Priprave
za pomladno setev
Socialistično črpanje vseh narav-nih bogastev m ustvarjanje življeni-skih pripomočkov za deLovne Ijudi, ne more iti mimo obdeLovanja zem-Ije kot sredstva za pridobivanie osnovnih življenjskih sredstev.
Ravno zaradi važnosti kmetijske proizvodnje za osnovno prehrano, je delovno Ijudstvo skupno s svojimi organi oblasti in množičnimi orga-nizacijami živo zainteresirano za pravočasno in pravilno obdelavo zemlje in čim boljši hektarski do-nos.
Kmetijska proizvodnja ptujskega okraja je zelo važen faktor v prehra-ni področja LRS, zaradi česar /i mo-ra biti posvečeno dovolj pozornosti v pogledu pomladnih priprav, orga-nizacije obdelave, gnoja, setve itd.
Iz dosedanjih izkušenj nam je zna~ no, da sledi večina državnih, za-družnih in drobnolastniških kmetij času in obsegu svojih nalog, in da /e potrebna zaostajajočim organizacij-ska ali materialna pomoč, da bi mo-gli slediti tempu razvoja.
V letošnjem letu bo na večjih kmetijskih posestvih med vsemi jak-toT/i najbolj izstopalo vprašanje de-lovne sile, katero zalagajo družine brez ati z malo zcml/e predvsem v produkcijo in ostalo družbeno go-spodarstvo. Za ta pojav že ves čas obstoja rešitev, ki bo letos praktično tajela vas-kot celoto ter zahtevala aktivno pomoč krajevne oblasti, Kmetijskih zadrug in jrontnih orga-nizacij. Pomoč za obdelavo ogrožene zemlje ni pomoč družini, ki /i pri-manjkujejo delovne moči, temveč po-moč druzbeni preskrbi s poljskimi pridelki, ki jih zajema država z iz-vajanjem obveznih in pogodbenih odkupov.
Vsa materialna sredstva, orodje in vprega, s katerimi razpolaga ve-čina kmetov, ne morejo biti nič dru-gega kot velik pripomoček za reše-vanje vseh obdelovalnih problemov na vaškem področju. Kolektivna po-moč z obdelovalnimi sredstvi mora olajšati napore Ijudi, Jci nimo/o mož-nosti samosto/ne obdelave, mora pa obenem odprauitt stare oblike iz-koriščevalskega odsluževanja vprež-nih uslug z delovno silo človeka.
Tudi vprašanje semen in zamenja-ve teh je rešljivo na vasi z medse-bojnim sporazumevanjem med kme-ti ter s pomočjo organov Ijudske oblasti in množičnih organizacij. Kmetje, ki se izogibajo stikov s so-vaščani, zalagajo organe Ijudske oblasti s prošnjami in pritožbami zaradi pomanjkanja semen. S tem bi si radi prihranili tisto pot preskrbe s semeni, ki so se svojČas posluževali mali posestniki, da so si potom do~ brih medsebojnih odnosov s sovašča-ni pomagali iz težav. Dokler ne bo do hoteli videti možnosti nabave se-men pri srednjih in malih kmetih, bodo tezko opravičili površno obde-lavo zemlje, ki jo imajo zato, da bi z njo izpolnjevali svoje državljanske dolžnosti, ne pa, da bi fo imeli za opravičevanje svojih zahtev napram državi.
Okrajna setvena komisija bo kon-trolirala izvajanje setvenega plana na področjih KLO-)ev. Brezdvomno to ne bo šlo brez lomitve odpora na poedinih mestih in poseganja v iz-vajanje setve, kjer se setvenemu delu ne posveča dovolj pozornosti. Ravno ta komisija bo morala s svojo po-močjo vplivati na skladnost delov-ne sile, vprežne živme, mobilizacije vseh zasebnih kmetijskih strojev, dobavo in zamenjavo semen iz kra-jevnih virov, gnoja itd., s potreba-mi na mestih, kjer obstojajo tozadev-ne težave.
Zaradi vseh teh problemov in de* la se bodo kmetje zopet zbirali   na
večernih sestankih in skupno s čla ni setvene komisije reševali vpraša nja,   ki bodo zahtevala prelomitev
odnosov medsebojnega nezaupanja in ustvaritev tovariške pomoči za dose-go boljšega pridelka letošnje letine.