Na začetku je bila ideja, porojena v osebi Lajka Milisavljeviča. To idejo je posredoval drugim, ki so jo sprejeli, vzljubili, sooblikovali in jo z njim realizirali. Dolga je bila pot od nove kulturne zamisli do njene uresničitve in prezentacije. Ideja je bila v ospredju in zapustila najmočnejši vtis. Podarjeni šopki nastopajočim so bili tudi zahvala navzoče publike in kompliment vseh tistih, ki idejo razumejo in
„Rožanska ljudska pesem na koncertnem odru" vsebuje brošura znanstvene prispevke v zvezi z idejo koncerta. Radovan Gobec osvetljuje zadevo in pomen stilnih koncertov, dr. Radoslav Hrovatin podaja nekaj misli glede priredb in harmonizacij ljudskih pesmi, dr. Pavle Zablatnik analizira spored koncerta z vidika dialektologa in na-rodopisca, dr. Valens Vodušek nakazuje delo in probleme zapisovanja ko-
na njegovih ramah. Za to mu gre vse priznanje in zahvala, ki naj bi bila vzpodbuda za nadaljnje delo. Mešani pevski zbor „Rož“ je izvajal svoj spored po kvalitetni višini, ki jo je dosegel z enoletnim delom in vajami. Trideset-članski zbor (15 deklet in 15 fantov) je izbran, z redkimi izjemami, iz pevk in pevcev, ki so doma v Št. Jakobu in okolici. Približno polovica članov poje prvič v zboru. Ta ozadja je treba videti in upoštevati za konstruktivno kritiko. Po enem letu je zbor podal rezultat svojega delovanja in kakovosti. Takoj je treba odšteti nervozo prvega nastopa. Zbor je lahko vesel dirigenta, ki ima zborovodsko in splošno glasbeno znanje ter ga zna tudi posredovati. U-stvaril je solidno bazo pevskemu zboru, kar se je med drugim pokazalo pri nekaterih pesmih v zmožnosti petja fraz, glasbenih odstavkov, ki so po besedilu smiselno povezani. Nadaljnje delo velja zadostnemu in enotnemu dihanju ter posebno izdelavi homogenega zborovskega zvoka, ki ga odlikuje enotna barva vokalov. Končnice so pogosto prekratke in izzvenijo v de-crescendu. Nekontrolirani so bili ob forte-koncih tenorji; sopranom bi želel prirastka in z njim višine; basi so v srednjih legah dobri, pa jim manjka nižina. Mehko, a prešibko je pel alt. Zbor zveni od mezzoforta dalje še trdo, kaže pa v pianu že mehkobo in uravnovešenost. Interpretacija pesmi je bila nekajkrat premonotona. Spremembe v ritmiki in dinamiki bo dalo pesmim več atmosfere.
V agogiki (tempi) se še močno čuti stil ljubljanskega akademskega pevskega zbora, ki bolj redko odgovarja in more zajeti vzdušje koroške Ijud-
Za tiskovni sklad so darovali:
Dr. Rick Šuštarič, Berkeley,
Californija, USA	900.—	šil.
Hubert VVoschitz, Spittal/Drau 400.— šil. Andrej Ogris, Drabunaže	50.— šil.
Lojze Popitsch, Gradec	50.— šil.
Hanzej Oman, Dunaj	50.— šil.
Rev. Janez Vilfan,
Oberdrauburg	50.— šil.
Marija German-Zadnikar,
Francija	50.— šil.
Oskar Kuttin, Knittelfeld	30,— šil.
Vera Volk, Dunaj	20.—	šil.
Agnes Felser, Kapfenberg	20.—	šil.
Janez Hafner, Gradec	20.—	šil.
Neimenovani, Blato	20.— šil.
Rozalija Liendl, Žvabek	20.— šil.
Aichholzer, Čahorče	20.— šil.
Neimenovani, Udmat	20.— šil.
Franc Miki, Št. Lenart	20.— šil.
Neimenovani, Pečnica	20.— šil.
Agnes Valentinič, Št. Jakob 20.— šil. Lovro Petričič	20.—	šil.
Simon Triesnig, Loče	30.—	šil.
Marija Simonič, Vodiča vas	30.—	šil.
Matevž Resman, Reka pri Št. Jakobu	30.— šil.
Florijan Osvvald, Pazrije	30.— šil.
Valentin Plantev, Recinja	40.— šil.
Fridi Mak, Gorenče	50.— šil.
Valentin Kassl, Želinje	50,—	šil.
Jožef Olip, Borovlje	50.— šil.
Stanko Trap, Kostanje	70.— šil.
Neimenovani, Št. Rupert pri Velikovcu	80.— šil.
VSEM DAROVALCEM ISKRENA HVALA!
vidijo njen veliki pomen za mozaik kulturne dejavnosti koroških Slovencev. Iz tega zornega kota je treba vsekakor gledati nastop novo ustanovljenega mešanega pevskega zbora „Rož" preteklo nedeljo v nabito polni farni dvorani v Št. Jakobu v Rožu.
Predstavili so se s sporedom izključno rožanskih ljudskih pesmi. Premišljeno in enotno je bil sestavljen spored, ki je vseboval povečini neznane pesmi; pesmi drugega dela so doživele krstno izvedbo. Zaporedje pesmi so odločale rojstne letnice vseh vidnih prirejevalcev in harmonizatorjev koroških ljudskih pesmi; v prvem delu že umrli skladatelji od najstarejšega do najmlajšega, v drugem delu še živeči od najmlajšega do najstarejšega. K stilistični enoti pevskega sporeda sta prispevala med pesmimi tudi Miklova Žalika in Toni Sticker s številnimi ro-žanškimi izreki, originalnimi tako po vsebini kot po prednašanju.
Ta stilni koncert je zaokrožila 50 strani obsegajoča brošura, ki jo je zbor izdal ob svoji premieri. Pod naslovom
V okusno opremljeni brošuri so ponatisnjena besedila vseh pesmi koncerta z navedbo kraja, zapisovalca in letnica zapisa. Besedilom drugega dela so dodani še izreki oz. misli harmonizatorjev dotičnih pesmi.
„Najbrž bi me pot bolj poredko zanesla prek Karavank, če tod ne bi — vsem viharjem navkljub — vztrajala slovenska beseda in z njo naša koroška ljudska pesem," je zapisal dirigent Lajko Milisavljevič in s tem izrekel moto, ki je botroval ideji nedeljskega koncerta in vsemu, kar je bilo in bo ustvarjenega na pevskem področju v Št. Jakobu z njegovo roko, znanjem, nadpovprečnim idealizmom in veliko ljubeznijo do koroške ljudske pesmi in do Koroške sploh. Zamisel in njena realizacija od zbiranja zborovskega in znanstvenega materiala, preko ustanovitve zbora in delovanja z njim, do izdaje brošure in nastopa na odru sloni
nes.
roških ljudskih pesmi, ponatisnjen je tudi prispevek pokojnega dr. Franceta Cigana o koroški ljudski pesmi — da-
Štiri sekki zbori so nastopili doma
V zadnjem času sta bili v Selah dve lepi kulturni prireditvi. Odkar obstoji prosvetno društvo „Planina", je bila vsako leto — razen v dobi hitlerizma — na Štefanovo igra, tako tudi letos.
Igralci so publiki predstavili tokrat dramo „lzpod Golice11. Pred-očili so sodobno življenjsko zgodbo dveh ljubečih se src, polno pretresljivih pa tudi smešnih prizorov s srečnim koncem. Ni bilo lahko prirediti igre, v kateri nastopa toliko igralcev, predvsem zdaj, ko je večji del od njih zaposlen izven Sel in tako le težko prihajajo k vajam. A kjer je krepka volja, tam vse gre! Publika se je čudila, da
so igralci, tudi novinci, tako življenjsko naravno igrali. Udeležba občinstva je bila zelo številna, dvorana in balkon popolnoma zasedena. Vidi se, da ljudje raje prihajajo na prireditve domačih igralcev kot pa na gostovanja.
Za pust pa je pričakovati zopet kakšno igro, tokrat smešno.
Na praznik treh kraljev, 6. januarja, je društvo priredilo pevski koncert, kakršnega v Selah zlepa ni bilo slišati.
Nastopili so namreč kar štiri domači pevski zbori: mešani pevski zbor, ki ga vodi Francej Čertov, fantovski kvintet, fantovski zbor pod vodstvom Pavla Olipa. Ob
spremljavi kitare sta zelo ljubko zapeli dve pesmi mala Lidija in Valter Oraže iz Medborovnice, katerih oče in mati sta Selana. Nekaj povsem novega pa je nudil drugi del koncerta: petje mešanega zbora so spremljale skioptične slike Nanteja Pristovnika, ki so na platnu predočale to, kar so peli pevci mešanega zbora. Vseh pevskih točk je bilo 24.
Vsi zbori so peli občuteno in mehko. Znano je, da imajo selski pevci posebno mehke glasove. Že večkrat so to izjavljali letoviščarji, ki so v cerkvi poslušali ljudsko petje. Vsekakor je ta pevski koncert mnogoštevilnim poslušalcem nudil prijeten kulturni užitek.
ske pesmi. Na sporedu je zbor imel tudi nekaj težkih, celo pretežkih skladb. Vse pesmi koncerta so pevci izvajali na pamet in s tem dokazali intenziven študij literature.
Rezultat enoletnega delovanja je prikaz in odsev zvestobe in ljubezni dirigenta in zbora do koroške ljudske pesmi.
Tako postaja Št. Jakob po dolgih le-
Prof. Paternu pride na celovško visoko solo
V poletnem semestru 1975 bo predaval na celovški visoki šoli tudi profesor dr. Boris Paternu iz Ljubljane. Prof. Paternu deluje na filozofski fakulteti in slovi kot eden najboljših slovenskih jezikoslovcev. Napisal je tudi že več knjig. Na celovški visoki šoli, na katero pride na predlog prof. Issatschenka, bo predaval teme po lastni izbiri.
To bi moglo pomeniti začetek plodne kooperacije med celovško visoko šolo in ljubljansko univerzo.
tih molka spet središče pevskega u-dejstvovanja v Rožu in je s tem ponoven dokaz življenjske volje in kulturne zmogljivosti koroških Slovencev.
„Naša skrb naj bo, da bo pesem spet bolj zaživela. Naša pesem, ki zdaj zavriska, zdaj zaplaka, naj nikdar ne
Prireditelj: Slov. prosv. zveza Čas: 11. januarja, ob 20. uri Kraj: Delavska zbornica v Celovcu
Film »CVETJE V JESENI11
Prireditelj: KPD Šmihel pri Pliberku
Kraj: Farna dvorana v Šmihelu Čas: 26. januarja, ob 19.30
„Z GALLUSOM PO AMERIKI11 film Vinka Zaletela
Prireditelj: SPD „Edinost“ v Štebnu
Kraj: gostišče Juena v Čepičah Čas: 17. januarja, ob 20. uri
KOMUNALNO-GOSPODARSKI
PROBLEMI
Kraj: Dom v Tinjah
Čas: Sobota, 11. januar 1975,
od 9. do 16. ure
Predavatelji:
dr. Pavel Apovnik
inž. Blaž Singer
občinski mandatarji
iz Podjune in Roža
utihne! Ubožnejši od berača vsak, kdor si jo pusti vzeti; neroden kramar vsak, kdor jo ponuja v zameno za tujo navlako; zavidanja vreden pa, kdor je spoznal njeno vrednost ter vzljubil njeno lepoto!" (Dr. Pavle Zablatnik) Uspeh nastopajočih je povezan z upanjem, da jim bo v vzpodbudo in skrb, da bodo to energijo in ta idealizem obdržali in ohranili za naprej.
Pisan odmev na izjavo
(Nadaljevanje s 3. strani)
setzgebern uber eine ertragliche Losung der offenen Fragen zu ver-handeln, aber ohne irgendeine Min-derheitenfeststellung oder -zah-lung jedvveder Art. Es sei zur Ge-niige bekannt, wo die Karntner Slo-vvenen ihre kulturelle und vvirt-schaftliche Tatigkeit ausuben, heiBt es in der Erklarung.
Kurier:
BEHARRLICHE
SLOVVENENVERBANDE
Der AusschuB der beiden Karntner Slovvenendachverbande hat am Donnerstag abermals „eine Min-derheitenfeststellung in jedvveder Form" abgelehnt. AuBerdem be-harren die Slovvenenverbande auf ihrer Ansicht, es sei keine einzige der Bestimmungen des Staatsver-tragsartikels 7 zur vollstandigen Zu-friedenheit der Minderheiten erfullt vvorden.
Salzburger Nachrichten:
SLOVVENENVERBANDE AUF HARTEM KURS Nichts aus Staatvertrag „zur vollstandigen Zufriedenheit11
KLAGENFURT (APA, SN). Die Karntner Slovvenen vvollen mit der Regierung und den Gesetzgebern uber eine ertragliche Losung der offenen Minderheitenfrage verhan-deln, wenn von einer Minderheiten-feststellung oder-zahlung jedvveder Art abgesehen wird. Diesen Be-schluB faBte der Koordinationsaus-schuB des linksstehenden Zentral-verbandes slovvenischer Organisa-tionen in Karnten und des rechts-stehenden Rates der Karntner Slovvenen. In einer acht Seiten umfas-senden Erklarung dieser beiden Verbande heiBt es, daB keine einzige der Bestimmungen des Arti-kels sieben des Staatsvertrages zur vollstandigen Zufriedenheit der Minderheit erfullt vvorden sei. Eine Minderheitenfeststellung vvird abgelehnt, vveil sle im Staatsvertrag nicht vorgesehen ist.
Die Slovvenenverbande sprechen in ihrer Erklarung von „nationali-
stischen Emotionen und tatsach-lichen Angriffen auf die Rechte der Minderheiten". Eine Mitarbeit im Kontaktkomitee fur Minderhei-tenfragen haben die Slovvenenverbande bisher abgelehnt.
Karntner Tageszeitung: SLOVVENEN GEGEN MINDERHEITENFESTSTELLUNG, ABER BEREIT ZU VERHANDLUNGEN Klagenfurt (APA, KTZ). Der Ko-ordinationsausschuB der beiden Dachorganisationen der Karntner Slovvenen hielt gestern eine Sit-zung ab und beschloB eine acht Seiten umfassende Erklarung, die in den nachsten Nummern der beiden slovvenischen Karntner Wo-chenzeitungen veroffentlicht vver-den vvird. In der Erklarung vvird festgestellt, daB keine einzige der Bestimmungen des Artikels 7 des Staatsvertrages zur vollstandigen Zufriedenheit der Minderheit erfullt vvorden sei. Schon gar nicht kon-ne von einer Obererfullung einzei-ner Bestimmungen gesprochen vverden. Die beiden zentralen Or-ganisationen lehnen abermals eine Minderheitenfeststellung in irgend-einer Form ab, da eine solche als Bedingung fur die Regelung der Minderheitenfrage im Staatsvertrag nicht vorgesehen sei. Angesichts der „nationalistischen Emotionen und tatsachlichen Angriffe auf die Rechte der Minderheiten", konne eine Feststellung der Starke der Minderheit keine brauchbare Un-terlage fur die Regelung der offenen Fragen bringen. Der Zentral-verband slovvenischer Organisa-tionen in Karnten und der Rat der Karntner Slovvenen erklaren ihre Bereitschaft, mit der zustandigen Regierung und den Gesetzgebern uber eine ertragliche Losung der offenen Fragen zu verhandeln, aber ohne irgendeine Minderheitenfeststellung oder -zahlung jedvveder Art. Es sei zur Genuge bekannt, vvo die Karntner Slovvenen ihre kulturelle und vvirtschaftliche Tatigkeit ausuben.
Slovensko prosvetno društvo »Kočna' praznovalo 65. obletnico obstoja
V prostorni kinodvorani na Bistrici v Rožu je bila na Stefanovo, dne 26. decembra 1974, velika kulturna prireditev. Slovensko prosvetno društvo „Kočna“ v Svečah je praznovalo ta dan 65-letnico svojega obstoja. Spomin na ustanovitev je obsegal obse-
žen spored. Najprej so se spomnili sodelavci društva pri božji službi, ki jo je opravil za vse umrle društvenike župnik Martin Škorjanc, vseh za kulturno in izobraževlano delo zaslužnih prosvetarjev sveške fare. Pri maši je pel moški pevski zbor.
Nato so se zbrali domačini in gostje pri Vrbniku v Svečah k odprtju ateljeja akademskega kiparja prof. Franceta Goršeta. O tej slovesnosti poročamo na drugem mestu našega lista. Popoldan pa je bila nato v okviru praznovanja 65. obletnica obstoja Slovenskega prosvetnega društva „Kočna" jubilejna prireditev, katere se je udeležilo mnogo domačinov in rojakov iz okolice.
Za uvod je zapel društveni pevski zbor pod vodstvom prof. dr. Antona F e i n i g a Aljaževo „Naša pesem". To je moto z besedilom, ki ga je posvetil pisatelj Fran Šaleški Finžgar sveškim pevcem, u-glasbil pa ga je Jakob Aljaž.
Nato je pozdravil goste in vse navzoče predsednik Slovenskega prosvetnega društva dr. Valentin I n z k o. Med gosti je pozdravil župana bistriške občine, Ijudskošol-skega ravnatelja Othmarja Baurech-ta z vrsto občinskih odbornikov, župnika Martina Škorjanca, ravnatelja Mohorjeve družbe, msgr. dr. Janka Hornbocka z duhovščino iz sosednjih far, predsednika Krščanske kulturne zveze, župnika Lovra Kašlja, deželnega poslanca in bil-čovskega župana Hanzija Ogrisa, medicinalnega svetnika dr. Stanka Jelena, predstavnika Slovenskih prosvetnih društev iz Št. Janža, Bilčovsa in Št. Jakoba v Rožu ter vse sodelujoče pevce s pevovodji. Zbore so vodili: prof. dr. Anton Feinig, Jožko Boštjančič, Lajko Milosavljevič in Simon Triessnig. Pozdravil pa je tudi predstavnike ostalih v občini delujočih kulturnih u-stanov, med njimi pevovodjo nemškega moškega zbora „Harmonie“ Francija Kisslingerja.
Po tem pozdravu je spregovoril župan bistriške občine, ravnatelj Othmar Baurecht, ki je čestital Slovenskemu	prosvetnemu	društvu
..Kočna" v obeh deželnih jezikih k jubileju. Hkrati je župan pozval vse kulturne ustanove v občini k sodelovanju ter izrazil željo, naj bi Pomenila	ta prireditev	začetek
Plodnega sodelovanja vseh v bistriški občini.
Za županom je spregovoril predsednik Krščanske kulturne zveze, župnik Lovro Kašelj. Orisal je Poslanstvo kulturne dejavnosti naših prosvetnih društev ter poudari- da se člani in predstavniki Slovenskega	prosvetnega	društva
"Kočna" zavedajo svoje	odgovor-
n°sti, ki jim jo nalaga kulturna tradicija kraja in zahteva po sodob-nem kulturnem ustvarjanju in prosvetnem udejstvovanju.
Po govoru predsednika Krščanske kulturne zveze so spet nastopili pevci SPD „ Kočna". Zapeli so Jenkovo „Lipa“, Maroltovo „Nekoč v starih časih" in Vodopivčevo „0 večerni uri". Posamezne pesmi sporeda je z vsebinsko bogatim besedilom povezovala v celoto absolventka Slovenske gimnazije Alenka Inzko.
Nato je sledil nastop moškega zbora Slovenskega prosvetnega
ruštva „Bilka“ iz Bilčovsa. Pod vodstvom Jožkota Boštjančiča so zapeli pevci narodno ..Rožmarin", narodno »Studenček" v priredbi Radovana Gobca in pesem „Mam dro fletno navajano".
65-letnemu delovanju Slovenske-9a prosvetnega društva „Kočna" je posvetil slavnostni govor dr. Va-entin Inzko. Dejal je: „Z veliko
hvaležnostjo se spominjamo vseh rodoljubov, ki so v zadnjih 65 letih oblikovali v našem kraju kulturno življenje v okviru domačega prosvetnega društva. Ime nosi ta kulturna ustanova po Kočni, gori Karavank, ki spominja naše ljudi na trudapolno in vztrajno delo prejšnjih rodov. Zato se ne čudimo, da so se odločili rodoljubi naše fare pred 65 leti prevzeti za svoje kulturno društvo prav ime gore, ki naj bi jim bila simbol pri izobraževalnem delu in vršitvi njihovega kulturnega poslanstva. Zavedali so se tega, da je vsako kulturno delo povezano z velikim naporom in da obrodi sadove le ob dosledni vztrajnosti."
Nato je prikazal govornik požrtvovalno delo društvenikov, ki so se udejstvovali od leta 1909 naprej v domačem prosvetnem društvu z odrskimi, pevskimi, glasbenimi in telovadnimi nastopi. Prosvetno delo je bilo povezano predvsem s Krznarjevo hišo, kjer je bila tudi knjižnica s prosvetno dvorano pri Adamu, kjer so igrali predvsem igre. Vodilni osebnosti kulturne dejavnosti sta bila duhovnika Jožko Rudi in Viktor Ruprecht. Izguba, ki jo je društvo utrpelo za časa vojne je bila velika. Vendar je bilo možno na osnovah, ki so jih položili prosvetni delavci v desetletjih po ustanovitvi, delo leta 1945 uspešno nadaljevati. Danes je osredotočeno prosvetno delo predvsem na pevsko dejavnost, a tudi odrske nastope. »Odprtje ateljeja akademskega kiparja profesorja Franceta Goršeta v okviru praznovanja 65-letnice pa kaže," je dejal dr. Inzko, »na novo razsežnost kulturne ustvarjalnosti tudi Slovenskega prosvetnega društva »Kočna" kot bistven doprinos h kulturni in duhovni rasti dežele. Dr. Inzko je zaklju-
čil: »Ob zavestni gojitvi lastne kulture iščemo sodelovanje z večinskim narodom. Želimo, da bi se v naši občini to sodelovanje čim bolj gojilo in čim bolj uspešno razvijalo. Z današnjo prireditvijo smo hoteli poudariti tudi ta nadvse važni in aktualni vidik naše kulturne dejavnosti."
Pevski spored rožanskih zborov
Po slavnostnem govoru je zapel mešani pevski zbor iz Št. Jakoba v Rožu. Trideset mladih pevcev in pevk je stalo na odru. Pod vodstvom Lajka Milisavljeviča so zapeli Maroltovo »Vigred približa se", Hubadovo „Je dro uštno poleti" in Ciganovo „V ves".
Po nastopu mladega pevskega zbora iz zgornjega Roža, je zapel nato združeni pevski zbor pevcev iz Sveč in okolice Baškega jezera pesem Mirota Kern jaka »Je na Dravca mahva", solospev je izvajal prof. dr. Anton Feinig, zbor pa je vodil Šimej Triessnig. Nato je
25. decembra 1924. leta je v Mariboru umrl tedanji častni dirigent mariborskega opernega gledališča, skladatelj Viktor Parma. Rodil se je v Trstu 20. februarja 1858. leta. S starši se je v mladih letih selil iz mesta v mesto, povsod pa je poleg obveznega šolanja pridno študiral tudi glasbo. Po končani gimnaziji je odšel na študij prava na Dunaj in se nato kot pravnik udejstvoval v Ljubljani, Kočevju, Kranju, Krškem, Postojni in Logatcu, kasneje pa tudi v Novem mestu. Prav tu je ustanovil novomeški godalni orkester, v katerem je tudi sam igral violino.
Že zgodaj se je Viktor Parma posvetil komponiranju. Prvo njegovo delo je opereta Lizika, ki jo je kasneje predelal v Caričine Amazonke. Prva Parmova opera pa je Urh, grof celjski, ki jo je skomponiral leta 1894, leto dni zatem pa je bila prvič uprizorjena. Znano Parmovo opero enodejanko Ksenija je uprizorilo leta 1887 tedanje ljubljansko operno gledališče. Parmova Ksenija je kmalu obšla tudi številne druge operne odre. Leta 1907 je Parma skomponiral opereto Nečak, dve leti zatem pa opereto Apolonov hram. Med številne Parmove kompozicije prištevamo glasbo za ljudski igri Rokovnjači in Legionarji, napisal pa je skladbo tudi za Prešernovo balado Povodni mož. Leta 1919 je dokončal svoje veliko operno delo Zlatorog, ki je bilo u-prizorjeno že naslednje leto.
Slovenski skladatelj Viktor Parma je v avstro-ogrskih časih povsod poudarjal svoje slovenstvo, zaradi česar ga je tedanji režim nenehno preganjal. V Litiji, kjer je služboval, so Parmo zaprli in ga po izpustitvi premeščali iz kraja v kraj, dokler ga niso na Dunaju najprej
nahaja v VVashingtonu, v New Yor-ku in v Torontu. V Ameriki je živel umetnik devetnajst let. Leta 1971 se je vrnil spet v Evropo. V Svečah na Koroškem je kupil kmečko hišo. Sem se je naselil 25. maja 1973. Tu je sedaj nastal njegov atelje, kjer ustvarja kot umetnik sredi svojih ljudi, sredi koroških Slovencev, ki jih je vzljubil, ljudi, katerih kulturno življenje bogati.
Vse to nam je prikazal prof. dr. Janko Z e r z e r v orisu umetnikovega dela in njegove življenjske poti. S pesmijo „Lipa zelenela je“, ki jo je zapel moški zbor Slovenskega prosvetnega društva »Kočna", smo zaključili slovesnost odprtja ateljeja akademskega kiparja Franceta Goršeta. Nato smo si ogledali najnovejša dela, ki krasijo sedaj umetnikov atelje v Svečah.
sledila »Pesem od rojstva", petje je vodil dr. Feinig, kot solist pa je olepšal nastop s svojim baritonom prof. dr. Janko Zerzer.
Nadvse dobro uspela prireditev je izzvenela nato z rusko žalostinko »Žrtvam" in »Zdravico" Ubalda Vrabca, ki so ju zapeli združeni pevski zbori iz Sveč, Bilčovsa in okolice Baškega jezera pod vodstvom dr. Antona Feiniga. Veliko navdušenih članov društva je izgubilo življenje v zadnji vojni. Svojim umrlim predhodnikom v spomin so zapeli združeni pevci žalostinko, za razhod pa skladbo s programatično izpovedjo in besedilom največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna »Žive naj vsi narodi!"
V kraju, ki je dal slovenskemu narodu vrsto uglednih rodoljubov in narodnih voditeljev, smo doživeli kulturno prireditev, vredno dela predhodnikov, prireditev, ki je pričala o visoki ravni slovenske prosvetne in kulturne dejavnosti sredi Roža.
suspendirali, zatem pa prisilno upokojili.
Leta 1919 častni dirigent Mariborske opere
Viktor Parma se je takoj po ustanovitvi prvega mariborskega gledališča pridružil Hinku Nučiču ter postal častni kapelnik in dirigent tedanjega mariborskega opernega orkestra. Mariboru je Viktor Parma ostal zvest pet let, vse do smrti. Na mariborskem odru so se pod taktirko Viktorja Parme zvrstile številne njegove operne in operetne kompozicije.
Na božični dan je Viktor Parma umrl v mariborski bolnišnici. Zaradi tedanjih obveznih božičnih praznikov se je Parmov pogreb nekoliko zavlekel. Na prevoz v Ljubljano je čakalo njegovo truplo v mariborskem narodnem domu, odkoder so ga v žalnem sprevodu tisoči Mariborčanov pospremili do kolodvora. Žalne koračnice mu je v slovo igrala tedanja mariborska vojaška godba, ki mu je tik pred odhodom vlaka zaigrala v slovo še njegovo slovito koračnico Mladi vojaki.
Koračnica, ki je obšla ves svet
Leta 1900 je Viktor Parma na besedilo Josipa Jurčiča skomponiral koračnico Mladi vojaki. Ta koračnica je neverjetno hitro zaslovela doma in v tujini. V svoj program so jo sprejele vse tedanje godbe na pihala, in znana je postala celo v Ameriki.
Za svoje plodovito delo je Viktor Parma prejel številna priznanja, med drugim tudi red sv. Save. Starejša generacija Maribora pa se še spominja zadnje uprizoritve Parmove operete Caričine Amazonke. 19. marca 1941 je bila namreč uprizoritev te operete v polni gledališki dvorani. Tedaj je že močno dišalo po vojni. Naslednjega dne, 20. marca, so morali biti že vsi tedanji vojaški godbeniki, ki so sestavljali mariborski orkester, v mariborskih kasarnah v strogi pripravljenosti. Tako so bile Caričine Amazonke kot zadnje glasbeno delo v predvojnem Mariboru uprizorjene 17 let po skladateljevi smrti.	B. P.
_______MESTNO GLEDALIŠČE___________
PETEK, 10. januarja, ob 19.30: DIJAK PROSJAK (Der Bettelstudent), opereta Karla Millockerja. — SOBOTA, 11. januarja, ob 19.30 LA TRAVIATA, operna premiera Giuseppa Verdija. Delo bodo peli v italijanskem jeziku. — TOREK, 14. januarja, ob 19.30: DIJAK PROSJAK. — SREDA, 15. januarja, ob 19.30: LA TRAVIATA. — ČETRTEK, 16. januarja, ob 19.30: PAGANINI, opereta Franza Lebarja.
Sodobna slovenska lirika v Dokumentih
V Kolnu izhaja že trideset let časopis »za nadnacionalno sodelovanje« z naslovom »Dokumente«. V zadnjem letošnjem zvezku je priobčil z naslovom »Sloiuenische Lyrik der Gegen-wart« (Sodobna slovenska lirika) 27 prevodov iz naše poezije, ki jih je uredništvo posnelo iz knjige, ki je letos izšla pri dort-mundski založbi Wulff-Verlag. Za to zbirko je pesmi prevedel dr. Franjo Smerdu, ki je že s prejšnjimi prevodi v nemščino izpričal tankočutno jezikovno znanje in pravi pesniški navdih. Iz omenjene knjige je posneta tudi uvodna beseda Filipa Kalana, ki slikovito opisuje kulturno okolje, v katerem je nastajala tu predstavljena lirika; nato se vrste njeni izbrani primeri. Večina pesnikov je zastopana z dvema pesmima, neka-
teri pa samo z eno. Za revijo »Dokumente« jo izbrali pesmi Petra Levca, Ivana Minattija, Jožeta Šmida, Lojzeta Krakarja, Janeza Ovsca, Branka Hofmana, Kajetana Koviča, Janeza Menarta, Toneta Pavčka, Daneta Zajca, Gregorja Strniše, Jožeta Snoja, Vena Tauferja, Hermana Vogla, Svetlane Makarovič in Ervina Fritza. — V tem zvezku simpatične kolnske revije je objavljen tudi sestavek Freda Vieleahna »Freie Diskus-sion in Jugoslarvien« (Svobodna diskusija v Jugoslaviji). Tu je pisec z očitno solidarnostjo in s polnim razumevanjem orisal potek in idejni značaj letošnjega pisateljskega sestanka v Portorožu, ki ga je organiziral slovenski PEN klub pod vodstvom Mire Miheličeve.
Odprtje ateljeja akademskega kiparja prof. Franceta Goršeta
V okviru praznovanja 65. obletnice Slovenskega prosvetnega društva „Kočna“ v Svečah je bilo na Štefanovo ob enajsti uri dopoldne slovesno odprtje ateljeja akademskega kiparja prof. Franceta Goršeta. Odprtja se je udeležilo precej domačinov, vaščanov, ki z velikim zanimanjem zasledujejo u-metnikovo ustvarjalno delo, odkar se je naselil v tej preprosti rožan-ski vasi. Pri slovesnosti je bilo navzočih tudi mnogo umetnikovih prijateljev in znanih kulturnih delavcev s Primorske, predvsem Goriške, iz Ljubljane in seveda s Koroške. Med udeleženci smo videli tudi slovenske umetnike, kot profesorico Zorko W e i s s , Gustava Janu-š a, Andreja Kosiča in arhitekta prof. Janeza O s w a I d a.
Za uvod slovesnosti je zapel domači moški pevski zbor pod vodstvom prof. dr. Antona Feiniga pesem »Slavček mili", nato pa je pozdravil predsednik Slovenskega prosvetnega društva »Kočna" dr. Valentin Inzko vse navzoče, med njimi tudi hčerke in sorodnike bivšega gospodarja kmečke hiše, Franca M u d n a , ki je bil skozi več let v Svečah tudi organist in
tajnik Slovenskega prosvetnega društva. Njegov dom služi sedaj še v širšem pomenu umetnosti in slovenski kulturi. Dr. Inzko je poudaril, da so se udeležili odprtja predstavniki slovenskega kulturnega življenja iz zamejstva in Slovenije, iz krajev torej, v katerih umetnik sedaj ustvarja.
Po predsednikovih pozdravnih besedah je predstavil prof. dr. Janko Zerzer umetnika in njegovo delo. Prof. France Gorše je ustvarjal kot umetnik pred drugo svetovno vojno v Sloveniji. Že tedaj je bil kot umetnik priznan. Imel je svojo šolo, z razstavami in deli, ki jih najdemo tako v Ljubljani kot v Beogradu je bogatil slovenski kulturni prostor, preko njega pa je seznanjal o slovenski kiparski umetnosti tudi druge, predvsem sosedne narode.
Leta 1945 se je preselil prof. Gorše v Trst, kjer je poučeval tudi na srednji šoli in sodeloval pri slovenskem radiu. Kot umetnik je zapustil na Primorskem močne sledove. Leta 1952 se je preselil v Združene države Amerike. Ustvarjal je v New Yorku, v Clevelandu in v Kanadi. Največ njegovih del se
Viktor Parma - skladatelj koračnice „Mladi vojaki"
Glavni kralj
GJavni kralj, gospod Andrej Janko, in jaz sam, prav tako priložnostni igralec in komediant, sva tiste revne dni stanovala v odročni ulici velikega mesta. Gospod Bregar, zamorski kralj, je stanoval na drugem koncu mesta.
V najini majhni sobici sva sušila perilo, pila najcenejše žganje in sanjala o boljših časih.
Vsako jutro smo se v zgodnjem januarskem času sestali v zakotni krčmi in se nato, oblečeni v svete tri kralje, odpravili na delovna mesta.
Igralske obrti se nismo nikoli izučili. Nikakršnih diplom nismo imeli. Gospod Janko, ki smo mu pravili Glavni kralj, je bil nekoč obrtnik, čevljar verjetno. Vendar je zaradi pijančevanja obrt zapravil, pa tudi poznejše cerkovništvo se mu ni dobro obneslo. Gospod Janko, ki je bil silno debel in visok, je torej predstavljal glavnega kralja, čeprav nismo vedeli, kdo je glavni kralj pravzaprav bil.
Kadar je bil docela pijan, je Glavni kralj samo ihtavo sikal: „Bolte-žar, Boltežar!"
Torej je bil, tako smo si mislili, glavni kralj Boltežar.
Gospod Bregar je bil svoje dni računovodja. Vendar je nesrečno in nerodno poneveril večjo vsoto, tako da je moral za več let v luknjo. Kaj se hoče! S svojo neznatno, a v nekem smislu docela eksotično postavico je dobro predstavljal zamorskega svetega kralja. Seveda, kadar se je Bregar že zjutraj nekoliko preveč napil, je v vlogi kralja kar preveč pretiraval. Silno imenitno se je držal in vedel, dostojanstveno je krilil z rokami in donel z mogočnim glasom. Majhni otroci so se ga tedaj posebno bali. Čutili so premoč silovitega duhovnega človeka, ki je po rodu morda res bil kralj, gotovo pa je prihajal vsaj iz boljše družbe.
Starejši pa so se samo ironično in prizadeto smehljali. Čutili so, da je s kraljem morda nekaj narobe. Če je iz kraljevih ust tedaj udaril zadah po slabem žganju, so mnogi takoj vedeli, koliko je ura. Kar nič nismo tedaj bili veseli, saj smo pre-
jeli za kazen manj ali pa zelo malo denarja.
Iz gledališča smo po zaslugi nekega prijaznega duhovnika dobili tri kraljevska oblačila. Kričavo rdeče in modro, a vseeno že sprano platno, oguljeni žamet, prstan iz barvnega stekla, bakrene in pločevinaste verižice.
Mestna uprava nas je naročila v bolnišnico. Tu smo se majali med posteljami, ljubeznivo smehljali, kimali z glavami in se trudili pobožno gledati. Pod božičnim drevesom smo hripavo zapeli pobožno pesem in čakali na plačilo.
Glavna sestra nam je velela, naj odidemo v sprejemno sobo. Tu so nam dali pomaranče, piškote, bonbone in vsakdo je popil kozarec pomarančnega soka. Glavni kralj je bil od gneva kar zabuhel v obraz. „Saprlot,“ je rekel, „žganje bi se mi bolje prileglo!"
Po dopoldanskem obisku v bolnici smo bili povabljeni v neki o-troški vrtec. Tu ni bilo tako slabo, ker so bile vrtnarice mlade in prijazne in so nam dale kar precej denarja. Na otroke smo naredili karseda ugoden in dostojanstven vtis, čeprav je zamorec Bregar strahovito krilil z rokami in nekaj nerazločno momljal predse.
Opoldne se je Bregar nekoliko preveč napil. Zato se je po kosilu zelo majal po cestah. V roke sva mu potisnila palico in mu velela, naj dela vtis zelo betežnega starega zamorskega kralja.
Ta misel niti ni bila tako slaba. Ljudje so začutili nekakšno usmiljenje s tem ubogim bitjem. Nastopali smo po sirotišnicah, otroških vrtcih, hiralnicah, bili smo v umobolnici in podobno. Moram reči, da smo popoldne zelo dobro zaslužili.
Glavni kralj gospod Janko je bil kar rdeč v obraz zaradi petja, zmagoslavnega nastopanja, toplega zraka in obilne pijače in jedače.
Po večerji, ki smo jo odpravili kar stoje v bifeju, smo imeli še en nastop, in kakšen nastop.
Cerkvena organizacija je priredila v župnijski dvorani poseben slavnostni večer.
Zelo sem občudoval pločevinasti prstan z barvno črepinjo na sredi, ki se je tako dostojanstveno smehljal z moje roke.
Da, bil sem kralj, sam pravcati sveti kralj, jaz, ki so me drugače imenovali kurji tat in s prstom kazali name. Svoje dni me je bil oče dal v šole, da bi se česa izučil. Vendar mi učenje ni šlo izpod rok. Vse, kar sem se v teh šolah naučil, je bil izrek „Semper et ubique“. To so bile latinske besede in baje so pomenile „Vedno in povsod". Kadar sem bil zelo pijan, sem ponavadi imel navado izrekati to svojo tako težko pridobljeno in priborjeno učenost. Zato so mi ljudje kar začeli porekati „Semper-et-ubique“. Semper-et-ubique je prišel, Sem-
Objokani dan se je grbančil v sivini polnih oblakov in vijoličasta luč bliska je posvetila skozi okno in bežno začrtala oblike belih postelj in spečih teles.
Zamišljeno je strmel predse in mimo njega so se pomikale nedoločene vizije njegovega preprostega in povprečnega življenja. Univerza, množica študentov, ki so z vpitjem omamljali svoje težave in se kriče odpravljali v mesto ...
Zmešane slike so letele sem in tja kot muhe v vročičnih možganih. Ni molil in niti ni priporočil svoje duše Bogu, saj se ni zavedal nobenega smrtnega greha, saj ni nikomur nič hudega naredil. Hotel je spati — še nikoli ni bil tako u-trujen. A nanj so se zgrinjale slike v podobi velikih lepakov, mora ga je pritiskala k tlom, med bele rjuhe in mehko posteljnino.
Spomnil se je besed, ki so ga tisto vroče sobotno popoldne tako užalile:
»Boris, ti si osel. Ja, no — saj kaj drugega ne moreš biti! Opravičuješ se s tem, da ne poznaš razloga našega početja in se umikaš, češ da bodo domači v skrbeh, če te ne bo domov ...«
Jezil se je na svojo ravnodušnost ob teh besedah, a demonstracija, stavke, tepeži in kričanje so se mu upirali in ni se hotel pridružiti svojim tovarišem. Oče mu
per-et-ubique je ukradel kokoš in podobno.
A kaj bi modrovali! To so pač pasti in trdote življenja. Priznam, tudi sam jim nisem ušel!
Torej smo stali tam v dvorani na odru in bili smo središče sveta in osrednji dogodek večera. Kljub vinjenosti smo se kar zbrali, tako da smo vlogo dobro odigrali., Peli smo cerkvene pesmi, se smehljali in priklanjali.
Večer nam je prinesel precej denarja. Glavni kralj gospod Janko je še pred nama odkoracal v krčmo in kar v kraljevskem ornatu zaropotal po mizi. Vsedli smo se k topli peči in žganje nam je klokotalo po grlu.
(Dalje na 7. strani)
je prepovedal. Sam se ni zanimal za politiko in živel je mirno življenje v vasi, ne meneč se za dogajanja, ki so mnogokrat razburila tudi najbolj pasivno množico. Poleg tega je bil Boris edinec in lahko bi se mu kaj hudega pripetilo.
Končno se je nekega dne, po dolgem oklevanju, odločil. Tudi on, da, tudi on naj bo aktivna sestavina te množice, tudi on bo odslej kričal v prvi vrsti...
S težkimi koraki so študenti stopali po široki tlakovani cesti in kričali gesla. Med množico so se slišali razburjeni kriki: »Na Trg edinosti! Na Trg edinosti!«
Sam je tulil z njimi in se veselil bodoče zmage. Da, zmage, saj je bilo usojeno, da bo mladina zmagala, da bodo novi atomi razgradili stare.
Končno so prišli na cilj. Ob vogalih so jih čakali oboroženi policaji, ki so se pripravljali na to, da preprečijo morebitne tepeže.
Bil je najlepši dan v njegovem življenju. Bilo je tako lepo, tako veličastno — kot da bi si sonce podalo roko s tem tako važnim dnem.
Kakor v sanjah je opazil nenaden nemir, ki se je polaščal njegovih tovarišev. Množica se je prerivala, se pehala sem in tja kot deroča reka ob poplavi. Nenadoma se je zavrtelo nebo nad njim, še močneje je posvetilo sonce, a že
V nevihti
ga je objela tema. Bolečina ga je obvladala samo za trenutek, vendar ni več vedel ne kod, ne kam.
Zbudil se je z obvezami, z nadležno, žgečkajočo bolečino nekje na glavi. Vprašujoč je pogledal in se zganil, da bi si ogledal novo, neznano okolico. Zaječal je in stisnil zobe.
Oblaki so nepremično stali na nebu in po malem izgubljali svoje turobne obrise. Čutil je, kako mu po čelu curlja tanka rečica in ga žgečka tik ob ušesu. Svoj konec je prenašal ravnodušno, topo, niti ve-
Sreča
Zvezdnata noč, luna na nebu.
Vse je tiho, prsti najini prepletajo se.
Čutim tvoj topel dih, čutim tvojo toplo dlan, čutim vonj pomladi.
Objem tvoj zdrami me iz sanj...
Ko s poljubom nase me prikleneš, želim, da sreča bi ostala.
A že se je naredil dan, in izpustila dlan je drago dlan.
Potem? Potem odšla sva vsak na svojo stran.
A. R.
\
\
V
5
i'
v

del ni, čemu vse to. Ni bil vajen bolečin in v svojem otroštvu se je strašno bal injekcij, s katerimi mu je mama grozila, če je ni ubogal. Umiral je v upanju, da bo njegova smrt pomenila nekaj za vse — za mater, za očeta, za njegove sošolce, za ...
Nevihta je tulila v noč. Bliski so sekali prostor in čas, ropotanje groma je zamiralo v daljavi. Poslednja svetloba je oblila predmete v sobi in oplazila mrtvo truplo.
Rastlinje, ki je raslo v parku pred bolnico, se je edino veselilo mokrega dne in z razprtimi listi pričakovalo, da se na skrivnosten način zbudi novo življenje in po nevihti raste naprej.
E. S.
eeeeeoeeeeeeeeeeeeeeoeeeeeeeeeeeeeeeeeooeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeoeeeeeeeooeeeeeoeeeeeeeeeeoeeeeeeceeoooooooooooeoooeoeooooeooooeeooeeoe
-----------------------------------------------
DR. IVAN TAVČAR :	12
a fejttti
V_______________________________________________J
..Pojdiva domov!" je zaječala. Do doma ni izpregovorila besedice. Samo sedaj in sedaj me je premerila s plahim očesom, prav kakor da bi ne mogla verjeti, da se ji je kaj takega pripetilo.
Skoraj pri vasi sva srečala Luco. Imela je koš ob rami in srp v roki.
„No, Luca, kam pa, kam?" jo vprašam.
Bolezen se ji je še vedno poznala in bila je kakor suh list, ki je ležal vso zimo pod snegom. Odgovorila je:
„V Kalarjevo dolino grem in požela bom .vranje noge'. Dosti jih tam raste, Kalar je dovolil, da jih lahko požanjem. Za prašiče so pa le dobre."
Obraz se ji je pričel žareti in nekako slovesno je pričela pripovedovati:
„Gotovo še ne veste, da bo naš Matijček stopil v službo h Kalarju. Komaj sedemnajst let ima, pa bo že za volarja. Te ko j se mi dobro zdi!"
„Kako je pa s Šimnom?"
„Šimen, ta je pa žival! Dela, pa veliko ne more. Gradiška še vedno je na njem!"
Beseda „žival“ ali pa še celo „živalica“ je v našem pogorju najnežnejši izraz ljubezni ali sočutja. Ko sem ta izraz uvedel v slovensko povest, sem se moral s Stritarjem skoraj boriti, da mi ga ni črtal; pokojni Erjavec, ki je bil najmehkejša, pa tudi najplemenitejša slovenska duša, mi pa „živali“ v mojem ..Tržačanu" sploh nikdar odpustiti ni mogel. Niti Stritar niti Erjavec me nista mogla predrugačiti: „živalica“ je naš najnežnejši izraz ljubezni ali pa usmiljenja! —
Luca se je odpravljala: „Vranja noga se sama ne poža-nje.“ Zopet je z žarečim obrazom ponovila: „To pa vama povem, tekoj sem vesela, da pride fant h Kalarju!"
Vlil.
Drugi dan še nisem odšel. Pripetilo se je, kar se je pri Presečnikovih vsako leto parkrat dogajalo: Liza in Danijel sta se sprla. Pred hlevom, tako da vaškim otročajem ni ostalo prikrito, sta se nekaj rvala. Pri koncu pa je bil Danijel tako rekoč pred vso vasjo tepen. Pri nas je namreč navada, da sme ženska, če je slabe volje, tudi udariti; sramota pa je, če moški žensko tepe. Veliko pretepov sem že videl; ko je dekle vleklo svojega iz tolpe pretepačev, so padali tudi udarci, ali na dekleta ni padel niti eden in najsi je bilo še tako sitno!
V Danijelu je vse kipelo, nazaj udariti pa ni smel. Zatorej je Presečniku „ušei“ ter izginil od dela, da niso vedeli kam. Moral sem jaz opraviti njegovo delo, ker gospodar vsega ni zmogel.
Potekel je prvi dan, a Danijela od nikoder; tudi drugi dan se je bližal koncu, ali Danijela še vedno od nikoder! Bili smo pri večerji, ko jo prilomasti v hišo. Sedel je takoj pri vratih na klop pod sklednik ter izpregovoril: „Le eden naj mi katero reče!"
Škripal je z zobmi in srdito stezal roke kvišku. Zadel je ob žličnik na steni, da se je sprožil ter padel po tleh. Žlice in kuhalnice so letele na vse strani. Liza je vstala od mize, pobrala žličnik in kar se je bilo raztreslo iz njega. Pri tem ni izpregovorila besedice, kar je hlapčeta še bolj stogotilo.
Škripal je: „Tako bo mene tolklo! Le čakaj, saj boš enkrat moja žena! Ti! Ti!" Liza je pobrala svoje reči ter jih odnesla v vežo. Če tepe mož svojo ženo, to sicer ni lepo, ampak sramotno ni, kakor je sramotno tedaj, če udariš tujo žensko!
Tisti večer je jedel z nami karlovški Anžon, znana prikazen v pogorju. Iz karlovškega mlina mu je bil oče izgovoril strm in malo rodoviten breg, bratje pa so mu po-
magali, da je na tem bregu postavil leseno kočo, v kateri je prebival. Kar je potreboval, si je s trudom pridelal v teh svojih melinah, kjer je vsako leto prekopal nekaj ledine. Ostalo pa mu je še toliko senožeti, da je redil kravico v hlevu. Postranskega zaslužka si je pridobival s tem, da je hodil na Tolminsko po nože in nožičke, če je dobil kako naročilo. Bil je velik čudak, a ljudje so ga imeli radi. Tudi k Presečnikovim je zahajal, in umelo se je, da mora sesti za mizo in jesti. Prihajal ni samo zaradi tolminskih no-žičk, prihajal je tudi zaradi Lize. Star je bil nad petdeset let, a njegova večna želja je bila, da bi mu Bog odkazal ženico, ki bi malo jedla — glavno je moral snesti sam, ker je bil visok ko hrast in širok ko hiša — in veliko delala. Tudi otrok je hotel imeti, ker je zakon zato vpeljan, da se dobe otroci, kar je vam, častite gospe, itak komaj znano.
Karlovški Anžon je bil tisti večer gospodarju prinesel naročeno nožičko, po katero je bil ..bruhnil" na Tolminsko, Lizi pa ruto rumenih hrušk, po katere je bil »bruhnil" na Cerkljansko. Že nekaj let sem je prinašal Presečnikovi dekli te hruške in upal je, da ji polagoma z njimi omehča srce, da postane njegova žena. Liza je leto za letom hruške pohrustavala, kozavega svojega Danijela pa vendar ni hotela pustiti. Vzlic temu je gojil Danijel grdo jezo na Anžona in tudi ta večer je prišel p rej ko n e samo zategadelj domov, ker je slišal, da je oni v hiši. Ni se mu videlo previdno, puščati Lizo samo s snubačem, ki je imel njivo, kočo, „hlev in kravšeta".
Ko se je Liza zopet vrnila v hišo, je hlapče znova zakričal:
„Le čakaj, ko boš moja, potlej boš videla, kdo bo trpel v hiši, stara reta ti!"
Oglasil se je Anžon počasi in važno:
„Z žensko se lahko tudi drugače govori, bi jaz dejal."
To je Danijela močno razpalilo:
„Kaj se boš ti zame menil! Jaz bi dejal," — tu je oponašal karlovškega govorico — „da človek lahko kaj iztakne!"
(Dalje prihodnjič)
RADIO CELOVEC
SLOVENSKE 0DDA1E
NEDELJA, 12. 1.: 7.05 Duhovni nagovor. — Po vaši želji.
PONEDELJEK. 13. 1.: 13.45 Celovški radijski dnevnik. — Aktualna znanost. — Harmonika, kitara, bas.
TOREK, 14. 1.: 9.30 Land an der Drau — Dežela ob Dravi. — 13.45 Celovški radijski dnevnik. — Šport. — Otroci, poslušajte!
SREDA, 15. 1.: 9.15 Slovenska šolska oddaja — IV. — 13.45 Celovški radijski dnevnik. — F. Kukoviča: Ded pripoveduje — „Turki pred Železno Kaplo".
ČETRTEK, 16. 1.: 13.45 Celovški radijski dnevnik. — Iz kulturnega življenja koroških Slovencev.
PETEK, 17. 1.: 13.45 Celovški radijski dnevnik. — M. Kumer-Črčej: Douta po rijeci — 3. — Dr. E. Prunč: Iz naše kulturne zakladnice za našo kulturno zakladnico.
SOBOTA, 18. 1.: 9.45 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
TV AVSTRIJA
1. PROGRAM
NEDELJA, 12. januarja:
9-25—11.00 Tekmovanje za smučarski pokal v VVengnu: Slalom za moške; 1. spust 12.55—14.00 2. spust
16.30	Za otroke od 6. leta dalje:
Tobi in Tobija
17.00	Kralj Bradač dušilec
17.30	Za družino: Jurij
17.55 Lahko noč za najmlajše
18.00	Dragulji 7. celine
18.25 Kako nastane prirodoznanski film
19.10	Film o grenlandski ekspediciji
19.30	Čas v sliki 19.45 Šport
20.10	Kristjan v času 20.15 Čudežna noč
22.00	Čas v sliki — nočna izdaja in šport
PONEDELJEK, 13. januarja:
18.00	Znanje — aktualno 18.25 Lahko noč za najmlajše
18.30	V kraljestvu divjih živali
19.00	Avstrija v sliki 19.20 ORF danes
19.30	Čas v sliki in kultura 20.06 Šport
20.15 Boney
21.05	Stoj!
22.05	čas v sliki — nočna izdaja
TOREK, 14. januarja:
18.00	Walter in Connie: Tečaj angleškega jezika
18.25 Lahko noč za najmlajše
18.30	Rožnordeči panter
19.00	Avstrija v sliki z Južno Tirolsko 19.20 ORF danes
19.30	Čas v sliki in kultura 20.06 Šport
20.15 Johny in Rijk: Skeči in čenčanje
21.00	Režiserski festival: Luis Bunuel: Dih kuge v džungli
22.30	Čas v sliki — nočna izdaja
SREDA, 15. januarja:
10.00	TV v šoli: Srečanje z Egiptom
10.30	Nova matematika: Verjetnostni račun 1
11.00	Program za delavce: Sacramento
12.55—	14.10 Tekmovanje za smučarski pokal v Schrunsu: Smuk za ženske
16.30	Za otroke od 8. leta dalje:
Mali športni ABC
17.35 Lassie
18.00	Tečaj francoskega jezika 18.25 Lahko noč za najmlajše
18.30	Tri deklice in trije dečki
19.00	Avstrija v sliki
19.20	ORF danes
19.30	Čas v sliki in kultura 20.06 Šport
20.15 Panorama
21.20	Arsene Lupin (4):
„Gospa dela kupčije"
22.10 Čas v sliki — nočna izdaja.
ČETRTEK, 16. januarja:
9.55—11.10 Tekmovanje za svetovni smučarski pokal v Schrunsu: Slalom za ženske: 1. spust
12.55—	14.00 2. spust
18.00	Tečaj ruskega jezika 18.25 Lahko noč za najmlajše
18.30	Šport
19.00	Avstrija v sliki
19.20	ORF danes
19.30	Čas v sliki in kultura 20.06 Šport
20.15 Spi dobro, stražar, Ephraima Kishoma
21.40 Čas v sliki — nočna izdaja 21.45 IMDT
PETEK, 17. januarja:
10.00	TV v šoli: Arheološke najdbe na Kitajskem
10.30	Javno gospodinjstvo
11.00	Program za delavce:
Čudežna noč
18.00	Orientacija
18.25 Lahko noč za najmlajše
18.30	Družina Feuerstein
19.00	Avstrija v sliki
19.20	ORF danes
19.30	Čas v sliki in kultura 20.06 Šport
20.15 Uradni spisi XY — nerešeni
21.20	Diskusija v TV
22.20	Čas v sliki — nočna izdaja
22.25	Formicula, utopistični film o mravljah velikankah v Novi Mehiki
23.5	Uradni spisi XY — nerešeni
SOBOTA, 18. januarja:
11.55—13.10 Tekmovanje za svetovni smučarski pokal v Kitzbuhlu: Smuk za moške
15.55	Koncertna ura
16.55	Za otroke od 5. leta dalje: Pošiljka z mišjo
17.20	Calimero
17.25	Klub seniorjev
18.25	Lahko noč za najmlajše
18.30	Kultura — posebno
18.55	Dober večer reče v soboto zvečer Heinz Conrads
19.20	ORF danes
19.30	Čas v sliki
20.06	Šport
20.15 Na tekočem traku
21.50 Šport
22.20	Čas v sliki — nočna izdaja
22.25	Trije tekmeci, kriminalni film v soboto zvečer
TV AVSTRIJA
2. PROGRAM
NEDELJA, 12. januarja:
18.00	Tedenski magazin 18.30 Prerezi
19.45	Kultura — posebno 20.10 Okolica
20.15	Derrick: ..Polnočni avtobus"
21.15	TV pogled v preteklosti
22.00	Vprašanja kristjana
22.05	Čas v sliki
PONEDELJEK, 13. januarja:
18.30 Ikone — freske — mozaiki
18.45	Mišljenje — učenje — pozaba
20.06	Znanstvena poročila 20.09 Okolica
20.15	Srečanje s Friedrichom Guldo
21.05	Spodbude
21.40 Tekmovanje za svetovni smučarski pokal v Adelbodnu: Veleslalom za moške
22.00	Televizijske ponovitve
TOREK, 14. januarja:
18.30 Šolska televizija: Nova matematika
19.00	Človek in stroj
20.06	Znanstvena poročila 20.09 Okolica
20.15 Veliki Caruso (slavje glasu) 21.55 Ponovitve
SREDA, 15. januarja:
18.30 Šolska televizija:
Nova matematika
19.00	Rastlinsko varstvo na novih poteh
20.06 Znanstvena poročila
20.09 Okolica
20.15 Svet in znanost
22.00	Tekmovanje za svetovni smučarski pokal v Schrunsu: Smuk za ženske
22.20 Ponovitve
ČETRTEK, 16. januarja:
10.00	Šolska televizija: Elektrika — km 1943
10.30	Nova matematika
11.00	Solotvoren
11.30	Gost pri Francu Tumlerju
12.00	Madrid in srednja Španija
18.30	Šolska televizija: Arheološke najdbe na Kitajskem
19.00	Orgle
20.06 Znanstvena poročila 20.09 Okolica
20.15	Teleobjektiv
21.15	„Vodja“ (2): „Kdo je Barbara?"
22.00	Ponovitve
PETEK, 17. januarja:
18.30 Šolska televizija: Zakon
19.00	Pred potopom
20.00	Spotoma ob koncu tedna 20.06 Znanstvena poročila 20.09 Okolica
20.15	Režiserski festival: Luis Banuel: PREPAD STRASTI
21.50 Ponovitve
SOBOTA, 18. januarja:
17.00	Režiserski festival: Luis Bunuel: ROBINZON CRUSOE
18.30 Najboljše iz serije Stana Laurela in Oliverja Hardyja
18.30	Glasbena poročila, nato Veselje ob glasbi
20.06 Znanstvena poročila
20.09 Okolica
20.15 „Kralj Edip", Sofoklejeva tragedija
21.30	Galerija
22.00 Čas v sliki.
MILO ZA DRAGO
„Vas bi imel morski pes za kar pošten zalogaj!" se obregne suh bledo-iičnik ob zajetno plavalko.
„Potem se pa kar držite v bližini," ga zavrne debeluška, „da bo imel še zobotrebec pri roki!"
Glavni kralj
(Nadaljevanje s 6. strani)
„Jaz sem Glavni kralj," je silovito in divje grmel gospod Janko.
Gostilničarja in prisotne goste je smešni prizor očitno zabaval. Smejali so se, brili norce iz svetih treh kraljev in nam natakali žganje.
»Razumete," je renčal gospod Janko. „Jaz sem zakonito in nepreklicno Glavni kralj... In vi vsi skupaj ste bedaki...“
Zaničljivo nas je pogledal.
Drobceno telo gospoda Bregarja se je sunkovito streslo in napelo.
»Zamorec, daljni zamorec je glavni kralj!" je siknil.
Gospod Janko je kar prebledel. Treščil je kozarec žganja po tleh in zagrmel: »Kako! Ti smrdljivi čr-nuhi že niso glavni kralji!"
Jezik se mi je kar zapletal in
vendar sem momljal »Semper et ubigue, samo semper et ubigue!"
»Ti bom že dal tvoj semper et ubigue!" je spet zarohnel gospod Janko in me pahnil s stola.
Zavrtelo se mi je v glavi, gospod Janko pa je divje in neusmiljeno kričal: »Jaz sem edini Glavni kralj!"
Sram me je postalo. Mi bi naj bili sveti trije kralji, mi berači in potepuhi! Nekaj dostojanstva je še bilo v meni. Spomnil sem se na Jezusa, na njega, katerega častilce smo igrali, ne da bi se ga spomnili.
»On, Jezus, je naš glavni kralj," sem presenečeno vzkliknil.
Janko in Bregar sta me pogledala z rdečima, zapitima obrazoma. Bregar je osramočeno povesil glavo in Janko, ta naš glavni kralj, je trpko obmolčal.
LEV DETELA
O narečnih besedah
Avgusta leta 1974 je NT v kulturnem obzorniku objavil dva prispevka o narečnem besednem gradivu, ki zbujata pozornost. Prvi članek z naslovom „Čas je, da se zavedamo važnosti slovenskih narečnih besed" se vneto poteguje za bogatenje in domačenje besedišča knjižnega jezika s prevzemanjem narečnih besed (posebno iz obrobnih dialektov) in poziva k splošnemu zbiranju narečnih besed in izrazov ...
vidiki V RAZVOJU SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA
| Prvi del članka se dotika nekaterih vidikov v razvoju slovenskega knjižnega jezika v preteklosti in vsebuje nekaj preostro postavljenih ali močno tveganih trditev. Pri tem se pisec članka v odnosu do tako imenova-n'h tujk opredeljuje za določeno inačico Jezikovnega purizma. V tem vprašanju, me-je treba veliko previdnosti, da boga-,m° jezik funkcionalno, ne da bi rušili njegovo ustaljenost, ki je predpogoj za osnovno sporazumevanje. Težko bi se pridružili odi mnenju, da »je ostalo besedje knjižne slovenščine omejeno le na osrednja slovenska narečja". Tako npr. »Megiser" (1744) celovških jezuitov in Gutsmannova slovnica ' '77) in Gutsmannov slovar (1789) niso bili rez vpliva na razvoj besednega sklada osrednjega knjižnega jezika. Dalje člankar
pravi, da imajo ljudje (obrobnih slovenskih krajev) ob knjižni slovenščini občutek, »da jim je odmaknjena, preveč umetna in drugačna, tako da se je morajo učiti kakor tujega jezika. Dovolj je poslušati negotovo jecljanje naših ljudi, kadar so prisiljeni govoriti v knjižni slovenščini in opazovati neprijetno zadrego, v kateri se znajdejo pogosto celo izobraženi ljudje v intervjujih (...) ali v javnih govorih, ker občutijo preveliko razliko med knjižno slovenščino in ljudskim govorom." Z ugotovitvijo in označitvijo tega pojava bi se laže strinjali kakor s pojasnilom zanj. Najprej je treba pribiti, da ta pojav ni nekaj izjemnega, za slovenski jezikovni prostor tipičnega. Mislim, da ta »odmaknjenost" knjižnega od »ljudskega jezika" pri nas ni večja kakor npr. v italijanskem ali francoskem ali nemškem jezikovnem prostoru. Skrajni konci teh jezikovno-kulturnih enot se morejo res dobro sporazumevati le po skupnem knjižnem jeziku ali po bližnji pogovorni obliki. Tega skupnega splošnega knjižnega jezika se po vsem svetu učijo predvsem v šoli. Kjer šolski sistem ni ustrezal ali ne ustreza potrebam jezikovne izobrazbe, tam kajpak redno nastopajo določene težave. Take probleme poznajo tudi druge nacionalne manjšine, ki so životarile v enako ali podobno neugodnih razmerah kakor Slovenci na avstrijskem Koroškem. Tudi južni Tirolci, vsaj tiste generacije, ki so se šolale v dobi italijanskega fašizma in v prvih povojnih letih, poznajo podobne probleme in pojave. To je bilo vsaj pred petnajstimi leti opazno deloma celo pri visokošolcih iz Južne Tirolske. Kar se
pa tiče prostega govora brez pismenega koncepta, so tu poleg obvladanja jezika in terminologije odločilni seveda še drugi o-sebni dejavniki. Saj so dobri, spretni govorniki danes sploh precej redki.
Omenil bi samo še dejstvo, ki se mi zdi kar bistveno za našo slovensko koroško jezikovno situacijo, da nam manjka izoblikovan in široko vpeljan regionalen (naddia-lektalen) pogovorni jezik, ki bi bil nekje na-vmes med krajevnim dialektom in knjižnim jezikom. Zdi se mi, da smo tu šele na začetku razvoja. Že iz teh kratkih vrstic je, mislim, razvidno, da je treba upoštevati več vzrokov, ki so odgovorni za zgoraj opisani pojav.
ZBIRANJE IN ZAPISOVANJE NAREČNIH BESED
Vendar je treba, čeprav torej z deloma drugačnimi motivi, zelo pozdraviti člankar-jev poziv k zbiranju in zapisovanju narečnih besed. Že dva tedna pozneje je mogel NT (29. avgusta) priobčiti prvi tak seznam posebnih narečnih besed, »ki so v rabi na meji med pliberško in mežiško faro, pod sivo Peco okoli Št. Jurja in Libuč". Poslal ga je, lepo urejenega, gospod Matej I g e r c iz Podkraja pri Libučah. Med temi izrazi je tudi nekaj takih besed, ki se sicer po glasovni strani precej razlikujejo od knjižne oblike, vendar jih pozna tudi Slovenski pravopis (kopše = kopišče, krevo ali krjivo = krilo, kikl = kikla, trjole = karjola ali samokolnica, nuka = vnuka, druga otava; opar = lopar). Od ostalih 26 besed je enajst takih, ki jih že dve uri hoda oddaljeni vogr-ški okoliš (vsaj mlajša generacija) ne pozna (avša, božava, brje, čleti, forzeklni, kumuv, ražmest, tronta, tregl, žvajga, žušem). Seznam vsebuje nekaj pravnih jezikovnih dra-
gocenosti, npr. oblika »člela je" (Bolna žena je člela za malo vode), božava, kumuv, žušem, ražmest. Glede nekaterih besed bi želeli še to ali ono slovnično pojasnilo in zapis, ki bi bolj natančno posnel živo narečno izgovorjavo (npr. dvoglasnike). Nasploh pa smemo reči, da je kratki spisek narečnih besed gospoda Igerca dragocen prispevek za slovensko jezikoslovje. Ko bi še več starejših in mlajših rojakov sledilo temu zgledu, da otmemo pozabi dragoceno jezikovno gradivo!
Zato končujem to pismo s pozivom iz omenjenega članka: V narečnih besedah se skriva marsikaj, »kar je ostalo doslej prezrto in kar bi osvetlilo mnoge stvari v slovenski jezikovni in kulturni zgodovini. Pomenilo bi lep doprinos k materialu, ki ga mora raziskati slovensko jezikoslovje. Mnogi poklici danes izumirajo, mnoga orodja so zaradi moderne tehnike že pozabljena ali zdaj tonejo v pozabljenje, enako besede za razne posode, opravila, kose oblek, hišno opremo, živali, rastline, vremenske razmere in tako dalje. Vse to bi bilo treba zbrati in ohraniti. Tega dela ni mogoče prepustiti zgolj strokovnjakom, ker jih je premalo in ga ne zmorejo. (...) Dejstvo pa je, da se narečja spreminjajo od vasi do vasi in da so vsa enako važna. Stare narečne besede naj bi zapisoval vsakdo, kdor more, predvsem pa seveda dijaška mladina; a tudi kmetje in delavci, gospodinje in dekleta naj bi vrgli na papir v poseben zvezek vsako zanimivo besedo, ki se je spomnijo; in naj zraven napišejo, kaj pomeni, katero orodje, za kaj je služilo in podobno. Napišejo naj besede tako, kakor so jo izgovarjali, ne v knjižnem pravopisu. Prej ali slej se bo našla ustanova, ki bo to gradivo zbrala in ga ovrednotila."
Pavel Zdovc, Pliberk - Dunaj
Veliko slavje v Zahomcu
Navdušen sprejem mladih junakov
Trener France W i e g e I e (s kapo) je pravzaprav pripravil mlade zahom-ške smučarje (od leve na desno na levi sliki): Hanzija M i 11 o n i g a, Karla S c h n a b I a in Hansa W a line r j a , da so danes skakalni čudež iz Zahomca.
Zahomčan Karel S c h n a b I je tačas najboljši skakalec na svetu. Na sliki (desno) si podajajo roke mladi skakalci (od leve na desno): Zmagovalec skakalne turneje VVilli P ii r s 11, tri-zmagovalec Karel S c h n a b I, Baldur Preiml iz Gmtinda in Edi F e d e r e r.
Sijajen uspeh avstrijskih smučarjev-skakalcev
ZAHOMEC. — V torek popoldne je bil za mali kraj Zahomec velik praznik. Domačini in okoličani, zbralo se jih je okoli 1000 ljudi, so navdušeno pozdravili svoje športne junake, smučarje skakalce: Karla S c h n a b I a , Hanzija Milloni-g a in Hansa W a 11 n e r j a , ki so ponesli slavo njihovega ziljskega kraja v široki svet.
Ob navzočnosti deželnega glavarja Leopolda VVagnerja, predsednika deželnega zbora Tilliana in funkcionarjev Avstrijske športne zveze je župan Straje vasi Avgust Millonig med drugim dejal: »Posebno pa pozdravljam naše došle uspešne skakalce: Karla Schnabla, Hanzija Milloniga in Hansa Wallner-ja.“ Nato je šolarka deklamirala njim na čast prav za to priliko sestavljeno pesmico.
Kot so triumfirali v nedeljo avstrijski smučarji v smuku, tako so se v ponedeljek revanžirali Italijani v slalomu, ki je bil v Garmischu. Vsa tri mesta so zasedli italijanski smučarji: 1. Piero Gros, 2. Gustav Thoni, 3. Fausto Radiči; le Poljak Jan Bahleda se je vrnil med italijanske zmagovalce, bil je četrti, že 5. je bil spet Italijan Paolo de Chiesa. Šele osmi je bil prvi Avstrijec Hans Knievvasser, 16. Heidegger, 17. Zvvilling in 22. Trit-scher. To je bilo veliko premalo za nekdaj tako odlične avstrijske tekmovalce v slalomu.
Lestvica po treh tekmovanjih v smuku in slalomu za moške: 1. Franz Klammer (94 točk), 2. Piero Gros (Italija: 75 točk), 3. Werner Grissmann (55 točk), 4. Ingemar Stenmark (Švedska: 45 točk) itd.
Lestvica v svetovnem tekmovanju za smučarski pokal za ženske: 1. A. Moser-Proll (69 točk), 2. Cin-dy Nelson (ZDA: 56 točk), 3. in 4. Rosi Mittermaier in Krista Zech-meister (obe ZRN po 46 točk), 5. VViltrud Drexel (42 točk) itd.
Skupna lestvica za moške: 1.
Avstrija 227 točk, 2. Italija 224, 3.
coK«ccooMooocccasoxcooa
NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik , Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagen-furt. — Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave 84-3-58. Naročnina znaša: mesečno 10.— šil., letno 100.— šil. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Nužej Tolmajer, Ve-rovce št. 2, 9065 Žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26. — Erscheinungsort Klagenfurt. — Verlagspostamt 9020 Kla-genfurt.
P.b. b.
Dr. Janko Wiegele je v slovenščini in nemščini najprej orisal nastanek zahomškega športnega društva in njegovih uspešnih fantov-skakalcev. „Na tem mestu pa,“ je dejal dr. Janko VViegele, „ne smemo pozabiti na našega četrtega skakalca Pepija Gratzerja, ki bi na novoletni skakalni turneji gotovo uspel, če se ne bi pri treningu ponesrečil." Nazadnje je zaprosil deželne oblasti, da bi s finančnimi sredstvi pomagale športnemu društvu v Zahomcu na Zilji, ki je bilo doslej od le-teh bolj zanemarjeno.
Na koncu slavja je deželni glavar Leopold Wagner obljubil zahom-škim športnikom 50.000 šil. kot podporo za nadaljnje uspešno delo.
Švedska 45 točk, 4. ZRN 37, 5. ZDA 34 itd.
Skupna lestvica za ženske: 1.
Avstrija 175 točk, 2. ZRN 126, 3. Francija 94, 4. Švica 75 točk itd.
Skupna lestvica za moške in ženske: 1. Avstrija 402 točke, 2. Italija 224 točk, 3. ZRN 163, 4. Švica 98, 5. Francija 95 točk itd.
V nedeljo po Božiču so prihajali ljudje v takem številu k obirski gostilni „Pri Kovaču", da je primanjkovalo prostora. Vzrok temu je bil kulturni večer pod geslom „Naša domača beseda", ki ga je pripravil Valentin Po-lanšek. Tu so našli zanimiv način, predstaviti občinstvu njihove študente. Kajti recitirali so zgolj mladi, ki so doma na Obirskem in so že končali gimnazijo. Tako je študent Ludvik Karničar seznanil poslušalce s poezijo Valentina Polanška in Gustava Janu-scha, študent Emanuel Polanšek je prebral odlomek iz Turnškove zadnje knjige „Med koroškimi brati" ter pesmi Antona Kuchlinga. Učitelj Miha Travnik je seznanil obiskovalce z izborom pesmi Andreja Kokota ter s še neobjavljenimi verzi Polanška iz zbirke „ Lipov bogec". Študent Mirko O raže je na eni strani predstavil že nad pol stoletja med nami pojočo Milko Hartman, na drugi strani pa umolkle-ga Miška Mačka in Darle Nika. Kot najmlajšega pesnika tega večera je učitelj Engelbert Ojster predstavil Stanka VVakouniga z njegovimi pesmimi, pre-
Tudi na četrti tekmi 23. tradicionalne novoletne skakalne turneje Intersport je Zahomec na Koroškem slavil. Karel S c h n a b I, eden izmed trojice skakalcev Slovenskega športnega društva Zahomec, je zmagal v ponedeljek že tretjič, tokrat v Bischofshofnu. Našemu rojaku Karlu S c h n a b -I u je s trojno zmago uspelo to, kar sta pred njim dosegla najboljša skakalca v zgodovini smučarskih skokov: Recknagel (NDR) in Finec VVirkola.
Karel Schnabl je skočil 94 in 104 metre z oceno: 227,0 točke; 2. Karel Kodejška (ČSSR) s skokoma: 93,5 in 103,5 m, ocena 224,6 točke; 3. H. G. Aschenbach (NDR) skoka: 91 in 103,5 m z oceno 221,1 točke, 4. Rudolf Honel (ČSSR), 5. Edi Federer, 6. Hanzi Millonig, 7. VVilli Piirstl (vsi Avstrija. Naš rojak Zahomčan Millonig je skočil: 92,5 in 98,5 m, ocena 215,7 točke.
Končni rezultati po štirih tekmah skakalne novoletne turneje Inter-šport so tile: 1. VVilli Piirstl (879 točk), 2. Edi Federer (874,2 točke), 3. KareISchnabl (863,3 točke), vsi trije Avstrija, 4.
bral pa je tudi krajši odlomek iz še neobjavljene Polanškove novele „Pričakovanje". Seveda tudi ni manjkalo Messnerjeve proze — iz črtic „Job“ je bral Hribar Hanzi. Posebno slavje tega večera pa je veljalo dr. Avgustu Brumniku, ki je kot prvi Obirčan končal akademski šudij. On se je v kratkem nagovoru zahvalil Obirčanom in menil, da je njegov uspeh istočasno tudi njihov. Udejstvoval se je pa tudi aktivno na tem večeru in bral iz Lipu-ševe knjige ..Škornji".
Za glasbeno povezavo je poskrbel Obirski ženski sekstet, ki je poleg narodnih občuteno zapel pesmi na besedilo in melodijo Polanška.
Škoda, da sta od pesnikov in pisateljev bila navzoča le VVakounig in Turnšek. Obirčani so ju sprejeli s toplo prisrčnostjo. Morali pa bi priti tudi drugi, kajti osebna trenja bi se morala razčistiti, ne da bi trpel naš človek, ki z zanimanjem spremlja kulturno delo v svojih vrstah in ki v veselem pričakovanju spremlja mladje, pa najsi pokuka kjerkoli iz naših tal.
Karel Kodejška (ČSSR) 853,2 točke, 10. Zahomčan Hans W a 11 -n e r, 831,6 točke, 13. Zahomčan Hanzi Millonig, 810,8 točk itd.
ZMAGA V SMUKU ZA MOŠKE
GARMISCH. — Naš koroški domačin iz Brez (Fresach) Franz Klammer je že tretjič zmagal v smaku, in sicer tokrat v Garmischu z več kot poldrugo sekundo prednosti. Zmagoslavje Avstrijcev na nedeljskem smuku za svetovni po-
Borovlje
Na Štefanovo (26. decembra) je priredilo Slovensko prosvetno društvo v Borovljah že tradicionalni »družabni popoldan". V gostilni pri Pošti se je zbralo lepo število ljudi iz Borovelj in bližnje okolice. Z veseljem je predsednik društva lahko pozdravil „Tržiški vokalni instrumentalni ansambel" iz Tržiča in se igralcem zahvalil, da so se odzvali povabilu društva.. V svojem odgovoru je predsednik kulturno prosvetnih organizacij mesta Tržič izrazil zlasti upanje, da bi temu gostovanju sledila še nadaljnja. Po teh kratkih uvodnih besedah pa se je kar kmalu razvila prijetna družabnost ob plesu in slovenski pesmi. Godci iz Tržiča so izvrstno igrali in zabavali občinstvo, le redkokdaj se nudi priložnost zaplesati ob godbi tako kvalitetnega ansambla. Dobro so učinkovali tudi satirični vložki, ki jih je posredoval predsednik kulturno prosvetnih organizacij mesta Tržiča.
Odmev med obiskovalci je bil izvrsten, vsak se je v slovenski družabnosti res dobro počutil. Slovensko prosvetno društvo v Borovljah pa je s to prireditvijo znova dokazalo, da se zaveda svoje naloge, ki jo je v mestu kot so Borovlje prav gotovo težje izvrševati kot na podeželju.
Argentina organizator SP 1978
BUENOS AIRES. — Tajništvo za šport argentinske vlade je uradno potrdilo, da bo Argentina organizirala prihodnje nogometno prvenstvo leta 1978. S to izjavo skuša Argentina pobiti glasove, da prihodnje prvenstvo ne bo v Argentini, zaradi vrste težav, vštevši notranjepolitični položaj. Argentinska nogometna zveza bo čez mesec predložila mednarodni nogometni zvezi podrobno poročilo o pripravah za svetovno prvenstvo, ki ga bo mednarodna nogometna zveza proučila na svojem prihodnjem sestanku v Zurichu, v začetku februarja.
kal je bilo popolno. — 2. je bil Grissmann, 3. pa VValcher.
Skupno je štartalo 68 tekmovalcev, med njimi tudi štirje Jugoslovani, od katerih je Koželj zasedel 52. mesto. 3140 m dolga proga z višinsko razliko 820 m je bila izredno hitra.
PORAZ V SLALOMU ZA ŽENSKE
V Oberstaufnu bi moral biti slalom za ženske, pa so ga zaradi pomanjkanja snega prenesli v Gar-misch, ki je bil zaradi težkega terena, poledenelo smučišče, usodno za večino tekmovalk. Od 78 smučark jih je doseglo cilj le 17. Zmagovalka je bila Švicarka Morerod, pred Zechmeistrovo in Norvežanko Fjedstad. Avstrijke so razočarale: SpieB je bila osma Evi Proli deveta.
Izjava k izjavi
Moja knjiga »Zasramovan-ci... združite se" je kritika ne samo nekih gnilih razmer v avstrijskih političnih strankah in v samem vladnem vrhu naše države, ampak tudi v naših domačih slovenskih organizacijah in njihovem tisku.
Ker pa sem si drznil povedati krstna in družinska imena tudi tistih slovenskih funkcionarjev — ne samo nemških! —, ki za te gnile razmere odgovarjajo, je prišel gospod Valentin Polanšek na novo misel in dejal v zadnjem Slovenskem vestniku in Našem tedniku, da to ni kritika, pač pa »zasramovanje sorojakov".
Ne bom tu z njim polemiziral zaradi dvojne mere in zakaj da se mu njegovo vvagnerjansko »socialistično" partijsko vodstvo — ki ga v omenjeni knjigi neusmiljeno razkrinkavam! — manj smili kakor »zasramovani soroja-ki“, saj je končno sam še zmeraj občinski odbornik te najbolj zasramovane partijske mlakužnice, kar jih je kdaj svet videl in vohal! Prav gotovo DSPA nima škode, da je kot predsednik odstopil, saj bi ga bili sicer še tisti teden na izrednem občnem zboru zaradi njegovega zavestnega delovanja proti statutu tega društva odstavili.
Kar zadeva njegovo trditev, da v knjigi neke rojake zasramujem, pa si bojo resnico tisti med nami, ki jih zanima, sami iz moje knjige poiskali. Potem ko si jo bojo v Mohorjevi knjigarni kupili. (Pri Naši knjigi je še nimajo.)
Tako sem nazadnje — zaradi reklame, ki jo za »Zasra-novance" dela — Polanškov dolžnik.
Janko Messner
RUTAR -CENTER
® in hitro na dom RUTAR CENTER, A-9141 Dobrla vas © ugodno dobavi Eberndorf, telefon 0 42 36 - 381	® dostavi
Zmaga Italijanov v slalomu
Obirsko
cooooooooooooooooooooooooo