133 številka.
V Trstu, v torek dne 6. novembra 1894.
Tečaj XIX.
mIDIHOST"
Uhaja po trikrat na teden t foatib ia-danjih ob toplsi)*, četrtkih in •ObOtatl*. Zjutranje isdanje izhaja ob 8. ari zjutraj, večerno pa ob 7. uri vsčar. — Obojno Isdanje stane: ■a Jeden neaec . f. —,W), iiven A vat rij« f. 1.« m tri meaee. . , a.flo , , . 4 ,— ia pol leu ... 5,— _ . . 8.— ■a vse leto . . » 10 — ... IS.—
Nb naraibe brez priložen« aaroiaine ••
i jemlje silr.
ilke *e
Posamične številke »e dobivajo v prodajal nic ah tobaka v Irutu po S nvč„ v Gorici po M nvč. Sobotno večerno iidanje v Irttu S nt., * Gorici * ni.
EDINOST
OImUo slovenskega političnega druitva
Ofrlasi »e rakune po tarifa ▼ petita; ia naslove a debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor obnova ? »radnih rrMir. Poslana nHmrtn c« in javnoTahrale, domači oglasi itd. »e računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj s« pošiljajo uredništvu : ulica Caserma it. 13. Vsako pismo moru biti frankovano, ker nefrankovitua »o ne aproj jmajn. Rokopisi ae ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglaso sprejema upravniitvo ulica Caierma 13. Odprta reklamacije ao proste poštnine.
, r kNrmM Ji mm* I >
0 carju Aleksandru III.
Rndečica irisa nam je šalil« obraz, ko smo prejeli ainoči kratko poročilo o včerajšnji •eji poslansko zbornice na Dunaju. Ko ae je bil namreč predsednik, aborniee baron CJblu-metzkv, a primernim nagovorom pridrulil so* čutstvovanju vsega civilizovanega eveta na emrti carja Aleksandra III., planil je po koncu Poljak Levakoveky, da ae svojim hripavim glasom moti aoialno harmonijo vse isobra-lene Evrope.
V	trenotku, ko je preminal veliki Člo-vekoljub in angelj evropskega mira na pre-atolu ruskem, potihnil je vaakdanji hrup po-litiških borb in plemenito človeško čutstvo-vanje savladalo je po poltenih aroih; vsa Evropa adrulila ae je v soglasni sodbi: bil je mol, bil je plemenit 61 o v e k t
Kako nore torej drugače pravi Avstrijec, nego da ae sramuje včerajšnjega dogodka v naii poslanski zbornici. Po svojem včerajlnjem nastopu laalovi Poljak Levakovskjr iivestno lirom sveta, a na tej slavi ga ne zavidamo, kajti kdor ne more bradati svoje straati niti pred valičastjo smrti, ta je obsojen.
Je-li pa pokojni car res zaslužil tako nebrzdano jeso od strani poljskih ioviniatov P Naravnost bddi povedano : ni je zaelužil t
Ker pa smo le ml razupiti kot rusofili in panalavisti in bi utegnil kdo misliti, de morda ruski rublji uplivajo na naio aodbo o pokojnem carju — kolikokrat moramo čuti taka podtikanja I —, nam je jako všeč in Ijdbo, da se moremo danes sklicevati na is« vajanja oficijoznega dunajskega lista „Frem-denblatt*.
Ne le na oficijelno Rusijo — pravi ome* njeni liat — ampak na ves ruski narod, ki ialuje v patrijotiški b6li sa preminulim vla* darjem, mora tolaiilno in dobrodejno vplivati ves ta naliv israaov sožalja in simpatij. Ta prikasen, iaponujoča po svoji globokoati in širini, priča glasno, kakd spoštovana je bila povaodi oaeba umrlega carja, dokazuje pa tudi, koliko valnoet pripisuje ves svet ruski drftavi kot mogočnemu delu v koncertu ev* ropskih driav. Pa le nekaj drusega nam od* svita ia iskrenih ialostinskih pozdravov, pri* hajajočih v Peterburg v tolikem Itevilu od vladarjev, vlad in drlavnih sastopov I Tu na* glalajo posebnim povdarkom, tam sopet na* migavajo le — vsi ti žalostinski isjavi proslavljajo prerano umršega ruskega carja kot kneza miru. Ta zgodovinsko inamenita črta is dobe vladarja carja Aleksandra III., da je bilu namreč pod njegovo vlado vsikdar mogoče izogniti ae preteči evropski vojni — izzvala je po vsej Evropi soglasno priznavanje in hvaležnost.
V	tem soglasju in v tej prisrčnosti — ako ae no oziramo na oaebno stran tega neizrečeno žalostnega povoda — izraženo je
PODLISTEK. Trije listi.
(Na grob t Rud. Dolenca, položil Dobrarec )
.Ali jeate vi tako P"
Vsi ao prikimali in Bradorus je že dostavil : ,S fižolom !"
.Že od poldne je kuhan. Le sa mano, fantje I*
Bradorus si je zasukava! brke izpod nosa veseleč se menda tečne malice. Rudolf se je lulil bolj ob strani, ker se je bal sačeti na pravem koncu, dasi je bil on sam prav na koncu. Odstavljen P Dd, to je jasno pričal v žepu dekret. Pa zakaj P — Ugibali so ljudje o tem in onem: o blagostovljenju zastave, o osebnem sovraštvu in slednjič — kdo bi se čudil — o katalajočom se rublju in o ruao-filstvu, a dokazov ni bilo. Kedo bi jih tudi aedaj več iskal in čemu, ko dekret spričuje več ko vsi dokazi.
mogočno hrepononje po nsiru, koje hrepenenje navdaja vse naroda, njih voditelje in njih sastopnike. Svetovni mir, to je isto, kar nam zveni is žalostinekega zbora vse Evrope, in svetovni mir nam zveni is harmoničnega akorda v manifestu, v katerem je mladi kralj Nikolaj II. nasnanil nastop svoje vlade.
Svetovna sita ruska bila je pod v 1 a-danjem Aleksandra III. podpora in aaščitnica evropskega miru. Vslic temu je pokojni car iiril svojo državo. To atran njegovih vladarakih zaslug treba po* števati tem bolj, ker je vsporedna se amćrjo one velike kulturne naloge, kojo je menda določil duh sgodovine veliki severni državi, razprostirajoči se po dveh delih sveta. Orjaška Rusija, ki se dotika na zapadu srca Evrope — Avstrije in Nemčije —, eeza na vstoku do osrednje Asije. Tu je Rusija žitelj, ki prejema kulturo v mnogih pogledih, tam je sopet liritelj kulture e v e* tovnosgodovinske važnosti. Ruski vojak, kojemu slede graditelj cest, lelesniški inžener, trgovec in poljedelec, liri omiko, nravnost in blagoslov stalnega dela v onili pokrajinah, kjer so se nekdaj podili Nomadi in kjer je nkasoval despotisem, v omiki zaostal sa stoletja in nasproten napredku človeštva. To velikansko delo spojenja notranje Azije z evropsko omiko povapešoval je car Aleksander mogočno v kratki dobi svojega vladanja.
Nadaljujć svoj članek opisuje omenjeni list, kako jn car Aleksander po dolgih bojih ukrotil rasna divja plemena azijataka, in kako je na bojišču samem gradil — I e l'e z n i o o. Toda oar Aleksander ae ni sadovoljil samimi vspehi na bojižču, ampak znane ao veeobče njega velikanske pridobitve mirnim potem. Bodoči sgodovinopiaeo bode moral proslavljati kot največje delo Aleksandra III. — zgradbo sibirske železnice, koja seis danes le do prastarega bajnega mesta Samarkanda. In tako ni bil Aleksander III, samo knez miru, kojega proslavlja in sa kojim Ialuje danes vsa Evropa, ampak tudi liritelj svoje drlave in na obe te strani je služil kulturi svoje dobe: na zapadu jo je obvaroval po svoji ljubezni do miru pogubnih pretresov, katerim bi bila izpostavljena po strašni svetovni vojski, na vstoku pa je slulil kulturi a tem, da je nadaljeval veliko delo priklopljenja novih pokrajin osrednje Azije mejam svoje države.
Tako sodijo o pokojnem Aleksandru III. ne aamo pristranski rusofili, ampak vsi pušteni in razsodni ljudje. Ia članka .Fremdenblatto-vega* sodijo lahko gospdda Levakovsky in somilljeniki o utisu, kojega je moral napraviti v najvišjih krogih najnovejši pojav poljskega šovinizma, iu to v trenotku, ko med izobraženimi in čutečimi ljudmi navadno potihnje-vajo človeike strasti, ko koprni dula človeška pred veličaatjo smrti.
.Čujt e, komiija, prijatelj nam je prinesel samih žalostnih sporočil," toli Slavo.
„Prokleto žalostnih — začel je Brado-rua v aveti jesi sopet svoje molitvice. — Lo polagoma se je razvil pogovor. Retkev je čakala in fižol je čakal, črni kruh je bil narezan, a drug druzega vender ni posilil: prijatelj vzemi I dokler ni bil dognan aklep: Rudolf, pojdi jutri v Ljubljano, pa naravnost k predsedniku pojdi; dekreta na zabi doma, pa tudi drugih listov ue zabi ; angelu varhu se izroči in če je le mogoča, priporoči se kakemu zaščitniku tudi tukaj na zemlji — ne bo škodilo — in v božjem imenu naj te odnese jutri poštni vlak k predsedniltvu deželne vlade,
Takšen je bil aklep. Treba ga je bilo samo le nekoliko zaliti in ničesar več mu ni nedostajalo do pravoveljavnosti kot izvršitev. Tudi retkev in fižol sta jela potem romati v namenjene jim proatore. Rudolfu je dobro*
Ne ae alovanekega, ampak ae človelkega stališča, na koje se je postavila vsa Evropa, moramo obžalovati iskreno, da se je ravno v našem avstrijskem parlamentu našel mož, ki je trdosrčno žalil spomin Aleksandra III. in da se ni mogel brzdati vsaj tako dolgo, da bi bili položili k večnemu pokoju truplo tega plemenitega človekoljuba in — prijatelja nalemu vladarju.
Ko pretaka aoize nal premili in dobri vladar, tedaj pač bi morala potihniti tudi poljaka strast.
Politiške vesti.
Državni zbor. (Poslanska zbornica.) Včeraj je bila sopet seja. Po vzgledu drugih zastopstev v Evropi, dvignil se je predeednik baron Chlumetzkj, de tudi v imenu naše zbornice izreče sožatje. Izjavil se je nastopno : •Visoka zbornica! Evropa Ialuje na smrti Njegovega Veličanstva, oarja ruskega, Aleksandra III. (Poslanci so vstali ras sedele). Popolno fisično močjo in posvetno oblastjo le nedavno vodečega usodo svoje neizmerne drlave ter aodoločujočega tok svetovni zgodovini, pobrala je oarja neizprosna smrt, ne prizanašajoča nikomur, potem ko se ga je lotila zavratna bolezen in je junaikim pogumom prenašal svoje trpljenje.
Ta tragiiki, globoko protresujoči dogodek spremlja vea avet najtoplejtim sočutjem, in že splolno človeško čutstvovanje vzbuja v prsih slehernega iskreno sočutje. Za pokojnikom "pa žalujemo tudi kot zvestim in vernim prijateljem naše ga preljubega cesarja in prespoštovanih članov visoke cosarake hiše; oni občutijo bolestno to izgubo, a nirodi avstrijski in mi vsi delimo I njimi to žaloat, ki je sadela njih cesarja in njih cesarsko hišo. Nikdar pa ne posabimo tudi v Avstriji, da je bil pokojni car veren zaščitnik evropskega miru, za katerega se je potegoval vse svoje življenje in s vso ailo mogočne avoje občine. Evropa mu je hvaležna na tem, in po vaej pravioi je njega naslednik to projasil svojemu narodu. Tudi mi častimo spomin pokojnika, v kojem je bil poosebljen mir, in priposnuvamo radostno kot njega najlepie volilo, da je ostavil svojemu narodu in s tem tudi vsem civilisovanim ljudstvom — blagoslov miru.
Vi ate le pritrdili tem mojim beaedam b tem, da ate ae dvignili ras sedeže in ate tako sklenili, da ae ta aolalna isjava poslanske sbormoe zaboleli v večni spomin v uradni zapisnik".
In proti tej iajavi je protestoval Poljak Lsvskovskj, kakor smo ie poročali med najnovejšimi vestmi v današnjem sjutranjem izdanju.
Ta dokas poljske nestrpnosti je napravil vseobčo senzacijo v zbornici, med slovenskimi,
dužni Nanosič stisnil v žep ob odhodu dišečo klobasico, noč je legla na trudno zemljo, v gori je lajal lisjak, in tedaj ao ae razhajali naši znanci želeč ai veselega svidenja — jutri. Zakaj Rudolf je moral trdno obljubiti, da prinese takoj naslednji večer is Ljubljane .rapport".
Tako se je tudi zgodilo.
Štirje znanci so sedeli sa mizo naslednji večer, veselo je tekla govorica, livabno kot gorski potok je odmevala pesem, pripovedovali so ai šale in dortipe.
.Ladica! Še jeden polič, pa še ne gremo !" klical je Nanosič brhki svoji hčerki. Resnično ao je vrstil polič za poličem, in družba je naprosila Rudolfa, da jo zapel izbrani svoj kuplet .liberalec*. Kedor ga je žo kedaj videl »ploh kje uprizarjati in je poznal Rudolfa, sestavi ai lahko v duhu prizor, kako izvretno je vršil Rudolf oni večer svojo zadačo. Zadovoljno je aedel zopet na prejšnje
hrvatskimi in češkimi poslanci pa opravičono razburjenje. Čuti je bilo vsklikov: Barbari, divjaki, škandal itd. I Kakor č;tamo v današnjih listih, pozval je junak Levakovsky poal. Vašatega na dvoboj mdi jednega teh vklikov, — Poljski klub prišel je aeveda v veliko zadrego, kajti gospoda slutijo, da se po srditosti Levskovikega niso posebno pril upili nauzgor. Zato se je klub hitro sešol v po* sebno sejo, v kateri je izjavil predsednik, da jo posl. Levakovakv dal duška svojemu čutstvovanje, ne da bi ga bil klub pooblastil v to, da je postopal nasprotno pravilom kluba, ko se je oglasil sa besedo v sbornici tor, da je takd kršil solidarnost v klubu.
S to izjavo je najbrže stvar poravnana v zbornici, toda neprijetnega utiša, kojega je napravit nastop poalanoa Levakovskega na vao javnost, ne bode mogoče tako hitro izbrisati. Kajti ves svet si more misliti sedaj, da poljski Šovinisem ne pozna ni pijotete za mrtvimi, ni osirov na najimetneje einiteljo v drlavi.
Različne vesti.
Imenovanje. Minister pravosodja imenoval je aodn. priatava pri okrožnem aodišču v Gorici, Alojzija Deli' Aro svetovalskim tajnikom pri iatom aodišču.
Odlikovanje. Nj. Veličanstvo ceaar podelil je voditelju okrajnega glavarstva v Gorici, nameatniškemu svetovalcu Alojziju vitezu B o-a i z i j u dostojanstvo komornika.
Vltok goat V Tritll. Včeraj popoludne pripeljal se je v Trst na avoji jahti ,Chr<staa Nj. o. kr. Visokost nadvojvoda K a r o I Štefan. Nadvojvodi sta se poklonila c. k. na* mestnik vitez Rinaldini in pa poveljnik pomorskega okraja, baron Cassini.
Odbor političnega drultva .Edinost* bode imel prihodnjo nedeljo ob */*10. uri prod-poludne svojo sejo v prostorih .Del. podp, društva". Gg. odborniki in njih namestniki so naproieni, udeležiti so te seje v polnem itevilu.
Dvojeiltni napil na aodiiču v Piranu. V današnjem sjutranjem izdanju javili smo med najnovejšimi vestmi, da ao včoraj obesili v Piranu novo dvojezično tablo na sodišču, »z-polnivši tak6 naredbo via. c. kr. ministeratva pravosodja. Službeno poročilo o tem dogodku ae glasi: „Dvojezični uradni napis so razobesili danes zjutraj (5.), ne da bi ne bili pojavili neredi. Na trgu, na katerem je okrajno sodišče in deloma tudi v bližnjih ulicah zaprli so ljudje prodajalnice in okna svojih stanovanj v znamenje žalosti, kor se je razobesil dvojezični napis. V ostalem je vse mirno."
Nal Piranski poročevalec nnm javlja včerajšnjega dn6 o tem dogodku :
Danes (5.) na vse zgodaj nastopili sti obe tukajšnje vojaški četi pod poveljstvom
svoje mesto, družba mu je Čestitala, on pa je mirno puvžil šo zadnji košček Nanosičovo klobase, ki mu je bila verna apremljevalka do predsedništva in domov.
Pozno zvečer stopi v sobo Bradorus. Službena opravila so ga zadržavala. Po prvem pozdravu je Rudolfu zastavil prašanje: .Kako je bilo pri Andreju P* .1, tako, tako! Saj vidiš!" rekši pokaže na družbo in na mizo.
„Pri predsedniltvu si dobro opravil, to vidim."
.Ds, brate, dobro." .Dobil si zopot službo, kaj ne P" .Lahko si oelo preberem, če mi ni po volji."
Zazvenele ao čaše, zadonela je sloven-
aka peaem, zmagala je pravioa.
• *
(Dalje prih.)
podpolkovnika baron* Schssidburga u trg« Tartini. Jedna Seta ae je rasvratila pred poslopje« sodišča, draga pred občinako tgradbo. Okolo i. ure doapel je parnik pomorske vlade, .Audai", v naše pristanišče, a parni* ko« je doapel poverjenik c. k. namestništva, ki je dovede! • aeboj tudi kovača. Poverjenik, kojega bo spremljali oroiniki, ae je prijavil pri komisarju, g. okr. glavarja Schaffen-hauerju Takoj ta tem je pribil novo tablo kova*, prišedši ii Trata. Po končanem delu ata ae nameatniški odpoalaneo in kovač vkrcala na pernik „A.udax", ki ae je takoj vrnil v Trat. Vojaki ao odntopili, le pred novim napisom ostala je dvojna straža. Ljudje ao demonstrativno zapirali prodajalnice in okna svojih stanovanj ter razobešali črne sastave. Politiiki komisar g. Schaffenhauer je pokli-cal župana drja. Fragiacoma k sebi; ne snam sicer, kaj mu je rekel, toda mialim ai, da mu je dal nalog, da naj prepreči demonstracije, kajti župan je dal javno rasglaaiti, da naj ljudstvo odstrani črne sastave, kajti kdor tega ne stori, da bode ksinovan. Polagoma isginile so črne sastave. Ob 8 uri svečer bilo j« mesto kakor isumrlo.
Izgredi V Balah. Is Pulja nam pišejo: Na vseh vernih duš dan ob 9. uri svečer napadla je tolpa razgrajalcev v Balah tamoinjo orožniiko postajo, razbila okna s teški m i kameni, potrgala dvojesične napise na istea poslopju in rasbila dvoje dvojesiČnih tablic ob uhodu v vas. Nekdo je cel6 streljat na orožnike, ki so razgnali tolpo. Is Todnjana in Sanvinčenta priči« je posneje orožnilka pomoč, tudi preiskovalni aodnik je prilel is Rovinja v Bale. Sodnijska preiskava nonda dokaže, kdo je provsroČil isgrede.
Rovinj M zopet giblje. Današnji ,11 Pic-colo" javlja is Rovinja, da so tam saprli trgovine, gostilne in kavarne v snamenje .sočutja", ker je Piran vendar dobil dvojezični napis na sodižču. Mestni svet da i« je sestal v „nujno*1 sejo in sklenil, da odpočije v Piran isjavo sočutja prebivalstva Rovinjskege. — Kaj pa poreče gAspoda t Rovinja, ako se tudi v tamožnjem sodnem okraja, v katerem biva poleg Lahov tudi lepo itevilo Slovanov, isvede jednakopravnost v prilog Slovanov?
Za podružnico družbo ov. Cirila In Mo-toda V Tritu darovala a Piranci žalujoča družina I gld., iatej se pridružil I. Delavec s 25 in Č. B. a 10 nč. — Pri krogljah darovali stavo: Bernard Godina - Ban, Benedikt Ban, Alojs Ban in I. T. vsak 20 st., gosp. Tune priložil 20 st. — V Rieaanjih nabrali povci 8 kron.
Za podružnico družbe ev. Cirila In Metoda na Greti nabrala je gospa Iv. Mikelič v veseli družbi, slaveči sv. Juata v „Društveni krčmi* v Rojanu, svoto 10 kron 50 atot.
Za Sv. Ivaneko podružnico družbe ev. Cirila In Metoda, da ista postane pokroviteljica, darovalo je in to pri igri na kroglje 8 funtalinov vaak po 20 atot.
Otvoritvena elavnoat nova telovadnioe .Tržaškega Sokola", ki sa bode Tržila v nedeljo dne 11. t. a., utegne postati sijajna. Za danes javljamo samo, da bode pri slav-nosti sodelovala slavna v o j a i a godba e. in kr, peipoika princ Hohenlohe Schillings-fiirst it. 87. Rasun godbe bode obaegal vspo-red tudi več pevskih točk, katere bode isva-jal novi meiani pevski ibor „Tržaškega Sokola". Da bode slavnost tem sijajnejža, nastopijo na odru naii najboljii dramatiki in to v igrokasu povsem novea za Trat, kojega je priredil za ta večer naš g. Borovžčakov. Slav-nost saključi ples, pri kojem bode svirala vojaška godba. Program priobčimo v kratkem.
Tretji ehod kmetijske In vrtnareko
družbe vršil se je minolo nedeljo v Rojanu v prostorih posojilnega in konsumnega društva. Shod je počantilo voč družbinih odbornikov in deželni poalanci gg. Gorup, Dolenc in Vatovec; č. g. župnik Thaler, kaplan Gu-fitin, dr. Pertot, prof Mandič. Udeležba od Btrani rujanskih kmetov bila je precejšnja, dočim je manjkalo zastopnikov is drugih krajev četrtega volilnega okraja. Shodu je predsedoval g. J. Gorup, vlado je sastopal pol. višjikomisar Bacher. Preidsi k točkam dnevnega reda poročal je tajnik g. Germek o dosedanjem vspešnetn delovanju kmetijske družbe, ki je priredila že tri shode, na kojih je dosegla nekoliko vidnih vspehov. Tako se je nadejati, da se ▼ bv. Križu skoro sasnuje vinarska zadruga; drugod je pa pospeševala ljudsko vzgojo ter gledala obuditi ljubezen
do kaetekega staaa. Obrnila a* j« tadi aa
vlado s prošnjo, da njenim adom brezplačno dovoljuje amerikanskih trt; da svojim udoa podeli nekoliko trajnega poduka, naročila ja sadostno Žtevilo lista „Kmetovalae", katerega udje vdokivajo aastoaj. It skroaaib početkov pridobila si ja dosedaj družba že 140 udov ter ja upati, da bode amirom bolj raalo ajib žtevilo.
Kot draga točka bilo j« predavanje g. Juata P i ž č a aea a amnem gospodarstva. V daljiea govora sam ja predavatelj pred vsem predočil pojem o uaaea gospodarstva, o gospodarskem premoženja — ^stalnim ia aaatalasm ali apravaim; dal nam ja navodila, kako mora vaak gospodar vedeti eaniti po pravi vrednosti svoje premolenje, s Čemer sa priuči umneau gospodarstvu. Pojasnil naa ja nekoliko obstoječe davke, katere sicer plačujemo, tato, ker smo prisiljeni jih plačevati, a dobro in koriatno bi bilo, da jih tadi po-snavaao ter vemo, ako se naa isti tudi prav odaerjajo. Vrednost sealjižč pada nprav vsled nekaterih davkov in občinskih doklad in tržaška okolica posebno trpi na tem ; kot priaer je postavil anano klavsulo o vinu, vsed katere se manjša oena vinogradom po Dalmaoiji in Istri, in občinake doklade tržaškega meata, valed katerih pada vrednost okoličanskih somljišč. Mlekarstvo je premalo raaiirjeno ter bi se morale ustanoviti v okolici mlekarske aadruge, ter odvseti ta gotov saslužek Furlanom. Trtna ni preti ugonobiti okoličanske vinograde, valed česar bi morali umni kmetje že naprej skrbeti sa pomoček ter ai ustanoviti sadrugo aa rejo amerikanskih ključev ali glav, Umestna bi bila v okolici tadi reje kokoši in prašičev ter bi gotovo več donažala nego pranje goapoakih oap. Koncem priporoča, da si vsak gospodar priredi lastno knjigovodstvo, katero ga bods varovalo pred zapravljanjem ter navajalo k varčevanju ter želi, da bi rjega besede padle na rodovitna tla. Predavanja ae je sprejelo s odobravanjem.
G. Ivan Marija B o I el; govoril je navdušeno o kmetakem stanu ter o potrebi poduka sa istega; kmetu okoličanu ponuja sa sedaj prilika pri kmetijski druibi,'sa kojo vnema govornik poslušalce ter jim priporoča, da pristopijo k istej, obžalujoč sajedno, da je obisk ahoda premaloštavilen.
G. tajnik prečita na to reaolaoijo gosp. BalanČa gledd dobave soli sa živino, katere se sprejme enoglasno.
Pri posamesnih predlogih obialoval je dr. Pertot malomarnost naših okoličanov sa občekoristno ustanovo, kakoršna je naia dražba; kriva tej nebrižnoati je menda ss-apanost naiega ijudatva, katero ne hrepeni po napredku. Ako ne napredujemo, moraao iti podslo. Priporoča večje taniaanje in večjo udeležbo, kar bode le dotičnikom v korist. Po končanem zborovanju pomnožilo sh je žtevilo društvenih udov sa 14 članov. Koncem ai je oaenjati čedno opravljane dvorane. Rasžli amo se s prepričanjem, da po-lagoaa, s vendar že sa časa spoznava okoličan svoj položaj ter ga bode odaihdob vedel studirati in uvažavati. K temu pa najbolj pripomore nova kmetijska družba. —bb— Lo pri naa mogofie! Zima nam sicer trka na vrata, vendar pa smo imeli puslsdnje dni in imamo ie po Primorskem dokaj toplo temperaturo. Unele so se strasti ob misli na dvojesične napise, imeli smo isgrede in nsj-lepše demonstrscije, protesti naa kar ivigajo po sraku in avita ooltura bije plat svona. To je bilo vroče v Kopru in v Rovinju, v Piranu in v Tržiču. Pinis coronat opus — mislili so si slednjič tudi tam doli v malih Balah in priredili so tudi svojo demonstracijioo. In tako so pokasali rasburjenim in neodre-šenim bratom : Anch' io sono pittore I
Ob vsoj grosni nesreči, ki je pretila aviti colturi v obliki dvojezičnih napisov, pili ao in peli, kričali in napivali, pri čemer so glsabe svoki vnemali patrijotiška srca. — Ne vemo sicer, ali je bilo to ialostna veseloigra, ali pa je bila vesela žaloigra, to pa vemo, da je bila na vaak način — velika komedija, v kateri so nastopali poalanci in župani, kanoniki in odvetniki, liberaloi in klerikalci, Šibki gospodje in širokopleči — fakini. Vse je hitalo in tekmovalo v svete® ognju svetega navdušenja za „sveto in patrijotiško stvar" — „Ia nostra huona causa". Samo tam doli v Pur-laniji — avstrijski namreč — leži mestece, ki je ostalo tuli apatično, da ae ni moglo ujunačiti niti do poštenega protesta proti —
vladiaia aaredbam, da niti ae govorimo o kaki demoaatraciji, kakoržae ao predpiaane v te-aeljnjib določilih avite eolture. Korain ja to nearečno mesto, ki aa posna svojih dolžnosti. Kasen seveda ni mogla isostati, prokletstvo so sipala nada italijanska glasila aa aMeto ia njega iupeaa. Odkrito bodi povedano: mi jim tega ne štejemo v slo, tea tiadri-časnikarjem; ščuvanje ja pravo roko-delatvo naši radikalni gospodi, in temu rokodelstva se gotovo ne ianeverijo nikdar.
Radikalcea ne saaerimo, ako hočejo imeti resburjenja sa vsako ceno, ali da .konservativna glasila" ispodkopajejo tla onim, ki se niso hoteli uprti vladnim naredbam in ki so ostali mirni, vidd, da se jim ne agodi ni-kaka krivica, to pa je že nekaj, kar ni mogoče rasameti tako lahko — kaj tacega ja sares le pri nas mogoče I
Kormin je ostal miren v vsem tem hrupu; in Človek bi sodil, da si je žapan a tem pridobil priananje vseh mirnih in tresnih ljudij. Figo t Nai alavni, smerni in lojalni ,Mat-tino* hujska sedaj občinarje, da naj si is-berejo draaege župana, ako sedanji ne ume vršiti — svoje dolžnosti.
Kako neprevidni smo vendar 1 Kmalu bi bili sopet stavili tisto staro vprašanje: Kako
dolgo še bode ,11 Mattino"----F
Ne, ne, čemu bi povpreieveli, ko veao, da n«t dobimo odgovora, ali to rečeae glasna in jeano, de teke baže listi so le pri nas mogoči!
Popravek. Velečastiti gospod Ivao G rabi ž a, župnik v Sv. Krilo, nam je doposlal nastopni popravek :
a)	Ni res, da je v „Legini" doli v Sv. Križu 18 Slovencev, ampak samo 13, a med
temi 13 sta samo 2, katera ne raaameta in
i '
ne govorits laški.
b)	Tudi teh dveh poslednjih ne sane-marja župnik pri krščanskem neuka, empek jib poučuje v materinem jesika.
To bodi v odgovor ne sadaji dopis is Sv. Križe, priobčen v .Edinosti", samo to bi že priporočal dotičnomu dopisniku, da se poprej dobro prepriča o stvari, predno pile.
Občni zbor povokoga druitva .Zarja" v Rojauu bode v nedeljo dni 11. t. m., ker se občnega sbora dnd 28. m. m. ni vdeleftilo sadostno Žtevilo članov.
Delovanje zdravnllka poetajo. Tekom meseca oktobra t. I. iskalo je tržažko občinstvo pomoči pri sdravnilki postaji v 817 slučajih in sicer v 681 slučajih na postaji sami, v 236 slučajih pa so morali sdravniki iti isven postaje. Največ opravila imela je v tem mesecu sdravniška postaja dn6 29. oktobra (40 alačajev) in najmanj dnd 20. (16 slučajev.)
Poročilo o obSnom zboru .Bratovičlno av. Cirila In Metoda"t (Dalje in koneo).
3- Na to je sledila volitev predsednika in odbornikov. Predsednikom je bil isvoljen enoglasno proč. g. Jožef Križman. V odbor so voljeni p. n. gg. Buno Jakob, Kolman Matija, Korusa Ivan, Hi-carol (van, Mandič Matko, Pretnar Miroslav, Sera lin Luka, Sva gel j Andrej. — Na to je isročil podpredsednik opravo novo isvoljeneau odboru. Novi pred-seduik, sahvalivži sbor sa na isvolitvi in g. podpredsednika na njegovem trudu v prid bratovščine po odhodu bivšega predsednika, tolmačil v daljšem povovu dvojni namen bratovščine, ki je isražen v §. 2. pravil in v molitvi; omenja delovanje av. bratov Cirila in Metoda sa katoliško vero, raskol in poskuse, da bi ae sopet sedinili sahodna in vzhodna Cerkev, alasti željo sedaj vladajočega sv. Očeta papeža Leona XIII., navedivži is njegovega apostolskega pisma s dne 20. junija t. I. besede, ki se tičejo Slovanov. K sklepu priporoča udom, naj pospešujejo, vaak po svoji moči, namen bratovščine, kateri tudi Bog dodeli svoj sv. blagoslov. Temu nagovoru ae je viharno odobravalo in ploskalo.
4. Posamesni predlogi: g. M. Mandič predlaga, naj sbor izroće zahvalo odstopivšim odbornikom, posebno bivšemu predsedniku in tajniku, kateriaa naj to nasuani novi odbor pisaeno. Predlog se je vsprejel enoglasno in navduleno. — G. L. Saralin predlaga, naj si braiovftčina nabavi zastavo in naj se v ta naaen pobirajo prostovoljni doneski. To se je sprejelo burnim odobravanjem. G. I v. M a carol prosi podpore pevcem pri starem sv. Antonu; č. g, M. Mandić pa spopol-nuje prošnjo s predlogom, da se naloži odboru, naj podpira sploh slovensko cerkveno pevce, čemur zbor pritrdi. — G. M. H r o-vatin izraža željo, naj bi se tudi č. du-
kovMina zanimala sa bratovičino in jo podpirala, česar se je gotovo nadejati, ker je to oerkvena naprava. — Na vpražaaje g. H r o-v a ti na rasjasnjuje začasni g. tajnik, da se berete vsak aesee dve sv. aaai sa vse žive in uarle ud6; sa vsaksga uarlega ada p;« se daruje ena sv. maša.
Potem saključi predsednik zborovanje n družbino molitvico.
Po občnea zboru se je odbor uredil: Isvoljeni so bili p. n. gg. Matko Mandič, urednik podpredsednikom; Miroslav P ret-nar, učitelj, tajnikom; Ivan Korusa, duhovni poaočnik sa denarniČarja. Prodoodniltvo bratovičino ev. Cirila in Metoda pri »v. Jakobu v Trstu, dne 2. noveabra 1894. Ogenj. Minolo noč okolo polunoči pojavil se je ogenj v prodajalnici jestvin g. Ver-ginelle v ulici S. Antonio (na voglu ulice del Campanille, hšt. 13). Gorelo je v skladišču sadej prodajalnice, kjer je stalo par sabojev žganja. Pribitevži gasilci so se trudili skoraj jedno uro, predno so saduiili ogenj, Škode je okolo 2000 gld., toda blago je bilo sava-rovano pri družbi „Riunione Adriatica".
Policijsko. 37letni kmetovalec Andrej Sanoin, stanujoč v Skednju hžt. 241 je prišel na sdravnižko postajo iskat poaoči, ker ga je nekdo v pretepu s kaaenjea močno ranil na glavi. Ranjenega odposlali so v bolnišnico, ranilca pa išče policija, — Dninar Josip Miklavec, stanujoč v okraju Sv. Mar. Magd. Gornje rasbijal je predsinočnem v svojem stsnovanju in napravil lastniku hiše škode nekoliko nad jeden gld. Včeraj so ga saradi tega odpeljali v sapor. Zaradi par rasbitih lip bode se torej vročekrvnal pohladil tam, kamor' ne bi bil prišel, da ga ni bila ssvedla njegova jesa. Skušnja človeka isači. — 34letni težak Josip J, iz Kanala je minolo noč v dražbi 30letnega teiaka Josipa B. razgrajal po mestu. Oba so odvedli stražarji v sapor, da prebavita tam preobilo povžito vino.
Najnovejše vesti.
Dunaj 6. Deputacija alovenakih poslancev je baje sagotovil danes minister sa pravosodje, da se naredba glede dvojezičnih napisov isvede polagoma povsod i.
fiorlca 6. Pravična stvar je smagala: ministerstvo je odbilo rekurs mestne občine proti odredbi deielnega šolskega sveta, da mora mesto sasnovati slovensko ljudsko šolo.
Dunaj 6. (Poslanska sbornina.) Minister za notranje stvari je odgovoril na interpelacijo posl. Richtorja in tovarišev o izvrševanju živinoidravniške prakse in o ob »osnem zavarovanju živine. Minister izjavlja, da vlada predloži v kratkem zakonik načrt •> izvrše-vanju živinosdravniško prakse. Kar se dostaje obvesnega zavarovanja Živine treba temeljitega proučevanja in sporasumljenja med obema državnima polovinoma. PreidSi na dnevni red govoril je poslanec Fanderlik sa načrt kasenskega sakona, na kar so zaključili splošno raspravo. Generalnima govornikoma so isvolili: Pao*k« proti, Pininskega sa.
Krakovo 6. „Cias" javlja: Deputacija 30 zastopnikov plemstva in meščanstva naprosila je generaloega guvernerja Gurka, da isreče carju in carski obitelji sožalje na smrti carja Aleksandra III., da ga sagotovi o njih podaniški udanosti ter mu povć, da prosijo Boga , da bi carju dodelil moč v izvrševanju avoje naloge sa oarečenje vab podanikov,
London 6. ,Daly Nnw*" javlja, da ja Kitajska sklenila prositi Evropo sa posredovanje.
London 5. „Burcnu Reuter* javlja : Kitajska vojaka, ki je ostavila Kiu-Sing-Čen, sasedla jo prehod čez gorovje na coati proti Pekingu ter je dobila nalog, da brani oeato pri vaeh okolžčinah. Japonska kolona ae pomika proti Severju, da napade Kitajce sa hrbtom. (Is te vesti je jssno razvidno, da ao bili KitajcMudijjo^^
Trgovinske brsojavka.
Budimpešta. Pšenicu za spomlad 0.76 -6 77. Koruza aa november «-35 do 6-40. Oves sa spomlad 6 0S-6 04. Uinova 6'37-539.
Pftenioa UOV& od 78 kil. f. tt'65—6-60, od 73 kil. f. 6 60-6 65. o.l 80 kil. f. 6 70—« 75 od 81 kil. f. «75-6 80, od »a kil. for. 6-80—6.85.
lertraun 6 35-8 40; prono 5 70—5.90
PSonica: Malo ponudbe, pavpmieranje živahno. Prodalo h« jo 35.000 met. stot. trg jako stalen, obie bolje. Vremo: lepo.
Praga. Nerafinirani nlndkor za november f. 13*— december f. 13 05. Vrome lepo.
Praga. Centrifugal nori, postavljen v Trst in s carino vred, odpoSiljatev preoej f. 29 50. November-marc f 29^50—.—. ConcaamS za iiovemlier-inare U0'— do 30-25. Četvorni za november 31'—. V glavah (nojih) ca polovico novembor 32 za konec novembra 31'/,.
H »vre. Kava Santoo good avorago «a novembar 87*25, za raaro 80-50.
Hamburg. Santo« good averago za decembei 68 28, maro 65-—
Dun^jak« bona O. novembra
1«M
Državni dolg v papirju
n « v »ropru . Avstrijska renta v zlatu „ „ v kronah Kreditno nki-ije . . , London 10 Lat. , . .
Napoleoni.....
100 mark.....
100 italj. lir ... .
včeraj. 99-90 99 90 123-90 98 »0 384 10 124.10 9-89 60-92 46-25
danos. 1003» 100 40 123.95 97-35 385 75 i 24-30 9-98 61,— 46 20
Lastnik politično društvo .Edinost" — lsdavatelj in odgovorni urednik: Julij Mikota. — Tiska Tiskarna Dolenc v Trstu.