arhitektura, oblikovanje in novi mediji v ospredju biomimikrija ' intervju jerry tate: ambasador biomimikrije dogodki trajnostna konferenca & sejem consense É velo-city global 2010 festival offf 2010 ' tema številke arhitektura in otroci nizanje vizualne povedi v času t projekti II projekt venus, & zeitgeisF wolda 2009:, najlepsujlogotipii fla svetu j^rvi festival črk ^^stvarjai^osti^^.igitalne , dobe-"^ illustrator cs5' oprema & naprave fujitsu celsius w480: optimiran za adobe cs5 PIO ANIMA d.i.i. lOOlUUBLJANt p.p. 2736 9 Poštnina plačana na pošti 1110 Ljubljana tema številke: slikovno opismenjevanje 9771408500010 Qbi by trimo Modra odločitev za vaš fasadni sistem. Qbiss by trimo Modularni fasadni sistem ie 5 v 1: Qbiss by trimo je inovativen modularni fasadni sistem, ki določa nova pravila v sodobni arhitekturi in učinkovito združuje tako funkcionalnost kot estetiko. Estetski Stroškovno učinkovit Samonosen Ognjevaren Izoliran i by trimo je na voljo s pločevino Co Jolorcoat Prisms Trimo, d.d. | qbiss@trimo.si | www.qbiss.eu uč na koncu tunela? irena hlede uvodnik Gospodarska kriza, ki je lani kot strela z jasnega udarila v lagodno blaginjo našega vsakdana, iz dneva v dan ostreje udarja s svojim repom. Lani smo še vsi bili prepričani, da smo se hitro odzvali, spremenili navade, način razmišljanja,... Računali smo na to, da se situacija kmalu obrne - gospodarske kriza so nas namreč še do sedaj pogosto obiskovale. A po navadi so le na kratko „pomahale z repom", pozvale k spokornosti in nekoliko lepšemu obnašanju in -odšle. Lagodje si je hitro ponovno našlo svoje mehko ležišče. Tokrat pa se vse izraziteje kaže, da situacija le ni tako preprosta. Spodbudba poročila, ki so nas še pomladi bodrila iz bližnje in nam gospodarsko zelo pomembne Nemčije, so vzbujala upanje - žal lažno. Mi smo namreč daleč od Nemčije! S tem ne mislim na geografsko oddaljenost. Ta je v svetovnih razmerjih še vedno tako rekoč zanemarljiva. Mislim na mentalno oddaljenost, razliko v načinu razmišljanja, predvsem pa delovanja. Zelo neradi slišimo, da smo Balkanci. A če situacijo, v katero vse globje tonemo, pobliže pogledamo, si (sicer z nekoliko težkim srcem) moramo priznati, da resnica ni prav danes stran - kar močno „balkanski" smo! Seveda pri tem ne mislim na videz ljudi, ampak na poslovno obnašanje in način razmišljanja - v tem smo zelo nerazviti in krizna situacija je vse te anomalije napihnila do nerazpoznavnosti. Res je, da je kriza mnoge panoge močno udarila, med tistimi, ki najbolj čutimo njeno šibo, pa smo ustvarjalci v glavnem v prvih vrstah. In če se reže in krči, so to najpogosteje nadstandard, luksus, ipd. Pri kruhu in mleku se ne da varčevati, saj brez hrane ne zdržimo. Olepšaviam ali izboljšavam se je najlažje izogniti! In tako se pičli „fičniki", ki ljudem ostajajo po odplačilih kreditov in plačilu položnic, porabijo za hrano in osnovno preživetje. Zato je na lepem cela vrsta dejavnosti ostala „na suhem". Vreče z denarjem so se najglobje osušile pri nepremičninah in naložbah. In v tem paketu smo zajeti seveda tudi mi - arhitekti in drugi ustvarjalci. Nepremičnin se proda le še za vzorec, število izdanih gradbenih dovoljenj je upadlo za četrtino, kreditov skoraj ni, medije pa pretresajo škandali o propadih gradbenih podjetij. Odsevi vsega tega se seveda kažejo v projektivnih birojih, kjer je vse manj tistih, ki imajo kaj za delat. in vse več obupanih oči. Situacije že marsikod postajajo alarmantne. Ce k vse manj dela prištejemo še vse bolj perečo plačilno disciplino, postaja črnina še mnogo bolj temna. Neplačevanje računov postaja že skoraj narodni šport in dosega vse težje obvladljive razsežnosti. Matematika je preprosta in deluje po sistemu domin - ena podre drugo. To je naš balkani-zem, nrav, ki se nam je, na žalost zajedla globoko v dušo. A kar je pri vsem skupaj najbolj zaskrbljujoče, je to, da se naši izvoljeni predstavniki - država - obnašajo tako, kot da nič ne vedo, ne vidijo in se jih tudi ne tiče. Vse bolj zaskrbljujoča situacija ne najde tako rekoč nobenega odziva. Vprašala bi se:"Ali se Država ter njeni Voditelji zavedajo, da si s takšnim obnašanjem dolgoročno režejo svojo vejo, na kateri sedijo?". Pa ob tem ne mislim na bližnje volitve in grožnje, da ne bodo ponovno izvoljeni, če ne bodo „pridni", Ne, mislim predvsem na to, da se utegne plaz domin kmalu splaziti tudi v vodstvene blagajne. Zaenkrat so še vsi brezbrižni, dav-karji si, na primer, upajo privoščiti celo to, da rubijo za dolg kakšnega, ki mu sami dolgujejo. Bi rekli: Uradno poročilo o zaskrbljujoči situaciji do nas še ni prispelo s strani slovenskih vladnih veljakov. Tudi strokovne zbornice se ne prema-knjeo, čeprav verjamem, da so tudi one vse bolj brez denarja. Dobili pa smo poročilo o situaciji v arhitekturni veji od ACE, evropskega združenja arhitektov. Ceprav se pri njih, vsaj po nekaterih poročilih sodeč, gospodarska kriza počasi umirja, ji ves čas sledijo in jo analizirajo. Pri nas pa vlada med popolna tišina, čeprav je situacija resna in zaskrbljujoča ter je malo verjetno, da bi se v kratkem sam od sebe zgodil večji preobrat. Ker se na pomoč in podporo takšne vlade ne zanesemo prav veliko, smo se odločili, da sami naredimo korak dalje in višje in se v poznem poletju 2010 uvrstimo v krog tistih, ki so pokazali in dokazali najvišjo stopnjo odgovornosti do okolja. Soustanovili smo DSG, društvo za sonaravno gradnjo, ki se pravkar včlanjuje v svetovno zvezo podobnih organizacij iz vsega sveta World Green Building Council. Obetamo si, da skozi njo poiščemo pot do bolj zdravih okolij ter da nekaj tega duha zanesemo tudi v domače loge. Upamo in želimo si, da pri tem čim prej dobimo kar najširšo družbo somišljenikov. a njih kolofon kazalo odgovorna urednica urednik spletnih strani andrej perčič uredniški odbor blaž erzetič, davorin horvat, matjaž likeb doc. vojko pogačar, rene rusjan, edvard stalni sodelavci boris beja, blaž erzetič, domen fras, matevž granda, mojca gorjan, katja keserič markovič, nataša kovšca, mati( kos, tomaž križnar, vesna križnar, matic leban, daniel lovas, dejan pestotnik, mag. tomaž pilih, barbara poček, roman satošek, klemen trupej celostna grafična podoba andrej troha ihub: upodobitev jerry tate architects tislgarn^ pleško marketing in naročnina pro anima d.o.o. telefon: 01 52 00 720 faks: 01 52 00 7^8 trr: 19100-0010218228 naslov uredništva pro anima d.o.o. proletarska it, |o.p. ^733(5, 1(0(31 ljulgij; e-pošta: info(£ì!|:)roanim^ .si www.klikonline.si, www.proanim a.si issn 1408-7936 3 uvodnik: luč na koncu tunela? aktualno 6 francoise gilot na ogled v lendavi dogodki 8 consense, impulzi za prihodnost 24 26 29 10 po mestu s kolesom _ 13 ameriškega velikana preoblekli v zeleno 14 praznik nove vizualne kulture intervju 18 jerry tate: ambasador biomimikrije _ tema številke: slikovno opismenjevanje arhitektura in otroci _ nizanje vizualne povedi v času ustvarjalnost digitalne dobe - 37 vanja mervič projekti 32 prvi festival črk 34 najboljši logotipi leta 2009 37 projekt venus & gibanje zeitgeist oprema & naprave 42 pohod 3d-televizije 44 fujitsu celsius w480 programi 48 je kaj novega v illustratorju cs5? . 50 smernice odprte kode in linux-a triki in nasveti 52 archicad tnt: izbira objektov 54 autocad tnt: nove šrafure 56 inventor tnt: inventor kot urejevalnik prostora galerija 58 rosanna raljevič ceglar V Stuttgartu je junija letos že tretjič zapored potekal mednarodni strokovni kongres za traj-nostno načrtovanje, gradnjo in upravljanje, ki ga organizira nemško društvo za trajnostno gradnjo DGNB. V njegovem okviru so se zvrstila številna predavanja na temo trajnostne-ga razvoja gradbeništva in z njim povezane industrije. V okolju mest z veliko koncentarcijo prebivalstva je kolo izhod, ki je optimalna rešitev med pešačenjem in številnimi težavami vožnje z avtomobilom - od tistih s parkiranjem, do visoke cene zagotavljanja parkirnih mest v mestnih središčih, prometnih zamaškov, onesnaževanja zraka... O promociji njegove uporabe razpravljajo strkovnjaki na konferenci Velo-city. Jerry Tate je angleški arhitekt, ki si zglede za oblikovanje svojih objektov išče v naravi. Pri tem se opira na spoznanja biomimikrije, vede, ki preučuje naravne principe in jih pretvarja v ljudem uporabne izdelke ter objekte. Takšne rešitve so tudi vodilo funkcionalnih, oblikovnih in strukturnih zasnov objektov, ki jih oblikuje Jerry Tate. Vsi ljudje, ne samo arhitekti, oblikujemo okolje in okolje oblikuje nas. Prav zato je zelo pomembno, da smo ljudje kot investitorji in uporabniki prostora seznanjeni z različnimi možnostmi, ki nam jih arhitektura ponuja. Bolj osveščeni investitorji in uporabniki zahtevajo boljšo arhitekturo. A za to jih je treba vzgajati že od mladih let... Kot že nekaj let do sedaj, nam je natečaj Wolda tudi letos prinesel kar nekaj svežih zamisli s področja izdelave logotipov. Ta nagradni natečaj se namreč omejuje le na to ozko opredeljeno področje - logotip. In leto za letom je to priložnost, da se ugotavljajo najnovejše smernice, ki se na področju uveljavljajo, tudi tokrat. 5 junija sta se v Ljubljani mudila Jacque Fresco in Roxanne Meadows, soavtorja Projekta Venus, ki zagovarja korenite spremembe oziroma zamenjavo današnjega ekonomskega in političnega sistema na globalni ravni. Njune zamisli so bile temelj za nastanek znanega gibanja Zeitgeist. V članku podrobno predstavljamo njune zamisli. Na preizkus smo dobili grafično delovno postajo Fujitsu Celsius W480, ki je posebej optimizirana za delo z Adobejevimi aplikacijami iz zbirke CS5. Izakazalo se je, da ji res ni kaj dosti očitati. Morda bi jo bilo do^bro razširiti s sistemskim diskom SSD, sicer pa je to to. Celsius je na vsak način zver, oi^timalno oblikovana za profesionalno delo z grafiko. CS5 je že petnajsta različica Adobe^evega Illustratola na tržišču, zato verjetno ni presenetljivo, da ima med programi za risanje in obdelavo vektorske grafike primat. Ke^kšne „revolucije" le leto in pol po izidu prejšnjem različice tudi sedaj ni bilo pričakovati. Adobejev starosta očitno udobno počiva na lovorikah, ampak spi pa ne. Občasno celo kaj pomaha z repom. Zlata pokrovitelja revije: Qbiss bytirimo rena hlede nov ikonicni pavijon galerije serpentine Galerija Serpentine vsako leto popestri llondonsko poletje z novim atraktivnim paviljonom izpod oblikovalsekga peresa katerega izmed najveCjih arhitekturnih imen. Letos, ob naročnikovi štiridesetle-tnici ter že desetem zaporednem paviljonu, je to francoski arhitekt Jean Nouvel. Zanimivost je, da je kljub velikemu ugledu tega arhitekta in množici realizacij po vsem svetu to prvi njegov objekt, izgrajen v Veliki Britaniji. Pa še ta je začasni paviljon. Naročilo paviljona je postalo mednarodno mesto za arhitekturni eksperiment, na katerem se je doslej zvrstilo kar nekaj zvenečih arhitekturnih ustvarjalcev. Njegova posebnost in v svetovnem obsegu izvirni model je kratek rok naročila - od povabila do izvedbe je namreč le šest mesecev ali manj časa za načrt in njegovo izvedbo. Pavilljon 2010 je nasprotje med lahkimi materiali in dramatičnimi kovinskimi kon-zolnimi strukturami. V celoti je obarvan v rdeči barvi, ki se v igri nasprotij poigrava z zeleno barvo trave, istočasno pa nadaljuje tradicijo tipično britanskih izdelkov, kot so telefonske govorilnice, poštni nabiralniki in londonski avtobusi. Stavbo tvorijo zaobljene geometrijske oblike, široki uvlečni nadstreški in poševna sa-mostoječa stena, ki se povzpne vse do višine 12 metrov nad travnikom. Presenetljive strukture iz stekla, polikarbonata in blaga ustvarjajo vsestranske sisteme notranjih in zunanjih prostorov, prilagodljiv avditorij pa omogoča namestitev obiskovalcev noči v parku in maratona tudi v muhastem londonskem podnebju. Novelov paviljon so odprli 10. julija in bo ostal v parku vse do oktobra, v njem pa bo kavarna in prostori za družabne prireditve, ki vsako poletje pritegnejo do 250.000 obiskovalcev. Letošnji oblikovni poudarek odslikuje zamisel igre z vključitvijo tradicionalnih francoskih miz za namizni tennis v odrtih prostorih. Za konec kot zanimivost navedimo še to, da galerija za vsakoletno postavitev paviljona nima posebnega računa, ampak je to v celoti pokrito s prispevki pokroviteljev in s prodajo konstrukcije paviljona. S tem pokrijejo slabih štirideset odstotkov stroškov, preostanek pokrijejo različna podjetja in posamezniki - letos ob desetletnici je to bil v največji meri Arts Council England s svojim trajnostnim programom, I. H. .klikonline-si pomembni datumi v septembru Natečaji, razpisi: Tipografski natečaj revije Communication Arts; Tipografski natečaj revije Communication Arts: namen natečaja je promocija tipografije kot izhodiščnega vidnega elementa oblikovanja ter novih tipografij, kaligrafije in prostoročne pisave; Rok za prijavo: 10. september 2010, www.commarts.com/compe-titions Horus 2010 - Slovenska nagrada za družbeno odgovornost; Nagrada je namenjena podjetjem, ki se zavedajo družbene odgovornosti na različnih področjih svojega delovanja, tako v odnosu do okolja, do svojih zaposlenih in drugih déležnlkov podjetja ter pri razvoju izdelkov in storitev, in jo vključujejo v strateško vodenje ter poslovanje podjetja. 2. junija 2010 bo organiziran izobraževalni seminar za potencialne prijavitelje na razpis. Rok za prijavo: 15. september 2010, www.horus.si Seminarji, kongresi, sejmi: Seoul Design Fair 2010, svetovni oblikovalski festival bo tokrat potekal v znamenju nosilne teme »Oblikovanje za vse - design for all«, osredotočil pa se bo na razvoj oblikovalske industrije in koncept »designomics« (design + economics); 17. september do 6. oktober 2010, Seoul, Južna Koreja, sdf.seoul.go.kr/2010_homepage/eng/main.php WorldGBC International Congress 2010, svetovna konferenca združenj za zelene stavbe na temo »Trajnostne in dosegljive rešitve za zgradbe«, sočasno bo potekal tudi sejem Build Eco Xpo Asia (BEX Asia) 2010; 13. do 16. september 2010, Singapur, www.sgbc-conference.com iCAT 2010, mednarodna konferenca o dodajalnih tehnologijah: tretja konferenca z udeležbo uglednih predavateljev iz tujine, ki delujejo na področju 3D-oblikovanja in industrijskega oblikovanja; 22. do 24. september 2010, Nova Gorica, Slovenija, www.icat.rapiman.net Poslovna konferenca Linux 2010; osrednja tema bo letos najbolj priljubljena tema v slovenskem prostoru »računalništvo v oblaku«.; 27. do 28. september 2010, Portorož, Slovenija, linux-konferenca.org 100% Design; uveljavljen sejemski dogodek bo tudi letos gostil tri razstavne sklope - 100% Design, 100% Materials in 100 Futures; 23. do 26. september 2010, London, Velika Britanija, www.100percentdesign.co.uk London Design Festival; oblikovalski festival, na katerem se bo zvrstilo več kot dvesto dogodkov, večina jih bo brezplačnih; 18. do 26. september 2010, London, Velika Britanija, www.londondesignfestival.com/events/upcoming Vienna Design Week; 4. dunajski oblikovalski teden bo v 10 dneh predstavil mnoge znane oblikovalce, med njimi Stefana Sagmeisterja, Konstantina Grcica in druge; 1. do 10. oktober 2010, Dunaj, Avstrija, www.viennadesignweek.at BIO, 22. bienale industrijskega oblikovanja; pregledna mednarodna oblikovalska razstava najboljših oblikovalskih dosežkov zadnjih dveh let; 7. oktober do 7. november 2010, Ljubljana, Slovenija, www.bio.si Razstave: Pipistrel d.o.o., Ajdovščina: pregledna razstava. 21. september do 7. november 2010, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Grad Fužine, Ljubljana, Slovenija aktualno tanja horvat francoise gilot na ogled v lendavi / v«-/ v«-/ Umetnica, rojena 26. novembra 1921 v Parizu, je odraščala v okolju, ki ji je privzgojilo zanimanja tako za umetnost, kot tudi za znanost. Oče, cenjen poslovnež v agronomiji, ji je namenil študij prava. Francoise, ki ji izbira ni ugajala, je tako živela dvojno življenje, saj je na skrivaj raje študirala umetnost ter tako šla po stopinjah svoje matere - amaterske slikarke. Svoj prvi studio je postavila na babiči-nem podstrešju. Leta 1943 je v Parizu na svoji prvi samostojni razstavi spoznala Pabla Picas-sa. Francoise Gilot stara 21, Pablo Picasso, takrat v zvezi z Doro Maar, star 61 let. Desetletje dolga zveza s Picassom, ki je trajala od leta 1946, ji je omogočila da je postala ne samo opazovalka, ampak tudi udeleženka zadnjih obdobij gibanja moderne umetnosti v Evropi. Umetniški krog, v katerem se je gibala, je vključeval pesnike, pisatelje in filozofe, med katerimi najdemo imena kot so Matisse, Chagall, Cocteau in drugi. Vsa umetniška doživljanja sta delila s svojima otrokoma, Claudom in Palomo, katerih razigranost je večkrat ujeta tudi v risbah in slikah. Dela, ki so nastala po letu 1950, predstavljajo specifično in razburljivo obdobje, saj po eni strani umetnica čedalje pogumneje posega po tehniki olje-platno, po drugi pa ustvarja z dokaj zmerno barvno paleto. Francoise Gilot je poznana predvsem kot koloristična slikarka, ki je ob teorijah prostor in čas: popotovanje v neznano Ob ogledu razstave Francoise Gilot si lahko ustvarimo zanimivo in relevantno sliko o kasnejših desetletjih njene ustvarjalnosti. Skoraj polovica od sto slik in grafik ni razstavljena z namenom, da bi obiskovalec dobil celovit retrospektivni vpogled v njeno umetniško dejavnost, saj večina del izvira iz zasebnih zbirk na Madžarskem in sodi v prvi vrsti v obdobje, ki se začne konec sedemdesetih let 20. stoletja in traja še danes. Umetnica je zanimiva v svetovnem obsegu zaradi svoje ustvarjalne širine, raznolikosti opusa svojih del, pa tudi kot dolgoletna življenjska spremljevalka enega največjih slikarjev našega časa Pabla Picassa. Razstava bo na ogled v dvorcu Lendava vse do 20. oktobra. Vir: www.francoisegilot.com o barvah namenjala veliko pozornosti tudi raziskavam strukture in risbe. V zgodnjem umetniškem razvoju veliko pred Picassom so bili njeni vzorniki Gauguin (zaradi sijajnih harmonij in namernega primitivizma), Bonnard in predvsem Matisse. Sama za to pravi, da je sledila tradiciji. Kot umetnico, ki izvira iz severnega dela Francije, so jo zanimale predvsem barve, oblike je prepustila tistim, ki so prihajali z juga. Na samem začetku petdesetih let se je posvetila grafičnim reprodukcijam, predvsem litografiji, in dana ji je bila možnost pripraviti svoje prve grafične serije skupaj z velikimi mojstri takratne dobe v Mourloto-vem tiskarskem ateljeju, kasneje pa je po naročilu ilustrirala celo več pesniških zbirk, tudi pesniško zbirko Paula Éluarda (Pouvoir tout dire, 1951). Za dela, ki so nastala okoli leta 1952, znova povsem svobodno uporablja tehniko olje-platno. V tem obdobju je zanjo značilna raba krepkih obrisov in intenzivnih barv, njene linije pa v nas vzbujajo vtis, da gre za risbe. Pravila perspektive po navadi poruši, jih preobrazi, na stvaritvah karakterizira, nekatere elemente poveča, druge pa popači. Giblje se še na polju figurali-ke, toda ustvarja polne, okrogle oblike, ki včasih spominjajo na otroške risbe, pri čemer najpogosteje poudarja oziroma naglašuje značilne poteze predmetov in likov. Dejansko se pred opazovalcem njenih slik odstre svet, ki se mu zdi znan, Frangoise Gilot: French window in blue, 1939, olje na platnu. Prvo olje na platnu prikazuje tipično francosko sceno, kot ga optimistično vidi mlado dekle pri sedemnajstih L -L,!- v Endre Roszda-Portret Frangoise v rdeči obleki, 1942, olje na pla- Frangoise Gilot: Oriental City tnu saj najdemo na njih skupne poteze s Pi-cassom - kar ne preseneča, saj je možno po skoraj desetletje dolgem sobiva-nju in skupnem ustvarjanju v umetnosti obeh odkriti kakšen medsebojni vpliv. A če postavimo stvaritve obeh umetnikov, ki sta jih naslikala v tem obdobju, eno ob drugo, se nemudoma pokažejo tudi velike razlike. Francoise Gilot je veliko blažja, bolj čutna, struktura njenih slik pa bolj zadržana. Leta 1953 se je razmerje s Picassom končalo. Z otrokoma se je vrnila v Pariz, ter leta 1964 objavila knjigo Življenje s Picassom, ki je bila že v prvem letu pro- dana v milijonski nakladi. Odločila se za povsem novo življenje in si kmalu našla novega sopotnika, Luca Simona. Kmalu se jima je rodila hčerka Aurelia, ki jo lahko že nekaj let kasneje srečamo na številnih slikah, podobno kot podobi Clau-da ali Palome na stvaritvah, ki so nastale konec štiridesetih let 20. stoletja. Prekinitev s Picassom jo je seveda pripeljala do velikega preloma, saj je morala začeti tako rekoč od začetka. A vendarle ji je uspelo v umetnosti najti svojo pot. V letih od 1945 do 1955 slika izrecno po naravi ter se izjemoma posveti celo slikanju s pomočjo modela. To je zanjo neobičajen pristop, toda, kot je zapisala sama, želi storiti vse, da bi se osvobodila nekaterih v zgodnejših letih prevzetih „stilističnih navad". Značilnost tega kratkega obdobja je razen tega, da slika predvsem okolico in svojo družino, ta da uporablja manj intenzivne barve, in sicer paleto pastelnih barv za ustvarjanje povsem figurativnih del. Na razstavi v Los Angelesu je Francoise spoznala dr. Jonasa Salka, izumitelja cepiva proti otroški paralizi, s katerim sta odkrila skupno zanimanje za arhitekturo. Francoise je razumela umetnost znanosti, prav tako je dr. Salk razumel znanost umetnosti. V Parizu sta se poročila leta 1970. Od takrat živi in ustvarja v Združenih državah Amerike, na začetku dolgo časa v Kaliforniji, danes pa v New Yorku. Njena dela najdemo širom sveta, tako v zasebnih kot javnih zbirkah (v Metropo-litain Museum of Art v New Yorku, Mu-sée d'Art Moderne v Parizu, Museum of Modern Art v New Yorku itd.); med njenimi številnimi odlikovanji pa izstopata častno odlikovanje francoskega nacionalnega reda (1996) ter častno odlikovanje francoskega častnega reda (1990). r Frangoise Gilot: Toward the Clearing Frangoise Gilot: Morning Light dogodki robert smodiš consense, impulzi za prihodnost V Stuttgartu je junija letos že tretjič zapored potekal mednarodni strokovni kongres za trajnostno načrtovanje, gradnjo in upravljanje, ki ga organizira nemško društvo za trajnostno gradnjo DGNB. V njegovem okviru so se zvrstila številna predavanja na temo trajnostnega razvoja gradbeništva in z njim povezane industrije. "Trajnostnost - Quo vadis" je bila rdeča nit strokovnjakov iz praktično celega sveta, ki so izmenjali svoje poglede na to temo v okviru številnih delavnic in okroglih miz. Skoraj dvakrat več obiskovalcev kot leto poprej kaže na vedno večje zavedanje, da so novi, trajnostni pristopi v načrtovanju, gradnji in upravljanju objektov nujno potrebni. Skupna ugotovitev je bila, da sta postala trajnostno načrtovanje in gradnja v razvitem svetu vrednoti, za kateri se vse izraziteje kažeta tudi njuni ekonomska vrednost in upravičenost. Načrtovati in graditi v skladu s trajnostnimi vrednotami (ekologija, ekonomija, družbeno-socialne vrednote) je edina pot za vse investitorje, ki želijo graditi energetsko varčne objekte, takšne, ki bodo v svojem obratovanju ekonomsko sprejemljivi, ki bodo uporabnikom ponujali največje možno bivalno in delovno ugodje ter bodo hkrati ohranjali svojo tržno vrednost. Če so v njih istočasno uporabljeni še obnovljivi viri energije ter proizvodi z minimalnim vplivom na okolje, pa to seveda dodatno odraža odgovoren odnos do družbe in narave. V okviru sejma, ki je potekal vzporedno, so se predstavljala podjetja s svojimi storitvami in rešitvami za realizacijo trajnostnih projektov, predvsem pa so potekali številni razgovori med različnimi akterji pri načrtovanju in gradnji objektov. Dvakrat več razstavljal-cev je jasno izpostavilo, da se tudi industrija temeljito prilagaja vedno večjim zahtevam trga na tem področju, hkrati pa dogodek izrablja kot poslovno priložnost za nadaljnji razvoj. V posebnem delu razstave so bili prikazani trajnostni materiali ter razstava na temo "Trajnostna urbana območja". Pa še nekaj besed o najbolj zanimivih strokovnih prispevkih s predavanj in razprav. Dr. Niklas Maak, novinar in arhitekturni kritik je ugotavljal, da arhitektura še ni razvila nove, trajnostne estetike. Na določenih področjih, kot na primer telefonija, smo priča neverjetnemu razvoju tako tehnike, kot tudi same estetike in uporabnosti naprav, medtem pa se velikokrat hiše še vedno gradijo enako kot pred pol tisočletja. Ugodje bivanja in dela se nujno ne izključuje z ekologijo. Treba je „iznajti" tako nove oblike za javne in privatne prostore, kot poiskati rešitve za številne zaposlene, ki se dnevno vozijo z osebnim vozilom na delovno mesto. Eko je bil z estetskega vidika do sedaj pogosto pravi polom, saj se je pod to znamko ponujalo nekaj osiromaše- nega in estetsko manjvrednega. Spomnimo se samo prvih električnih avtomobilov in tudi marsikaterega sedanjega. Arhitekti in inženirji stojijo v tem trenutku pred velikim izzivom in priložnostjo najti nove, privlačne estetske rešitve, ki bodo sledile traj-nostnim vrednotam. Martin Haas, partner pri Behnisch Architekten je govoril o novi kulturi stavb, ki s trajnostnimi vrednotami sprožajo prevladujočo smernico (mega- trend) v gradnji objektov, kar pa se z razvojem v Nemčiji po svoje že dogaja. Prof. Hansrüdi Preisig je predstavil model trajnostnega razvoja v Švici in kako dosegati trajnostne kriterije ne toliko s pravili, kot z argumenti, ki prepričajo vse vključene v proces nastajanja objekta. Pomemben kriterij trajnostne gradnje je ekonomski vidik, na katerega vpliva tako potrebna energija za obratovanje, kakor tudi stroški celotnega ^ dveh dnevih se je na Consensu 2010 zvrstilo 1.900 obiskovalcev. Niklas Maak, novinar časopisa Frankfurter Allgemeine Zeitung Peter Rich, Peter Rich Architects, Johannesburg P Martin Haas, prof. dr. Werner Durth, dr. Niklas Maak, prof. Klaus Legner in Hans Günther Burkhardt na okrogli mizi na temo »Lepa ekologija? Trajnost in stavbarstvo.« Prof. dr. Werner Sobek, Wolfgang Riehle, Keith Bugden in prof. Hansruedi Preisig na okrogli mizi na temo »Čez meje predpisov - Kako je mogoče doseči več trajnostnosti?« življenjskega krog objekta. Upoštevanje te komponente je zato ključnega pomena pri optimiziranju arhitekture in samega objekta že v fazi načrtovanja, strokovnjaki za izvajanje ekobilance in izračunov celotnih stroškov življenjskega kroga pa nepogrešljivi del načrtovalske ekipe. Kot uspešen primer trajnostnega razvoja mesta je predstavil Zürich, kjer danes že 43 odstotkov vseh gospodinjstev nima več lastnega avtomobila, za kar se gre zahvaliti predvsem odlično zasnovanemu in izvedenemu javnemu prometu. Da bi lahko zaustavili segrevanje planeta, bi morali postati „2000 W družba", to je družba, kjer je poraba energije na prebivalca le 2000 vatov, namesto 6.000 vatov, kolikor je ta danes. Dejstva, kot hitro večanje števila prebivalstva, večanje potreb po energiji in hrani ter omejenost neobnovljivih energetskih virov, hkrati pa dokazano segrevanje podnebja, so več ali manj dobro znana. Vzporedno z razvojem družbe rastejo tudi zahteve po ugodju in zdravem bivalnem okolju. Vse to in še več predstavlja danes izjemen izziv, hkrati pa tudi priložnost za vse vključene v proces nastajanja stavb, od projektantov do investitorjev in uporabnikov. Rabimo popolnoma nove rešitve, ki bodo izpolnjevale vse sedanje in tudi prihodnje zahteve, vse to, seveda, ob upoštevanju vedno strožjih zahtev glede ekobilance in stroškov življenjskega kroga objekta vključno z njegovo razgradnjo. Veliko je bilo govora tudi o načinu vzpodbujanja gradnje trajnostnih objektov, posebej zanimivo pa je bilo mnenje, da je treba določiti le cilje, pot za doseganje le-teh pa prepustiti ustvarjalnosti arhitektov in inženirjev. Certificiranje objektov se je pokazalo kot zelo dobro orodje za zagotavljanje tudi najkompleksnejših trajnostnih odlik. Koristi od tega imajo vsi, še najbolj pa končni uporabniki, saj dobijo strokovno preverjeno zelo kakovosten objekt, hkrati pa so tudi njegovi obratovalni stroški, ki pri klasični gradnji predstavljajo kar 80 odstotkov vseh stroškov v življenjskem krogu objekta, bistveno manjši. Take objekte je lažje prodajati, lažje dajati v najem ter z njimi dosegati višje cene na trgu. Nove tehnične rešitve naj bi zmanjšale nevarnost, da npr. z večanjem izolacije v objekte vgrajujemo vedno več primarne, tako imenovane, sive energije. Nova "traj-nostna" estetika bi morala investitorje zapeljevati in jih tako navduševati nad takšnimi objekti. Predvsem pa je nujno treba spremeniti dosedanja pristop k načrtovanju ter rutino pri projektiranju. Pomembna je regionalizacija znotraj globalizacije, saj ljudje želijo in potrebujejo svoj način življenja in družbe. Upoštevanje socialnega vidika gradnje objektov mora postati enakovredno ostalim zahtevanim lastnostim ter odlikam. Tako v okviru samega kongresa kot znotraj delovnih skupin je bilo veliko časa namenjenega tudi trajnostnemu razvoju mest. Mesta, ki jih najprej oblikujejo ljudje, nato le-ta s časom začnejo preoblikovati njih same, to pa bi morali biti najpomembnejši dejavnik pri načrtovanju in razvoju mest. Predstavljeni so bili tudi uspešni praktični primeri iz Stuttgarta, Kopenhagna in New Yorka ter izkušnje iz Ludwigsburga v Nemčiji. Mestna struktura postaja vedno bolj pomemben element trajnostne-ga razvoja ob istočasnem zavedanju, da trajnostni objekti še ne tvorijo trajnostne-ga mesta. Trajnostni razvoj igra pomembno vlogo gonilne sile inovativnosti. "Načrtovanje in razvoj novih materialov ter nova načela oblikovanja so pripeljala do večje učinkovitosti," je poudaril dr. Ulrich Knaack z Uni- versiy of Technology v Delftu. Na področju oblikovanja je oblikovalec Chris E. Bangle, nekdanji direktor oblikovanja pri avtomobilskem koncernu BMW, na osnovi avtomobilske študije Gina, ki so jo razvijali pri tej znamki, predstavil svoj način pristopa k iskanju nove estetike ter tehničnih rešitev v kontekstu izpolnjevanja okoljskih zahtev. Vrhunec letošnjega leta na Consens-u je bila podelitev certifikata DGNB za skupno 29 objektov. Veliko zanimanje, predvsem pa veliko objektov, ki so že vključeni v proces certificiranja kažejo na to, da so trajno-stne odlike vedno bolj zaželene, saj so investitorji prepoznali prednosti, ki jim jih tak pristop k načrtovanju in gradnji prinaša. Ob zaključku so bili tako organizator, kot tudi sami obiskovalci zadovoljni nad videnim in slišanim, predvsem pa nad velikim številom medsebojnih srečanj, na katerih so se izmenjale številne informacije. Tako ostaja na koncu odprto le še vprašanje, ali bomo v Sloveniji pravočasno prepoznali trajnostne odlike v gradbeništvu, jih usvojili ter oživili ali pa bomo na vlak skočili šele takrat, ko bo ta že drvel s polno hitrostjo in zamudili priložnosti, ki se nam ponujajo že danes? po mestu s kolesom Napačno razmišlja tisti, ki sedaj pričakuje potopisno reportažo ali prispevek o športni rekreaciji. Ne, to bo poročilo o doogodku, ki se ga udeležue-jjo urbani planerji (oziroma mestni načrtovalci, kot bi to po slovensko čisto lepo povedali), politiki ter nevladni in kolesarski profesionalci iz vsega sveta. Razlogi zanj? Energetska kriza, seveda, prenasičenost mest s prometom, predraga in prometno neprehodna velemesta, globalna grožnja, potrebe po gibanju, bolj zdravem načinu življenja in še bi lahko naštevali. A v vsakem primeru je bil Velo Global dogodek, na katerem se je razpravljalo o zelo resnih in perečih problemih mest in ki so se ga udeležili le tisti, ki jim je to profesionalna zadolžitev. Mestna in urbanistična. Da pregovorijo možnosti in izzive kolesarjenja v mestih. O aktualnosti problematike pričajo že podatki o številu udeležencev dogodka, ki je s pričakovanih 800 naraslo na kar 1100. Vsak med njimi z različnim ozadjiem, različnim motivom, različnimi izzivi, a vsi skupaj z enotno in nedvoumno vizijo: prepričati čimveč ljudi, da kolesarijo. Zakaj? Zdravje in kodicija sta prav gotovo tehtna razloga. A v okolju mest z veliko koncentarcijo prebivalstva je kolo izhod, ki je optimalna rešitev med počasnostjo pešačenja in številnimi težavami vožnje z avtomobilom - od tistih s parkiranjem, do visoke cene zagotavljanja parkirnih mest v mestnih središčih, prometnih zamaškov, onesnaževanja zraka in že mnogo drugega bi lahko našteli. Zato se danes kot izhod vse bolj izpostavlja uporaba kolesa in svetovna mesta se kar kosajo v iskanju prijaznejših in bolj inovativnih rešitev, da bi svoje prebivalce prepričala, da začnejo bolj množično uporabljati ta način prevoza oziroma mobilnosti. Z različno prestavo, a v isto smer Glavni cilj konverenca je bil spodbuditi navdihe in zamisli za konkretne akcije ter ustvariti platformo za izmenjavo zamisli in izkušenj mimo državnih meja in med različnimi strokami. Preprosteje povedano: multidisciplinar-nost in inovativnost. In na dogodku, ki je bil letos v meki kolesarjenja - danskem Koben-havnu - so se zbrali udeleženci z vseh celin in z mnogih različnih področij dela. Kar šestdeset držav, iz katerih so bili udeleženci, so našteli. In to tako zelo raznoliko druščino je bilo treba programsko zadoovoljiti ter medsebojno spoznati in povezati. Priznati moramo, da so Danci svojo vlogo organizatorja izpeljali resnično vrhunsko. Hrbtenica vseh dogajanj so bila plenarna zasedanja, v katerih so uvodničarji iz vrst najuglednejših akterjev na področju kolesarjenja v mestih postavljali izhodišča za nadaljnje delo in razmišljanje. Razpon njihovih profesij je bil enako pester kot razpon profesij udeležencev konference in to od župana do profesorjev, advokata pa vse do umetnika ali oblikovalca. Od plenarnih zasedanj „navzdol" se je odvil cel spekter različnih oblik komunikacije udeležencev, od podplenarnih predavanj (kar 180 jih je bilo) do skoraj intimnih okroglih miz ter delavnic za reševanje vprašanj, ki so se odvijale na ravni 1:1, to je udeleženec do udeleženca. Ker velja Danska za kolesarsko najbolj razviti državo sveta, je bilo seveda zanimivo srečanje z danskimi organizatorji kolesarjenja in vsega, kar se nanj navezuje. Poleg tega se je odvila še cela vrsta družabnih dogodkov, od priložnosti za mreženja na skupnih kosilih do večernih sprejemov ter zaključne kolesarske parade po ulicah Köpenhagna, tisti, ki so želeli spoznati dogajanja tudi na terenu, pa so se lahko prijavili na izlete v Bal-lerup in Malmo. Za le štiri dneve torej dogajanj več kot preveč. Dejstva in osebe Vsaka ugledna prireditev ima tudi svojega „velikega čarovnika", to je uglednega in karizmatičnega vodjo. V Köpenhagnu je to bil predsednik ameriške kolesarske zve- Plenarna zasedanja so bila vedno dobro obiskana, saj so bili uvodničarji eden bolj zanimiv od drugega ze Andy Clarke. Pridružili so se mu bolj ali manj vsi najbolj ugledni predstavniki kolesarskega življenja na Danskem. Prostori ob predavalnicah so gostili številne ponudnike opreme za kolesarjenje v mestih (ki seveda ni enaka komercialni ponudbi v kolesarskih trgovinah, ampak so na ogled stojala za kolesa, cestna oprema, ipd.) ter organizatorje različnih dejavnosti za promocijo kolesarjenja kot oblike turizma ali vsakodnevne poti do službe ali šole. Posebno so v ponudbi izstopale danske železnice, ki kolesarjem ponujajo največje možne ugodnosti, da postanejo njihovi vsakodnevni uporabniki. Kolo in javni prevoz se namreč v vseh kolesarsko razvitih državah tesno družita. In tako so se DSB-jevci med drugim pohvalili tudi z varčno rabo energije, za katero so usposobili svoje strojevodje, z s sončnimi zbiralniki opremljenimi železniškimi postajami, uporabo reciklirane vode za pranje vagonov, da wi-fi povezljivosti na vlakih niti ne omenjamo! Vse zato, da se čimveč kolesarjev odloča za izbiro kombinacije kolesa in javnega prevoza z vlakom. Preizkus v živo na terenu je sicer pokazal nekaj pomanjkljivosti, kot so visoke stopnice vagonov, a zanos organizatorjev govori v prid temu, da bodo tudi te kmalu odpravljene. Kot zanimivost bi navedli, da so danske železnice finačno zelo uspešno podjetje ter da so vlaki polni in njihova mreža na gosto razpredena po vsej državi. Za razmislek in primerjavo s situacijo pri nas .. Zgled na terenu Popestritev dogajanj v predavalnicah so bile tudi predstavitve „v živo" po celotnem mestu in širše. Ker je vsak udeleženec dobil za čas kongresa v uporabo pravo dansko kolo, se je lahko tudi samostojno podal v raziskovanje kolesarskega vsakdana prestolnice, v kateri kar 35 odstotkov prebivalcev dnevno kot prevozno sredstvo uporablja kolo. Kaj to pomeni, si težko predstavljaš, če ne doživiš. Prva posebnost so že kolesa, ki jih najpogosteje uporabljajo. Ta so dokaj težka, z velikimi obroči, ki omogočajo velike hitrosti, ki jih uporabniki tudi izkoristijo. Povprečna hitrost köpenhagenskega kolesarja je veliko višja, kot smo je navajeni pri nas in pri tem ni važno,ali pedala poganja mlad fant, da-mica v kratkem krilu in z visokimi petami ali čila upokojenka. Kolesarske steze so zelo široke in najpogosteje zasedejo cel avtomobilski pas. To pa še zdaleč ne pomeni, da se lahko po njih svobodno vijuga v poljubne smeri! Nasprotno: disciplinirano se je treba držati skrajno desno, vsak zavoj nakazati z roko, prav tako namero, da se ustaviš. Kolesarji so do kršiteljev neusmiljeni in redki so, ki si upajo ponoviti dve napaki zapored. Udeležba v kolesarskem prometu nam kmalu jasno pokaže tudi, da je to resnično Promet z veliko začetnico, saj ima tako vozne pasove za razvrščanje kot posebej kolesarjem namenjene semaforje. Situacije, da bi se nekdo vozil po kolesarski stezi v nasprotno smer, ne vidimo, kot tudi ne vidimo, da bi si upal tja stopiti pešec. In O zgodovini dogodka Ime samo je igra besed s francosko besedo za kolo (vélo) in angleško besedo za mesto city. Če ju združimo, dobimo izraz velocity, to je hitrost. Avtorske pravice zanj si pridržuje evropska kolesarska zveza (European Cyclists' Federation - ECF). Prva konferenca pod tem naslovom je bila leta 1980 v Bremnu z le 300 udeleženci. Eden večjih dosežkov, ki si ga takratni organiaztorji pripisujejp, je bila ustanovitev ECF tri leta kasneje. V tride-stih letih, ki so sledila, so konferenco gostila skoraj vsa pomembnejša evropska mesta od Londona (1984), Barcelone (1997) ali Pariza (2003) ter manjša, a kolesarsko napredna, kot sta Groningen (1987) ali Basel (1995). Konference Velo-city vedno pritegnejo širok razpon zelo različnih profesionalcev in strokovnjakov ter predvsem na enem mestu združijo vse, ki so vpleteni v vode- obratno: kolesarju, ki se vozi po pešcem namenjenih površinah, hitro nakažejo, da tam ni zaželjen in da naj se odstrani. Temu bi na kratko rekli Red. Kadar kolo postane tako široko uporabljano prevozno sredstvo, je verjetno samo po sebi umevno, da je tudi mnogo dodatkov nje, promocijo ali skrb za kolesarje. Zaradi vse večjega zanimanja za kolesarjenje kot obliko mobilnosti v mestih se je ECF leta 2010 odločila, da postane konferenca vsakoletni dogodek in Köpenhagenska je bila prva med njimi ter istočasno prva, ki je bila globalna. Istočasno je bila to že druga konferenca v tem mestu. Verjetno mnogi ne vedo ali niso zasledili, da je bila ena od konferenc Velo-city tudi (delno) na naših tleh in sicer je bilo to leta 1999, ko sta ta dogodek družno organizirala avstrijski Gradec in Maribor. Nasllednja konferenca bo naslednje leto v španski Sevilli, naslednja globalna pa leto dni pozneje v daljnem kanadskem Vancouvru. Sicer pa je Velo-city najugle-dnješa svetovna konferenca s področja kolesarjenja v mestih v obdobju, ko je kolesarjenje vse bolj prepoznavno kot učinkovita, zdrava, hitra in predvsem do okolja prijazna oblika transporta. Windows®. Življenje brez omejitev. Fujitsu priporoča Windows 7. FUJITSU Delovne postaje CELSIUS informacije o rešitvi Delovne postaje CELSIUS optimizirane za Adobe Creative Suite 5 CELSIUS R570-2 vroča delovna postaja za najzahtevnejše aplikacije. Z dvema Intel Xeon procesorjema in ultra odlično NVIDIA Quadro grafiko, nudi ogromno moči za intenzivne video aplikacije kot sta After Effects in Premiere Pro, kot tudi za druge multimedijske aplikacije. Opremljena s hitrostjo, grafiko in procesorsko močjo za celoten HD delovni proces, z vgrajenim Blu-ray Disc™ Triple Writer-jem je CELSIUS R570-2 ultimativna delovna postaja za Adobe CS5 Master Collection and Production Premium. CELSIUS M470-2 je izredno močna delovna postaja za video in zahtevne multimedijske aplikacije. Z odličnim Intel Xeon® procesorjem in ultra odlično NVIDIA® Quadro® grafično kartico nudi izredno moč za programsko opremo kot je Encore, Flash Professional in Illustrator. Podpira večjedrni rendering, z grafično kartico pospešeno video obdelavo in ima veliko ter hitro diskovje, skratka CELSIUS M470-2, je idealna izbira za uporabnike Adobe CS5 Design Premium in Production Premium. CELSIUS H700 - WEB / PHOTO / VIDEO moč delovne postaje v ohišju prenosnika. Z Intel Core™ i7 procesorjem in močno NVIDIA® Quadro® grafiko, prinaša učinkovitost v kreativne aplikacije. Vsaka verzija CELSIUS H700 serije je optimizirana za svojo nalogo: • WEB verzija je s svojimi merami popolna za Adobe CS5 Web Premium, • prostorna verzija PHOTO je odlična za Adobe CS5 Design Standard and Design Premium in • močna ter hitra verzjija VIDEO z Blu-ray Disc Triple Writer-jem nudi vso moč ki jo potrebujete pri uporabi Adobe CS5 Master Collection and Production Premium. CELSIUS W480 je napredna delovna postaja za slikovne in medijske aplikacije. Z najnovejšimi Intel procesorji in odlično grafično kartico, CELSIUS W480 ponuja obilo moči za aplikacije kot so Photoshop, Illustrator in InDesign. Hitro shranjevanje podatkov omogoča hitro delo z velikimi slikami in naredi delovno postajo idealno izbiro za Adobe CS5 Design Standard in Design Premium. CELSIUS W380 delovna postaja za vse, ki se prvič srečujete z grafičnim oblikovanjem. Poganja jo najnovejši Intel® procesor z aplikacijsko usmerjeno grafično kartico, CELSIUS W380 odlično deluje s programi kot so Dreamweaver, Fireworks in Acrobat. Visoko razširljiva, je idealna izbira za Adobe CS5 Web Premium. Fujitsu je tudi v Sloveniji predstavil nove delovne postaje CELSIUS, ki so prilagojene in optimizirane za uporabo programske opreme Adobe in Creative Suite 5. Delovne postaje CELSIUS W380, CELSIUS W480, CELSIUS M470-2 in CELSIUS R570-2, ustrezajo potrebam profesionalnih oblikovalcev in zagotavljajo optimalno izvedbo ter podporo pri delu z internetnimi, tiskanimi in video mediji. Delovne postaje CELSIUS so oblikovane na podlagi izsledkov Fujitsujevih raziskav in testov uporabnosti. So posebej prilagojene za potrebe oblikovalcev, združujejo visok nivo zanesljivosti in izvedbe ter so prijazne do okolja. Primerne se tako za profesionalne oblikovalce, začetnike, kot tudi druge navdušence, ki ustvarjajo vsebine v 3D tehniki in digitalni obliki. Zagotavljajo optimalno izvedbo in podporo pri ustvarjanju vsebin s programsko opremo Adobe. Deluje, kot si želite % Windows7 PREDSTAVNIŠTVO: Fujitsu Technology Solutions GesmbH podružnica v Ljubljani Kamniška 41, 1000 Ljubljana Tel. +386 1 401 24 20 Fax: +386 1 401 24 29 info.si@ts.fujitsu.com Slike so simbolične. Pridržujemo si pravico do morebitnih napak. Ena izmed uvodničark, dobitnica alternativne nobelove nagrade za mir Right Livelihood Award dr. Vandana Shiva Z razstave... zanj zgledno rešenih. To velja tako za različne dodelave in predelave koles, kot so kesoni ali priklopniki za prevoz otrok ali tovora, kot za zgledno organizirano kolesarsko vzgojo otrok že od vrtca dalje, zelene kolesarske poti, ki povezujejo večja kraje, za kolesarju prijetno in predvsem varno rešena križišča (s podvozom, po katerem se ta ne-moreno pelje dalje), kolesarske steze do samega vhoda v nakupovalne centre, celoletno vzdrževanje kolesarjevih površin, ipd. Kot zadnjo „posebnost" je treba omeniti uvidevnost in visoko kulturo voznikov motornih vozil. Ti kolesarju vedno dajo prednost, tudi kadar se ta šele bliža prehodu preko vozišča. Vse to je za nekoga, ki je vajen naših razmer, skorajda nepojmljivo. Za konec Poročilo o konferenci Velo-city se sicer lahko komu zdi nepovezano s področji arhitekture in oblikovanja, vsem, ki pa se zavedajo težav, ki so posledica dosedanjega razvoja in navad ter razvad, ki smo jih z njim prevzeli, pa je gotovo jasno, da so povezave še kako tesne. Posebno v času, ki kliče k vse varčnejšemu ravnanju z energijo ter spremembam načina življenja, ki je povzročil segrevanje ozračja, tanjšanje ozonske plati in druge poškodbe našega planeta, ki se jih morda niti še ne zavedamo. Podobne iniciative so zato poziv k spreminjanju načina življenja, kakor tudi načina razmišljanja. In temu bo treba prilagoditi vse: mesta, ulice, predmete in tudi ljudi. Ob napisanem se bo gotovo našel tudi kakšen dvomljivec z argumenti, da spremembe, kot jih opisujemo, zahtevajo veliko časa za izgradnjo poti in tudi spremembo načina razmišljanja pri ljudeh. A tudi takšne dvome so na kongresu prikazani dosežki ovrgli, saj se širom do sedaj motorizirana urbana središča Evrope množično in skoraj čez noč spreminajjo v zelene oaze in raj za kolesarje. Ob zaključku dogodka je bila organizirana tudi parada več kot 1.000 kolesarjev Gneča kolesarjev na ulicah Kopenhagna ameriškega ve ikana preoblačijo v zeleno Najvišji ameriški nebotičnik, ki smo ga dolgo poznali pod imenom Sears Tower, je ob zamenjavi lastnika doživel tudi druge pomembne spremembe. Izgrajen je bil leta 1973, njegovi arhitekti pa so takrat bili »slavni« Skidmore, Owings and Merril. Novi lastnik, Willis Group Holdings, po katerem se sedaj stavba imenuje Willis Tower, se je odločil da objekt pred vselitvijo preuredi ter si tako zniža stroške njegovega vzdrževanja. Ti so v državi, kjer je bila energija dolgo časa skoraj zanemarljiv strošek, prav gotovo visoki, poleg tega pa veljajo ZDA tudi za državo, kjer je poraba energije nasploh daleč najvišja celo na svetovni ravni. Zahtevno nalogo je prevzela arhitektka Sara Beardsley v povezavi z lokalnim projektantskim podjetjem Adrian Smith + Gordon Gill Architecture. Vrednost prenove objekta ocenjujejo med 200 in 350 milijoni dolarjev. V tem je seveda zajeta zamenjava vseh oken, poleg pa še cela vrsta drugih»zelenih« rešitev. Na številnih terasah na vrhu nebotičnika so tako predvidene »zelene strehe«, kjer bodo vetrne turbine in sončni kolek-torji, namenjeni ogrevanju tople vode za objekt. Strehe bodo v celoti ozelenjene - kar 2.800 do 3.250 kvadratnih metrov le-teh je načrtovanih. A energetski učinki naprav za zajem obnovljivih energij bodo bolj ali manj zanemarljivi, mnogo pomebnejši bodo številni doseženi prihranki. Največ si jih obetajo z zamenjavo vseh 16.000 oken ter s prihranki pri razsvetljavi, ki bo avtomatizirana glede na dnevno svetlobo. Načrtovani stroški pri ogrevanju naj bi prepolovili dosedanje, kar posledično pomeni manjše mehanične sisteme za pogon ter prav tako manjše obremenjevanje okolja. Podobno je z izboljšavami inštalacij, kjer načrtujejo prihranek kar 90 milijonov litrov vode letno, še višji, kar osemdese- todstotni prihranki pa so načrtovani na področjuporabe električne energije. Da bi se povečali prihranki energije načrtujejo tudi, da črno barvo objekta spremenijo v srebrno. Celotna prenova v načrtovanem obsegu naj bi trajala pet let, v načrtu pa je tudi, da bi zanjo pridobili uraden certifikat LEED. Ob stolpnici bo zrasel tudi luksuszni petdesetnadstropni hotel s 500 sobami, ki pa bi imel samostojne »zelene« naprave in napeljave. Načrtti projektantov so zelo smeli, saj želijo ikonično stavbo narediti za vzor in pionirski primer. Da bi jo naredili čimbolj privlačno za obiskovalce, so na njenem vrhu namestili razgledne ploščadi s steklenim dnom. V stavbi bo zaposlenih 3.600 ljudi, v pritličju pa bo tudi informativno središče, kjer bodo prikazani »zeleni« posegi, ki so bili izvedeni. Z »zeleno« prenovo želijo lastniki doseči še kaj več, kot le to, da si zmanjšajo vzdrževalne stroške ter naredijo objekt bolj zaniimiv potencialnim najemnikom - pomemben potencial je tudi v višanju lastnega ugleda kot okoljsko zavednega podjetja, ki si ga s tem posegom želijo pridobiti in utrditi. Sončni kolektorji in vertne turbine na ozelenjenih strehah Vrtoglave steklene razgledne terase praznik nove vizualne kulture pariz, 24., 25., in 26. junij 2010 OFFF. Tridnevni festival ponuja vpogled v kulturo medijskih platform ter predstavlja najaktualnejši izbor digitalnih ustvarjalcev, spletnih, grafičnih in interaktivnih oblikovalcev ter pravo glasbeno pustolovščino. A OFFF je več kot le dogodek katere od teh disciplin. Več kot oblikovalska konferenca, multimedijski sejem ali festival digitalne animacije. OFFF je praznik nove vizualne kulture Po osmih letih pisanja svoje zgodovine kot osrednji dogodek digitalne umetnosti je OFFF prešel k svojemu bistvu in tako postal sinonim za modernost, tako estetsko, kot tudi tehnološko. S svojim začetkom v Barceloni leta 2001 je festival skozi čas zrasel v trendovski dogodek, kakršnega poznamo danes. Cilj festivala je predstaviti in širiti dela generacije ustvarjalcev, katere druži le to, da kršijo prav vsa pravila. Tiste, ki so znali postaviti mejo med poslom, umetnostjo in oblikovanjem; glasbo in ilustracijo, ali med črnilom, kredo ter slikovnimi pikami. Ustvarjalce, ki so zrasli z internetom in pod stalnim vplivom digitalnih orodij, tudi ko njihovo "platno" ni zaslon. OFFF sanja o prihodnosti in zanjo piše kodo. Ima ustvarjalec lahko agencijo, ne da bi ob tem ubil ustvarjalnost? Seveda! Zasluži z delom na komercialnih projektih, zato da ta sredstva nato porabi za nora, komercialno neprofitna in potratna umetniška dela? Festival je predstavil številna imena nove vizualne kulture. V obliki delavnic, razstav, performansov in predavanj je svoja dela predstavilo preko šestinpetdeset ustvarjalcev, med njimi pa ne smemo spregledati naslednjih ^ Andreas Shabelnikov (neucase.com), ustanovitelj spletnih medijev, kot sta Digital Abstracts in Digital Softbox. Ta že več let ogromno prispevata svoji skupnosti umetnikov, naročnikov, fotografov ter oblikovalcev. Andreas trenutno živi v sončni Barceloni in dela kot svobodni oblikovalec za naročnike kot so Adobe, British Airways, Samsung, Bacardi, Paramount Pictures in Warner Bros, Ford, Toyota, Universal in MTV. Bazooka in Neville Brody, britanski grafični oblikovalec, tipograf in art director. Prepoznaven je postal predvsem po svojem revolucionarnem delu za časopisa Face in Arena, kot tudi po oblikovanju ovitkov za glasbenike, kot so Cabaret Voltaire in Depeche Mode. Na festivalu OFFF so Neville in fantje iz ekipe Bazooka dokazali, da so nekaj po- sebnega, saj ostajajo redke, a vplivne legende francoske design-punk scene. Craig Ward (wordsarepictures.co.uk), v New Yorku živeči oblikovalec in tipograf za Grey, ki ga srečujemo tudi pod psevdonimom Besede so slike (Words are pictures), oživlja naslovnice, ustvarja nova tipografska pravila in raziskuje pojem besede v obliki slike. Craig je na festivalu razpravljal o permanentnem izobraževanju na področju tipografije ter o svoji preobrazbi iz grafičnega oblikovalca v pripovedovalca tipografskih zgodb. Dixon Baxi (dixonbaxi.com) je agencija, ki danes dela za nekatera svetovno najbolj zanimiva podjetja na področju televizije in oglaševanja, izstopa pa po stalnem Andreas Shabelnikov Bazooka Passivhaus-Bauteilkatalog HOCO: Density Housing Details for Passive Houses Construction & Costs lezik: nemški / angleški lezik: nemški / angleški cena za naročnike: Tipologija večstanovanjskih stavb 29,00 eur za naročnike: 106,40 eur 44,00 eur 24,65 eur 3D od točke do upodobitve jezik: slovenski strani: 280 cena: 37,98 eur 32,30 eur [naročilnica na knjige] naročnina na klik popusti & ugodnosti jsti pri nakupu programov popusti pri nakupu knji ter vrsta uporabnih info macij za bralce na spletni strani revije, kot so: ceniki storitev spletne povezave - linki informacije o sejmih, natečajih l^je s e naročim? s priloženo naročilnico po internemu | v\/vpw.klikonline.si poteslsfonujl 3865(0)1 52 00 72C iPriročnik: Snow Leopard: Pojmovnik slovenske osnove MAC OS X umetnosti cena: 24,90 eur cena: 38,00 eur za naročnike: 21,20 eur 32,30 eur cena: 82,00 eur za naročnike: ■ 73,80 eur jezik: angleški strani: 400 izid: 2009 cena: 21,99 eur 18,70 eur Predpisi o honororanju oblikovanja vizualnih komunikacij Predpisi o lionororanju tridimenzionalnega oblikovanja New Tent Architecture The Fundamentals of Architecture Process: 50 Product Designs from Concept to Manufacture Mew Me1ia Design V^e love irOagazintes Tactile, High touch Visuals (Contemporary Ilustration and its Context InDesign in osnove namiznega založništva ^^(j^i^f^c^^^^^o^Cd^^ii^e!, SSustainability and Humanity Design Drawing, knjiga in CD Photoshop CS3 učilnica v knjigi Avtorsko pravo v digitalni dobi Hitri vodnik skozi CorelDRAW X3 Naučite se: Flash 8 v 24 urah [naročilnica na knjige iz prejšnjih številk] 97,00 eur 69.20 eur 39,50 eur 26,50 eur 33,00 eur 26,50 eur 35,00 eur 44,00 eur 40,00 eur 44,00 eur 22,50 eur 49,75 eur 37,00 eur 45,00 eur 38.21 eur 45.90 eur 20.91 eur 28,00 eur tran strani zid 2 ena za naročnike za naročnike leški slovenski lezi tran strani zid za naročnike za naročniKe laslov ja v številk 0: 0: 46.61 3111 02 02 31.0' 02 02 111 Posters 02 4 7.31 02 01 01 i.51 01 01 0 0 [naročilnica] položnica št. 59/1/s pro anima p.p. 2736 1001 ljubljana Naročanje: lidija@proanima.si 01 52 00 720 Naročanje: lidija@proanima.si 01 52 00 720 [naročilnica] položnica po pogodbi št. 59/1/s pro anima p.p. 2736 1001 ljubljana po pogodbi št. 59/1/s pro anima p.p. 2736 1001 ljubljana naročnina na klik 10 številk + popusti & ugodnosti popusti pri nakupu programov popusti pri nakupu knjig ter vrsta uporabnih informacij za bralce na spletni strani revije, kot so: ceniki storitev spletne povezave - linki informacije o sejmih, natečajih ... s priloženo naročilnico po internetu | www.klikonline.si po telefonu | + 386 (0)1 52 00 72( Naročanje: lidija@proanima.si 01 52 00 720 račun račun Bazooka Joshua Davis iskanju, kako priti pod kožo projekta, izzvati običajno, vključiti kombinacijo energije in intelligence, s tem preseči obseg samega izvajanja ter doseči globino njenega učinka. Grady & Metcalf (gradyandmetcalf. com in worldoflemon.com), popolnoma svež ustvarjalni studio združuje talente in energijo Kevina Gradya in Colina Metcalfa, oba prepoznavna predvsem kot ustvarjalca večkrat nagrajene oblike revije Lemon. V svojih sporočilih poudarjata, kako zaradi razširjenosti in vpliva interneta mnogi spregledajo "moč tiska", orožje ki ga že dolgo imajo pred sabo. Joshua Davis (joshuadavis.com), umetnik, oblikovalec in tehnolog, ki že od leta 1995 s pomočjo tehnologije in računalnika kot medija za ustvarjanje izstopa z deli, namenjenimi podjetjem, zbirateljem in institucijam. Njegova dela so elektronske grafične kompozicije skoraj nepredstavljive kompleksnosti in individualnosti. Njegove "dinamične abstrakcije" pa se prelivajo zapleteno in edinstveno kot snežinke. Predstavljeni ustvarjalci so bili le del pestrih dogajanj junija v Parizu, ki so ponovno dokazovala, da je OFFF festival, ki ga je vsekakor vredno obiskati ter ga doživeti v vsej svoji barvitosti. «vi/ii^ inženirska popolnost narave Jerry Tate je angleški arhitekt, ki si zglede za oblikovanje svojih stvaritev išče v naravi. Pri tem se opira na spoznanja biomimikrije, vede, ki preučuje naravne principe in jih pretvarja v ljudem uporabne izdelke ter objekte. Takšne rešitve so vodilo funkcionalnih, oblikovnih in strukturnih zasnov objektov, ki jih oblikuje Jerry Tate. Spoznala sva se na sejmu Ecobuild v Londonu. V predavanju z naslovom »Kako bi naredila narava?« je predstavil izkušnje iz sodelovanja z arhitekti Grimshaw v projektu Eden, kjer je bil v projektni skupini, v nadaljevanju pa še lastne projekte in predvsem principe, na katerih so nastali, to je načine, kako črpati več miljonov let stare izkušnje narave in jih uporabiti pri gradnji, ki je tako harmonična z okoljem. Z njim je vse navzoče navdušil nad biomi-mikrijo in upamo, da bo navdušil tudi vas. Pripravil: Matevž Granda Arhitektura je bila doslej v nekakšnem nasprotju z naravo. Uporabnika le ščiti pred njenim delovanjem narave, to je dežjem, vetrom, soncem, snegom, ipd., ter ločuje notranji prostor od narave. Na vaši spletni strani pa piše: "Načrtujemo stavbe, ki združujejo arhitekturo in naravo," Kje se zgodi ta stik? J. Tate: Prevladujoča strategija našega pristopa je, da arhitekturo in naravo združujemo na različne načine tako, da se zabri- še jasna ločnica med tem, kar ustvarimo mi, in svetom, ki nas obdaja. To stično točko je mogoče najti na več različnih ravneh. Kot primer bi navedel naš pristop k oblikovanju predloga za otok Birnbeck, ki je združeval dve ravni: eko-sistem, ki bi vključeval in poudarjal obstoječo lokacijo, ter oblikovni sistem, ki bi se odzival na parametre plimovanja morja. Točka združevanja se lahko zgodi tudi pri tehnoloških rešitvah, ki temeljijo na naravnih zakonitostih. Na primer: pri našem projektu iHub fasada posnema izparevanje dreves in s tem hladi objekt. Za pasivno hlajenje smo uporabili kar vodo iz bližnjega kanala. Strukture, kot so drevesa, niso v nasprotju z njihovo okolico. Namesto tega kot sistem za preživetje izkoriščajo lokalne razmere. To je glavni princip okoljske inteligence in upamo, da ga z našo arhitekturo vzpostavljamo. Narava je svoje oblike in načela izoblikovala v več milijonih letih. Ali se lahko človek v tako kratkem obdobju razvoja približa naravnim inštrumentom? J. Tate: V arhitekturi je vzporednica počasni evoluciji narave lokalno ljudsko stavbarstvo. Metode gradnje v določeni regiji so se razvile takšne kot so zaradi lokalnih materialov in podnebnih omejitev, ne da bi bil za to zaposlen oblikovalec. Danes imamo edinstveno prednost, da zavestno načrtujemo na podlagi analiz. Inštrumente narave je tako mogoče razumeti in jih uporabiti za lastne metode. Konec koncev smo del narave in naše tehnike je treba razumeti glede na pretekle dosežke našega naravnega sveta. Otok Birnbeck (Birnbeck Island) je natečajni projekt za revitalizacijo zapuščene viktorijaske skale in otoka. Zasnova predvideva vzpostavitev morskega vrta - področja med kopnim in otokom, kjer bi se umirjali visoki valovi iz bristolskega kanala. Na otoku je predvidena cela vrsta različnih bazenov kot tudi izobraževalnih ali zabaviščnih točk za raziskovanje morskega življenja in ekologije. Umetni teren, navdihnjen z opazovanji oblik okoliških skal, bo grajen iz ostankov obstoječe betonske ploščadi. Birnbeck Island Antični arhitekti so pogosto posnemali naravne oblike, na primer, stebri so bili parafraze stebel, kapiteli so posnemale rastlinske vzorce in oblike, ipd. Se to lahko razume kot biomimikrija? Kakšna je temeljna razlika v posnemanju narave v antiki in v sodobnem času? J. Tate: Klasično zgodbo o izvoru korintskega ka-pitela je zapisal Vitruvij. Opisuje, kako so rokodelci iz korenin in listja naredili skledo sadja ter jo uporabili kot vzorec pri ustvarjanju njihovega ka-pitela. A kopiranje v tem primeru pomeni le vajo v slogu. Danes, ko razumemo principe in vzorce narave, lahko sami ustvarjamo sisteme, ki delujejo po enakem principu kot narava. Na primer: oblika našega predloga za Brin-beck je bila ustvarjena z računalniško simulacijo erozije kamnin, ki jih oblikuje morje. To ustvarja različne vrste formalnih strategij, ki se nanašajo na načela sistema in ne na njegovo estetiko. V sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja se pojavijo koncepti trajnostne-ga modela gradnje z uveljavljanjem naravnih načel. Omenil bi dela Renza Piana in Normana Fosterja iz tega obdobja. Kje so začetki sodobne biomimikrije? J. Tate: Zelo so mi všeč zgodnja dela Renza Piana in Richarda Rogersa. Moja kariera se je dejansko začela z delom za arhitekte Grimshaw na projektu Eden. Biomimikrija v oblikovanju se je takrat šele začela razvijati. Zanimivo je, da se je prej pojavila v inženirskih disciplinah kot v arhitekturi. Po mojem mnenju je začetek sodobne biomimkrije na križišču med tehno- Kaj je Biomimikrija Živali, rastline in mikrobi so izvrstni inženirji. Iznašli so tako tisto kar deluje, kot tisto kar je ustrezno, in najpomembnejše - tisto, kar na zemlji obstane. Zato se biomimikrija namesto tega, da mikroorganizme uničuje ali jih omalovažuje, od njih uči ter ta spoznanja uporablja kot oblikovne principe pri inovacijah. Takšen pristop je popolna novost in tisti, ki lahko prispeva ne samo k ino-vativnemu oblikovanju, ampak tudi k preusmeritvi pozornosti ljudi na pomen ohranjanja bi-otske raznovrstnosti življenja na zemlji. logijo in trajnostnim razvojem. Začetniki so tako imenovani 'high-tech' arhitekti, ki jih navajate, kakor tudi akademske institucije kot na primer AA (Arcutectural Association op.a.), kjer so raziskovali naravne sisteme in oblike od poznih osemdesetih let dalje. Kaj lahko pričakujemo v prihodnosti? Ali obstaja možnost združitve genetike in grad- beništva? J. Tate: Vedno smo uživali v raziskovanju novih metod gradnje. Simbiotični sistemi so zanimiv način, da se uvede nek aktiven element v to, kar je običajno precej neumna stavba. Čeprav smo poskušali delovati strogo znotraj omejitev sedanjega stanja tehnologije, smo razmišljali na primer o uvedbi bioloških sestavin za transpiracijsko fasadno steno na objektu iHub. Ta se je sicer kasneje izkazala kot neuresni- Visokozmogljiva katalonska špotna mreža v Pirenejih je oblikovana z razskavo infrastrukture območja tako, da so ustvarjene serije vežbališčza vrhunske atlete in obiskovalce dogodkov, ki bi istočasno oživili regijo in ustvarili nova delovna mesta. Z računalniško simulacijo je bila narejena študija, kije prikazala, kako bo središče na organski način vzraslo okrog posebnih točk. Novo podeželsko hišo (New Country House) odlikuje resnično revolucionaren pristop k projektiranju takšnega objekta. Stavba in pokrajina, ki jo obdaja, sta bili združeni na formalni in funkcionalni ravni ob uporabi principov biomimikrije, da se ustvari gradbeni poseg, ki deluje usklajeno z naravo in okoljem, v katerem se je znašel. Oblika predloga izhaja iz uporabe naravnih algoritmov, da odrazi naravna razmerja in geometrije ob uporabi istih osnovnih izhodišč kot paladijanska arhitektura 18. stoletja, a s sodobno obliko zunaje lupine. Tudi tukaj so bili pri oblikovanju ekosistema uporabljeni principi permakulture. Vse naštete strategije bodo stavbi omogočale, da bo samozadostna na področjih energije, vode in hrane ter bo vzpostavljala novo sonaravno paradigmo za prihodnja sodobna ruralna bivališča. čjiva, ker ne bi upravičila ekonomičnosti investicije. Raba energije v stavbah je vedno bolj pomembna. Ali lahko navedete primer energetsko učinkovitih sistemov, ki posnemajo naravne principe? J. Tate: Energetske sisteme se trenutno načrtuje kot ločene elemente, ki se naj- pogosteje ne obravnavajo kot celosten sistem, kar pomeni odklon od razmišljanja biomimikrije. Nekatera podjetja, napri-mer Buro Happold, so že začeli reševati ta vprašanja, vendar je pri tem ovira narava različnih področij oblikovanja. Pogosto sem predaval o razlikah med drevesom in stavbo, pri čemer je ključna ta, da ima veliko sistemov v drevesu več kot le eno funkcijo, na primer transpiracija omogoča hlajenje z izhlapevanjem in oskrbo z vodo, škrob je shranjevalnik energije in hkrati tvori strukturo lesa, voskasta povrhnjica na listih zagotavlja samočiščenje in je tudi optična »naprava«, ipd. Tehnični sistemi v stavbah pa delujejo samostojno in popolnoma ločeno. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je dr. Feist razvil energetsko izjemno učinkovit sistem, imenovan pasivna hiša, ki temelji na uporabi zelo dobre izolacije, zrakotesnosti ter izmenjavi toplote zraka. Ta metoda gradnje je zelo razširjena v Nemčiji, severni Italiji in v Avstriji, v Angliji in ZDA pa je komaj znana. Kaj menite o pasivni gradnji in kakšne so vaše izkušnje? J. Tate: V naši pisarni pri oblikovanju stanovanjskih objektov uporabljamo načrto-valski paket Passivhaus. Mislim, da je to odlično orodje, ki temelji na dejanskih fizi- Kopališka ploščad v Sorrentu je sodobna interpretacija viktorijanskega kopališča. Oblike kopališčnih ploščadi izhajajo iz preučevanja morskih lupin in okostij z računalniškim sistemom za dinamiko tekočin in posnemanje vodnih tokov. Z mehkimi prehodi se od trgovin ter restavracij do zasebnih bazenov za veslanje ali kopanje med plastmi ustvarjajo prostori presenečenja in navdušenja. Biomimikrija Biomimikrija (bios - življenje, in mi-mikos - izražen z gibi) je oblikovalska disciplina, ki z uporabo obrazcev in strategij iz narave, ki so prestali najzahtevnejše preiskuse razvoja in vremena, išče uporabne rešitve. Izvirna zamisel je, da je narava že zaradi svojih lastnih potreb rešila mnoge težave, ki so danes za nas aktualne in odločilne za obstoj vrste, to je energijo, proizvodnjo hrane, nadzor nad podnebjem, nestrupeno kemijo, prevoz, embalažo in še mnogo drugega. Najuspešnejši raziskovalci so vse do danes pozorno preučevali naravo ter poskušali odkriti načine, po katerih ta deluje. Iz njih namreč izhajajo mnogi navdihi, kot sta želja po letenju in plovbo pod morsko gladino, a preučevanje oblik, sistemov, obrazcev in odnosov iz narave je že do sedaj bilo in bo še nadalje širilo meje naših odkritij in razumevanje sveta, ki nas obkroža. Velik korak na tej poti je bilo odkritje mikroskopa in kasneje drugih naprav, ki nam omogočajo opazovanje mi-krosveta narave. Poleg novih razsežnosti pri opazovanju naravnih lepot so te naprave prinesle mnoga nova odkritja, med njimi opazovanje narave z očesom raziskovalca in, v primeru biomimikrije, iskanje možnosti za uporabo njenih „odkritij" in načina delovanje za dobrobit človeka. V povezavi s temi gibanji je bila nedavno sprožena iniciativa, ki bi naj raziskovalcem, inženirjem, oblikovalcem in projektantom omogočila neposreden dostop do vseh do sedaj zbranih informacij in raziskovalnih del s področja biologije. S tem povezana spletna konferenca za novinarje je bila 17. novembra 2008 ob priložnosti začetka delovanja spletne strani AskNature - vprašaj naravo. Ta je sad sodelovanja med Janine Benjus, pisateljico na področju naravnih ved, svetovalko za inovacije in avtorico šestih knjig, med njimi zadnje z naslovom Biomimikrija, inovacija navdihnjena z naravo, ter programsko hišo Autodesk. AskNature je zamišljen kot prva svetovna e-knjižnica del biologov iz vsega sveta, ki bi naj navdihnile njihove kolege, raziskovalce s področij računalniških programov in inženiringa. Knjižnica je popolnoma brezplačna in prva na svetu, ki je namenjena javni uporabi. V njej lahko arhitekti, oblikovalci in inženirji poiščejo študije, ki se ukvarjajo z analizo rešitev, razvitih v naravi, ki bi bile lahko uporabne v njihovih lastnih projektih. Če navedemo le nekaj mogočih zanimivih primerov: kako različni organizmi filtrirajo zrak in vodo, izrabljajo sončno energijo, izdelujejo nestrupene barve in lepila, ^ Podobnih primerov je še nešteto, vsi pa bodo predstavljeni in razvrščeni ob pomoči Autodeskovih tehnologij. A najbolj zanimiva od vsega je ciljna skupina. Tako urejena knjižnica bo v prvi vrsti namenjena in razdeljena vodilnim svetovnim podjetjem, ki uporabljajo strategije biomimikrije za ustvarjanje vzdržljivih in učinkovitih stavb. Do sedaj so namreč imele prednost pri uporabi teh spoznanj vede, kot so mehanika, robotika, ipd... Tako je sedaj štafetna palica predana arhitektom. Težav iz sveta arhitekture in gradbeništva, ki bi jih veliko učinkoviteje reševali s pomočjo spoznanj iz narave, je nešteto: statična stabilnost objektov na različnih terenih, sheme prezračevanja in drugih inaštalacij, kompleksni proizvodni sistemi in sistemi za ohranjanje toplote ter energije na splošno, funkcionalni razpored prostorov, organizacija gibanja, lahki materiali ter širok spekter naravnih barv,... Res je, da so že pred dvema stoletjema obstajali sistemi, ki so posnemali naravo, a to posnemanje se je omejevalo na prenos oblik iz narave, ne pa njenega delovanja. Zato je prvenstveni namen omenjene knjižnice, da omogoči nov pristop k izobraževanju inženirjev vseh profilov, da se, prav tako kot na spoznanja iz preteklosti in od svojih prednikov, lahko opirajo tudi na naravo in njene principe delovanja. Izjavo Janine Benyus, da naj.....vaš projekt prispeva k okolici vsaj toliko, kot je to uspevalo ekosistemu, ki je bil do takrat na istem mestu." so na strani svetovnega združenja za zelene zgradbe WGBC objavili meseca novembra lani kot izjavo meseca. Janine je na tiskovni konferenci ob predstavitvi spletne strani izjavila: „Naš cilj je, da povežemo inovativne ljudi z najboljšimi zamislimi življenja v proces, v katerem bi razvoj tehnologije doprinesel h kakovostnejšemu življenju ljudi. Da bi to dosegli, organiziramo svetovno li-teraturio iz sveta biologije po funkcijah. Kar danes vidite na strani, je šele začetek, saj bomo v naslednjih mescih dobivali od našega partnerja Encyclopedia of Life (spletna knjižnica živih bitij iz celega sveta, www.eol.org) vse več materialov. Tako bo rasla tudi dejavnost obiskovalcev, posebno tistih, ki so že danes združeni v mreži na strani www.wisere-arth.org (Wiser Earth - pametnejši planet Zemlja). Nacionalno središče za divje rože je (prav tako z natečajem pridobljeni) projekt novih prostorov za obiskovalce. Osnova geometrije prostora je posebna matematična krivulja - osnovni matematični sistem, kije vedno prostor zapolnjujoča, samoizogiblji-va, preprosta in samopodobna. Predlagani sistem minimizira porabo energije s pravilno orientacijo k soncu, kakor tudi z vgradnjo anaerobnega pretvornika in gorivnih celic za pretvorbo zelenih odpadkov v toploto in elektriko. Preprosta mreža omogoča predstavnikom različnih lokalnih združenj, da so vpleteni v načrtovanje stavbe. kalnih rezultatih. Preveč konceptov »traj-nostne« arhitekture namreč sloni na nedokazljivih načelih in vesel sem, da je končno nekdo razvil pravo orodje. V Londonu vodite arhitekturni biro Jerry Tate Arhitec-ts. Katere so vaše glavne smernice pri delu? J. Tate: Naš ključni cilj je razvijati stavbe, ki presegajo pojem "trajnostne" arhitekture. Beseda trajnostni pomeni statični način obstoja. Ker pa mi naše stavbe razvijamo aktivno, so te klimatske, estetske in sistemske rešitve aktivne ter z okoljem harmonične. Na katerem projektu trenutno delate? J. Tate: Trenutno delam načrt za podeželske hiše, ki temelji na zamisli teorije permakulture o oblikovanju ekosiste-mov. Želimo narediti objekt kot lokalni ekosistem z minimalnim vplivom na okolje, ki si bo zagotavljal vso potrebno energijo, hrano in vodo v napol zaprtem sistemu kroženja. To pomeni, da je sama zasnova "sistema" (ravnanje z odpadki, reciklaža vode itd.) prav tako pomembna kot oblikovalski vidik, kar je zabavno! Prerez skozi objekte Če ni skrivnost, katera je vaša najbolj inovativna zamisel? J. Tate: Ta zamisel sicer ni skrivnost, a je še nismo uspeli spraviti v delovanje! Gre za zunanji zid, ki bi deloval po principu transpiracije dreves, kar sem že prej omenil. S pomočjo kapilarnega toka in osmoze bi vzpostavili tok vode skozi fasado. Z izhlapevanjem bi se zgradba samo-hladi-la. Težava je v tem, da tehnologija kapilarnih cevk še ni tako napredovala in je izdelava prototipa prezahtevna! Ali ste osebno zelo povezani z naravo? J. Tate: Ja, naš urad je v krošnjah dreves predela London Fields. Iz njega lahko opazujem veverico! Ihub je projekt, ki je bil prav tako pridobljen na natečaju, ter bo predstavljal model za nove, do okolja prijazne pisarniške in izobraževalne zmogljivosti vDaventyu. Predvidena dvoslojna fasada je optimalno orientirana, tako da pisarnam omogoča ogrevanje s sončno energijo pozimi ter hlajenje poleti. Revolucionarna rešitev južne fasade v poletnem času omogoča hlajenje z izhlapevanjem, doseženim na pasiven način preko kapilarnega omrežja, ki posnema osmozo v drevesih. arhitektura in otroci Izobraževanje otrok o prostoru in arhitekturi Vsi ljudje, ne samo arhitekti, oblikujemo okolje in okolje oblikuje nas. Prav zato je zelo pomembno, da smo ljudje kot investitorji in uporabniki prostora seznanjeni z različnimi možnostmi, ki nam jih arhitektura ponuja. Bolj osveščeni investitorji in uporabniki zahtevajo boljše prostorsko načrtovanje in boljšo arhitekturo. Otroci so tisti, ki bodo zgradili našo prihodnost. Pomembno je, da jih za to nalogo dobro pripravimo. Le če bomo otroke vzgojili tudi na teh področjih, bomo zagotovili, da se bodo razvili v odgovorne državljane, ki bodo imeli znanje in moč, da se njihove glasove upošteva pri političnih, ekonomskih in socialnih strategijah ter odločitvah, ki bodo oblikovale mesta in okolje, v katerem bodo živeli. Zato je zelo pomembno, da se otroci začnejo že v zgodnjih letih, sprva na igrivi način in nato resneje, spoznavati s problematiko prostora in arhitekture. Zgledi iz tujine V začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja so se začele resne polemike o izobraževanju o arhitekturi in prostoru predvsem na Finskem, Nizozemskem, Irskem in v Avstraliji. Leta 1999 je Svetovna zveza arhitektov (UIA), ki združuje nacionalne arhitekturne zbornice, na pobudo posameznih držav ustanovila delovno skupino arhitektura in otroci »Architecture and Children«, ki združuje države z enakimi cilji na področju izobraževanja o arhitekturi in prostoru. Dejavni programi že potekajo v Avstri- Prvi dogodek, ki ga je organizirala delovna skupina Arhitektura in otroci, je bil oktobra 2009 v okviru mednarodnega dneva Habitat. Vabilu se je odzval francoski arhitekt in pedagog Laurent Tardieu, ki je pred mestnim muzejem z otroki pripravil delavnico s palicami - vžigalicami, s katerimi je predstavil koncept učenja o prostoru in arhitekturi na igriv način. Svoje dolgoletne izkušnje je predstavil tudi na izjemnem predavanju v Mestnem muzeju. ji, Nemčiji, na Irskem, v Španiji, Franciji, na Japonskem.^ Tudi na Hrvaškem se odvijajo dejavnosti, da bi program »Arhitektura in otroci« uvedli v nacionalni predšolski in šolski program. Podpirajo jih kar tri ministrstva: ministrstvo za znanost, ministrstvo za okolje in prostor in ministrstvo za kulturo ter poleg njih mesto Zagreb. Partner pri projektu je tudi Fakulteta za arhitekturo v Zagrebu. Aprila 2009 so v Zagrebu organizirali svetovni kongres z naslovom Huraarhitektura, ki je opazno pripomogel k prepoznavanju arhitekture in prostora pri širši javnosti. Po vzoru tujih držav je bila jeseni 2009 pri Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije ustanovljena delovna skupina Arhitektura in otroci, ki se ukvarja z izobraževanjem otrok o prostoru in arhitekturi. Njen namen ni vzgajati mlade arhitekte, temveč osve-ščati otroke o možnostih v prostoru, ki jih imajo, in jim podajati različne poglede na arhitekturo. Dolgoročni cilj je vpeljati kakovostno izobraževanje o prostoru tudi v šolski sistem. Trenutno potekajo dogovori z Zavodom za šolstvo o postopnem uvajanju izkustvenega učenja na področju prostora in arhitekture. V šolski kurikulum je že vključeno znanje o tej tematiki, želeli pa bi si, da se otroke z delavnicami aktivno vključi v razmišljanje ter da z lastno ustvarjalno energijo spoznavajo prostor in arhitekturo. Poglavitna naloga teh prizadevanj pa je izobraziti pedagoge, da bodo znali voditi tak način poučevanja. V pripravi so dejavnosti za njihovo izobraževanje, predvsem seminarji za pripravo delavnic in priročnik za njihovo izvedbo. V nekaterih šolah in vrtcih že potekajo arhitekturne delavnice, ki bodo služile ^tema stgwlke: sJikovng Q^smeqjf Priznani slovenski arhitekti delijo svoje znanje otrokom na delavnicah v Mestnem muzeju in v Hiši Arhitekture. kot preveritev zamisli o učenju otrok o prostoru in arhitekturi, ter v katerih sodelujejo arhitekti in pedagogi. V priročnik bodo vključene tudi delavnice, ki jih vodijo priznani slovenski arhitekti pod naslovom »Igriva arhitektura«. Ena od prednostnih nalog delovne skupine Arhitektura in otroci so namreč delavnice za otroke, dostopne vsakemu otroku. Priznani arhitekti zagotavljajo visoko kakovostno raven, kar je prioriteta celotnega projekta. Prvi krog delavnic, v katerem se jih je od meseca aprila zvrstilo že sedem, se je odvijal v sodelovanju z Mestnim muzejem. V začetku leta pa se je tudi v novoustanovljeni Hiši arhitekture na Vegovi 8 začel še drugi krog arhitekturnih delavnic, prav tako pod vodstvom priznanih arhitektov, ki bo trajal do konca leta. V Mestnem muzeju pa se jeseni pripravlja že naslednji sklop, ta pod vodstvom priznanih umetnikov in oblikovalcev, ki bodo iz različnih perspektiv otrokom približali širino prostora in arhitekture. Delavnice so namenjene otrokom od šestega do desetega leta starosti. V poletnem času in s tem povezanem obdobju počitniškega varstva je »Igriva arhitektura« gostovala v Pionirskem domu, jeseni, v času Pohištvenega sejma, pa bodo priznani slovenski oblikovalci pohištva otrokom z delavnicami predstavili svet pohištva. Otroške delavnice pa ne potekajo le v Ljubljani, ampak tudi v Mariboru, Kopru, Kostanjevici na Krki in v Novem mestu. Za naslednje leto že potekajo dogovori z nekaterimi drugimi mesti, recimo Radovljico, »Arhitektura predstavlja eno izmed najbolj neposrednih izkušenj v našem življenju. Grajeno okolje - hiše, stavbe, ulice, mesta in vasi ustvarjajo okvire za različne človeške dejavnosti.«, navajajo smernice za izobraževanje o urejanju prostora Svetovne zveze arhitektov (UIA). Velenjem, Mursko Soboto^ Želja delovne skupine Arhitektura in otroci je, da bi vsak arhitekt daroval eno delavnico otrokom, ter da bi tako sklenili krog prejemanja in posredovanja znanja. Tak koncept delovanja v svetovni zvezi arhitektov, ki zajema tako širok krog vključenih ljudi, je edinstven v svetu. Prizadevanja delovne skupine potekajo tudi na področju literature o arhitekturi in prostoru, prilagojene otrokom in pedagogom. Trenutno potekajo pogovori s slovenskimi založbami, da bi izdajale prevedeno in avtorsko literaturo s tega področja. V poteku je tudi razpis za nagrado Golden Cubes Award, ki jo razpi- suje delovni program UIA Arhitektura in otroci (UIA Architecture & Children Work Programme), in ki nagrajuje tiste vrtce, šole ali druge inštitucije, ki otroke in mladostnike pripravljajo na spoznavanje grajenega okolja, arhitekture, urbanizma in trajnostnega razvoja. Namen nagrad je tudi spodbuditi nastanek novih projektov s podobnimi cilji. Nagrada je v Sloveniji razpisana s partnerstvom Zbornice za arhitekturo in prostor, ministrstva za kulturo, ministrstva za šolstvo in šport ter ministrstva za prostor. Želja delovne skupine Arhitektura in otroci je, da bi se prizadevanja na področju vzgoje otrok o prostoru in arhitekturi razvila v gibanje, ki bi zajelo vse inštitucije, povezane z vzgojo otok. Nenazadnje razumevanje arhitekture sodi tudi v splošno izobrazbo, arhitektura pa ima tudi visoko kulturno, družbeno in ekonomsko vrednost. nizanje vizua ne povedi v času Risba - ukrivljena časovna razsežnost informacije, ki jo preberemo v hipu! Risba nastaja podobno kot literarno izražanje: gre za linearno nizanje vizualne povedi v času. Vizualno branje gotove risbe pa se zgodi v hipu. V risbi je torej čas ukrivljen v en sam hip našega pogleda na risbo! Slika 3: Abydos - gla-vonožci Splošno o vizualnem procesu zaznavanja in izražanja V strukturi samega procesa risanja je prepletenih več pomembnih podfunkcij. Prva je proces opazovanja ter je sestavljena iz same fiziološko pogojene senzacije (a) na dražljaj, recepcije (b) senzacije in uvida (c) - prepoznave (rekognicije) te recepcije. Predhodni stopnji (a in b) sta v procesu popolnoma samodejni, neodvisni od naše volje, medtem ko je pa uvid (postopek ozavešča-nja videnega) že dejanje, lastno naravi inteligentnih bitij, kajti šele ta uvid je v nadaljevanju osnova za naslednje miselne procese predelave sprejetega in ustvarjanja lastnih zamisli ter predstav, ki jih potem (predelane) izrazimo v postopku risanja ali pisanja. Druga podfunkcija je sam postopek risanja, ki poteka najprej v naši glavi na ravni zamisli (ideje v prostorski singularnosti), kjer so vse razsežnosti sploščene v eno razsežnostno raven, in iz te „juhe" singularnosti se potem prične postopek izražanja, zarisovanja oziroma opisovanja naših zamisli in predstav, ki se z risbo pretvorijo v materializirano obliko. Miselno podobo torej opredmetimo (opredmetiti pomeni v/o-predmet-iti, ustvariti = v/ u-stvar-iti). Vizualizacija z risbo je torej rezultat pretvorbe 1D oblikovnih zamisli na dvorazse-žni (2D) ravnini in predstavlja v vsakem primeru vedno le prostorsko iluzijo. Množico iluzij in risarskih konstrukcij si lahko ogledamo na številnih Escherjevih grafikah. Kratek skok v zgodovino risanja Obstajajo različne ravni pristopa k risanju, ki jih lahko ponazorimo z analogijami do vseh razvojnih stopenj otroške risbe. Najbolj elementarno raven neartikulirane gestualnosti lahko opazujemo pri začetnih razvojnih sto- Slika 1: M. C. Escher: Slap Slika 2: M. C. Escher: roka riše roko Ti dve risbi na slikovit način prikazujeta nekaj, kar je v trirazsežnem svetu popolnoma nemogoče in na zgovoren način govorita o tem, daje vse, kar je narisano v dveh razsežnostih, vedno in absolutno le iluzija. Torej na risbah in slikah vedno gledamo samo iluzije, prispodobe in sploščene nadomestke trirazsežne predmetnosti! pnjah otrok, ko še rišejo nezavedno, torej čečkajo! Prve zaznave vizualno ozaveščenih podob svojih staršev pa otroci že pretvorijo v obliko glavonožcev. Ti glavonožci predstavljajo sploh prvo spontano obliko abstrakcije oziroma neozaveščenega poenostavljanja in pretvarjanja zapletenih oblik človeških podob v preprostejšo obliko simbola, znaka, brez posebej prepoznavnih individualnih značilnosti. Od tod dalje gre razvoj risbe preko ponavljanja poenostavljene simbolne ravni najprej na višje stopnje ozaveščanja lokalnih in detajlnih značilnosti in šele nato k vse bolj vernemu posnemanju podob iz naravnega okolja. Evolucijo otroške risbe pa bi lahko opazovali tudi v analogiji z razvojem risbe pri različnih civilizacijah: od stenskih slikarij aboriginov v Australiji - Nourlagie Rock (20.000 p.n.š.), do tistih na evropskih tleh v jamah Lascaux (17.000 p.n.š.) ali Altamira (13.500 p.n.š.) ter množice drugih stenskih risb na različnih koncih sveta. Pomembnejši razvojni premiki pa se kasneje dogajajo v Mezopotamiji in Egiptu (od 3.500 p.n.š. dalje), Indiji in Kitajski (od 3.000 p.n.š.), Grčiji (od 2.000 p.n.š.), pri Etru-ščanih (od 600 p.n.š.) in se nadaljujejo v Rimskem imperiju (od 500 p.n.š.). V Evropskem prostoru se evolucija risbe nadaljuje od začetka našega štetja dalje v okviru srednjeveške knjižne ilustracije, iluminacije začetnic, risb za verske namene, v krščanski simboliki itd. Pravi razcvet risanja po načelih perspektive pa se zgodi šele v času Renesanse in to prelomnico lahko štejemo za začetek novodobne konstruktivne perspektivične risbe, ki jo zanima realistična odslikava vsega videnega. Risanje ima v samem začetku podoben status kot pisanje, le da je v končnem rezultatu vezano na dvorazsežno prostorsko podajanje vsebine, medtem ko je pisanje v prispodobi enodimenzionalna-linearna razsežnost, v kateri so sploščene vse razsežnosti v singular-nost. V tej njeni singularni lastnosti pisanja in branja pa tiči ta silna potenca, ki omogoča, da ima sto bralcev po prebranem opisu konja v glavi vsak svojo interpretacijo le-tega! Na dvorazsežnostnem nosilcu (risbi ali sliki) pa je ta konj že bolj nedvoumno določen in enoznačen, vendar je pri takem 2D-podaja-nju še vedno veliko vprašanj neodgovorjenih, npr.: kakšen je konj od zadaj, kako velik je itd., - kar nam pa sama slika ne pove. Dejstvo je, da je slika vedno le iluzija predmetnosti, ki jo predstavlja. Na sliki so torej le črte in madeži barv, ki predstavljajo le našim očem skozi ozaveščen princip gledanja vizualizirano prispodobo, torej aluzijo predmetnosti! Živali iz risbe Slika 4: Ena izmed najstarejših najdb stenskih risb do sedaj: aboriginski duh v Nourlagie Rock - Anbangbang (20.000 p.n.š.), Cacadu park v Avstraliji, ki kaže na razvojno stopnjo favoriziranja fizisa, telesne moči in razmnoževanja. Mini-aturizirana glava s pričesko deluje prej kot dekor, vsekakor pa govori o njeni za-nemarljivosti. Sliki 5 in 6: Na hieroglifih iz Com Ombo in Etfu se vidijo valovni-ce, ki predstavljajo Nil preden so prešle v simbol pismenke »n«. Sliki 7 in 8: Hieroglifa, orel iz Etfuja in sova iz Abydosa preden sta se preoblikovala v simbol pismen-ke »a in v«. Po terminološki plati ločimo: • prostoročno risanje - risanje z roko, s svinčnikom, kredo, barvami, risanje motivov: portretov, tihožitja, pokrajine, vedute mest, domišljijske motive; • geometrično risanje - grafično prikazovanje geometrijskih likov z uporabo risalnega orodja - ta zvrst risanja pride največkrat v poštev pri oblikovanju, arhitekturi ali tehniki za pojasnjevanje in verodostojno predstavitev trirazsežnih predmetov, objektov ali postavitev. • tehnično risanje - grafično prikazovanje tehničnih objektov po dogovorjenih pravilih, tehnika risanja, ki so jo dandanes že povsem nadomestila računalniška programska orodja. Gre za popolnoma mersko skladno risanje predmetov, stavb ali naprav po njihovih dejanskih merah ali v proporcionalni pomanjšavi ali povečavi. ali slike ne morejo videti, oziroma si ne morejo predstavljati, da risba na papirju predstavlja, na primer, njihovo podobo! Risanje in pisanje sta bila sprva še močno povezana, ločitev pa je počasi nastajala v času hieroglifskih slikopisov - zapisov, ko so se določene oblike podob postopno pretvorile v abstraktne simbole oziroma znake. Tako mi je vodič iz Com Ombo razložil, da so se valovi Nila kasneje pretvorili v simbol črke n, oblika sedečega orla v simbol črke a, od risbe sove pa je na koncu ostal le še kljun v simbolu črke v,. Skratka, na ravni funkcije povednosti in opisovanja je govorjenje in pisanje prav tako oblika risanja oziroma slikanja določene predme-tnosti: z besedami pač opisujemo nek predmet ali dogodek linearno v času, medtem ko ga s sliko ali risbo prikažemo hipno v vsej celovitosti. Natančneje: risba nastaja prav tako linearno v času kot zapisovanje zgodbe, medtem ko pa fotografija nastane hipno, enako kot se nam prikaže slika v vsej celovitosti hkrati. Pri tem zaznavanju dvorazsežno-slikovnega govorimo o hipno-diagonalnem branju slike, ko vidimo vso celoto pred sabo hkrati v enem pogledu, v istem trenutku. In to je nenadomestljiva lastnost slike ali risbe, ki nosi v sebi relativno zgoščen čas! Klasična risba torej nastaja na enak način kot pisanje - na način linearnega nizanja opaženih oblik, vsebin.^, končni rezultat pa se prikazuje kot hipna slikovna celota v kateri je ves čas nasta- janja risbe v vsej svoji kompleksnosti hkrati stisnjen v en sam trenutek pogleda. Temu bi lahko rekli, da risba oz. slika vsebuje ob pogledu nanjo ukrivljeno razsežnost časa, strnjeno v en sam hip. In prav o tem hipnem podajanju vse celote hkrati govori že star pregovor: ena slika pove več kakor tisoč besed! Kako so potekali postopki učenja risanja V samih začetkih se je postopek risanja morda izvajal kot ritual, kasneje pa v glavnem kot urjenje (dril) oziroma mnogokratno ponavljanje in variiranje risarskih vaj istega motiva, kar je na koncu pripeljalo do obvladovanja veščine in s tem do ravni rutine. Z metodično kolektivizacijo pravil in načel je prišel posameznik pri risanju do želenega cilja - do kar se da objektivnega posnetka motiva in šele dobro razumevanje razmerij med predmeti v trirazsežnem motivu mu je omogočalo logično in razumljivo povzemanje in pretvarjanje trirazsežnih razmerij na dvorazsežnostno površino. Tega cilja seveda ni bilo lahko doseči in le največji mojstri, kot so Van Dyck, Durer, Vermeer, Goya, Ingres, Escher ter še drugi veliki umetniki ter risarji preteklega časa so se temu idealu približali le v nekaterih svojih delih. V glavnem pa so bili ti ideali po verni, realistični podobi trirazsežnega motiva na dvorazsežno-stni površini dokončno in pravilno doseženi šele z izumom fotografije! Slika 9: A. Dürer: naprava za perspekti-vično risanje je le zgodnja predhodnica zamisli o fotografskem aparatu^ Že v času Renesanse, takoj po samem začetku vznikanja zamisli o risanju predmetov v perspektivi, se je pojavila tudi zamisel o strojni podpori takšnemu risanju. Kako si lahko sicer razložimo Bruneleschijevo ali Dürerjevo napravo za risanje predmetov v perspektivi? Ti mehanski pripomočki za per-pektivično risanje pa so v bistvu le zgodnji predhodniki zamisli o fotografskem aparatu - naprave, ki pogled na trirazsežni motiv zabeleži/prenese na dvorazsežno ravnino po objektivnih optično fizikalnih zakonitostih. Sredi 18.stoletja ob pojavu fotografije so se takrat vidni umetniki in predstavniki risarske provenience javno zgražali nad plehkostjo in izpraznjenostjo fotografije in samega fotografskega postopka. A kot izvemo iz izročil se je (med drugimi) moral tudi slavni Ingres javno zgražati nad pritlehnostjo fotografij, medtem ko je na skrivaj pošiljal svojega slugo po fotografske posnetke svojih portretirancev, ki jih je imel trenutno v delu! Iz tega primera lahko torej razumemo nelagoden položaj uglednega umetnika v družbi takratnega časa, ko je bilo po javnem mnenju nesprejemljivo, neprimerno in izpod časti pečati se s fotografijo. A velik mojster je že takrat zelo dobro vedel za njene neizpodbitne potenciale, ki jih je zato tudi pričel na skrivaj uporabljati! Po dokončni uveljavitvi fotografskega aparata kot orodja za natančno optično zapisovanje in pretvarjanje trirazsežne prostorskosti na dvorazsežno ravnino so se tudi sam interes, smisel in usmerjenost ročnega risanja počasi pričel spreminjati. Morda je to tudi eden od razlogov, da se je umetniško prakticiranje risbe v začetku 20.stoletja popolnoma odvrnilo od posnemanja zunanjega sveta na objektiven, racionalen način, ter se je postopoma začel proces obračanja navznoter v raziskovanje psihičnih razsežnosti doživljanja in izražanja subjektivne individualnosti. Tako se danes risba pojmuje predvsem kot izrazno sredstvo individualno profiliranega posameznika, kot osebni rokopis, oziroma podpis subjektivno intonirane invencije in ustvarjalnosti. Za objektivnost prenašanja trirazsežnih problematik na dvorazsežno ravnino je dandanes tako poskrbljeno z množico različnih strojnih naprav od fotografskih aparatov in kamer, 3D-skenerjev pa vse do 3D-mode-lirnikov in druge računalniške programske in strojne opreme. Vendar pa sta risba in slika vedno bolj pomembni v sodobnem komuniciranju in ostajata v funkciji še vedno nastajajočega vizualnega jezika. Zgodovina izpovedovanja se je pričela z risanjem po jamskih stenah in šele nato je v času hieroglifskega obdobja prešla v kombiniran način izražanja, v katerem so se uporabljali tako narisani simboli, kakor že posamezne pismenke in znaki. Taka smer razvoja je kasneje pripeljala do polne prevlade abstraktnih pismenk in do osnov popolnoma pisnega načina izpovedovanja. Danes pa smo ponovno priče razširjene rabe slikovno strnjenih podob v računalniškem komuniciranju, kjer z majhnim piktogramom povzamemo vsebinski pomen nekega orodja, npr.: piktogrami programskih orodij v opravilni ali orodni vrstici na računalniškem zaslonu, piktogrami na zaslonih mobilnih telefonov v menijih,.^ Zunanji in notranji motivi Vizualno izražanje z risbo je nedvomno rezultat opazovalnega procesa, vključno z zapisovanjem tega opazovanja, pa naj gre za opazovanje motiva iz zunanjega - vidnega sveta, imaštevilke: slikovno opismenjeyame vnikn nnnačar aBaywt-- ^ ^ ~ " ^ ^ ft _ J RHSI^B^v^^H 4 Z dvemi ravnili lahko primerjamo dolžine s širinami, velikosti enega z drugim elementom v motivu, nastavljamo kotna razmerja, skratka uporabljamo vsakovrstna orodja za izboljšanje razmerij v risbi glede na opazovani motiv^ Sliki 10 in 11: A. Dürer: risanje na vmesnik Sliki 12 a in 12 b: A. Dürer: mlad zajec vzetega iz naravnega ali družbenega okolja ali pa za zamisli posameznika v obliki predelave videnega materiala v nek povsem individualno zrežiran konstrukt uma, ki mu včasih pravimo vizija. Vizija je namreč - navidezno -zaznava brez stvarne podlage, kot privid ali sanje, vendar gre pri tem predvsem za predelavo vizualnih podatkov, ki jih nosimo v sebi iz različnih preteklih izkušenj, torej iz zakladnice lastnega vizualnega spomina. Podobno je z jasnovidci, mistiki, psihodeliki, uživalci mamil itd., ki doživljajo vizije na podlagi predelav iz svojih virov vizualnega spomina. Motiv lahko v tem primeru razumemo v najširšem pomenu kot vse, kar nas obdaja v zunanjem, vidnem svetu, prav tako pa tudi vse, kar doživljamo in vizualiziramo znotraj naše zavesti na podlagi lastnih življenjskih izkušenj, dogodkov, čustvenih doživetij, sanj in različnih miselnih predelav. Relativnost pojma natančnost risbe Pri risanju motivov iz zunanjega, objektivnega sveta je natančnost risbe odvisna od natančnosti opazovanja in primerjanja opazovanih elementov med seboj, medtem ko je pri risanju motivov iz našega notranjega sveta pomembnejše merilo iskreno sledenje tem notranjim vzgibom v predstavah pri doživljanju nekega čustva, dogodka ali motiva, kajti notranjih motivov ne moremo primerjati z ničemer, jih ne moremo meriti, ampak jih lahko le zapisujemo, v kolikor je naš risarski Viziranje predstavlja eno izmed temeljnih risarskih metod, s katero prenašamo izmerjena razmerja med posameznimi elementi v motivu na risbo tako, da uporabimo kar samo risarsko ali slikarsko orodje (svinčnik, čopič) za merilno orodje. To počnemo tako,da iztegnemo roko s svinčnikom in s konico prsta odmerimo oziroma označimo dolžino razmerka enega elementa in potem to dolžino prenesemo na papir: torej prenašamo velikosti enega elementa proti drugemu ali višino istega elementa proti njegovi širini ali pa kotni nagib nekega elementa proti drugemu itd. aparat (zamisel v glavi, ki jo roka samodejno zapiše ali zariše) čim bolje usposobljen. Vendar je pri tem treba vedeti dvoje: da ima zamisel po navadi v sebi toliko energije, da se lahko tudi realizira! Zato je povsod toliko samoukov, ki skozi čas in prakso risanja pridejo do določene veščine. Prav tako pa je problematična tudi pretirana izurjenost, kot temu rečemo, ko roka včasih kar sama iz navade dela umetelne poteze, ki so pa lahko tudi prazne in ne ustrezajo več resničnim podobam pri opazovanem motivu! Torej, imamo na eni strani princip objektivnega orisovanja oziroma opisovanja1 stvarnosti, kar predstavlja postopek objektiviziranega, realnega prikazovanja motiva - temu se najbolj približa fotografski hiper-realizem. Na drugi strani pa imamo subjektivno, individualizirano izražanje lastnih vsakovrstnih doživetij, čustvenih predstav, zamisli, konstruktov itd., skratka ekspresij. A za oboje velja, da je potrebna določena izurjenost, ki omogoča lažje objektivno kot tudi subjektivno izražanje. Določene elemente v motivu, ki ga opazujemo, lahko prenašamo na papir prostoročno po spominu ali pa si pri tem pomagamo z različnimi pomagali, orodji, ravnili, viziranjem. 1 Risanje in pisanje imata v določenem smislu enak pomen, saj se je prvotna pisava tako rekoč razvila iz abstrahirane risbe, na primer pri egipčanskih hieroglifih, ki so nekaka mešanica risbic in tudi že abstrahi-ranih znakov ter simbolov. Risanje na vmesnik Ena izmed nekonvencionalnih, a izjemno učinkovitih metod, s katero pridobimo zelo hitro vsa razmerja iz trirazsežnega motiva na dvorazsežno površino po dokaj enostavnih pravilih optike, je risanje na vmesnik! Gre za metodo risanja na prozoren vmesnik (steklo ali plexi) npr. z vodnim flumastri. Ok kakšne stare slike torej vzamemo okvir s steklom, postavimo to stekleno prosojno platno vmes pred motiv, tako da je motiv v fokusu pred našimi očmi in pričnemo risati po steklu obrise elementov v motivu. Ko je motiv narisan, ga lahko odtisnemo na papir. Risba bo sicer zrcalno obrnjena, a vaja je izredno učinkovita ravno pri povzemanju razmerij med predmeti v prostoru motiva, saj predstavlja neposredno metodo, ki se naslanja na optične zakonitosti, Zaključek Obstaja še vrsta drugih metod in tehnik za pomoč pri prenašanju opaženih razmerij iz motiva na risbo, a ključne, ki so med drugim tudi najpogosteje uporabljane, so opisane le v najosnovnejših obrisih. Najbolj razširjena metoda pa je zagotovo prerisovanje. Pri prerisovanju kakršnih koli že motivov iz knjig, časopisov revij, fotografij, predstavlja tisto metodo, ki sicer pomeni lažjo pot, saj so vsa trirazsežna razmerja že podana na dvodimenzionalni ravnini, a ker je za sproščeno in suvereno risanje potrebno dobiti določe- no rutino, je to zagotovo najlažja pot k uspehu. Ko je ta prva raven same manipulacije s pisalom osvojena, se pa lahko lotimo postavljanja lastnih kompozicij iz vsakovrstnih predmetov, ki jih imamo v svojem okolju. Vsekakor je pri tem komponiranju prostorskih kompozicij ponovno potrebno določeno znanje in pravila, kako postavljati predmete v prostoru, a to je že naloga s področja kompozicije - več o tej temi pa v eni izmed prihodnjih številk. Vsekakor pa so že sami motivi, taki, kot so postavljeni v zatečenem stanju, lahko dovolj zanimivi in zahtevni za začetek. Pomembno vodilo pri iskanju motiva predstavlja naše lastno področje zanimanja - namreč vsakdo ima nekatere predmete raje kot druge in s stališča motivacije je zelo primerno, če rišemo za vajo tiste predmete ali stvari, ki jih imamo radi, s katerimi se radi ukvarjamo itd. Tako mimogrede vključimo v včasih dolgotrajno in naporno ponavljanje vaj element naše osebne motivacije - ljubezni do predmeta, rastline, živali ali osebe, in naenkrat se naporno delo spremeni v lahkotno igro! To pa je tudi bistvena lastnost umetniškega ustvarjanja, da sta objekt obravnave, metoda dela in cilj, ki mu sledimo, na isti liniji interesa, ko nas motiv tako vznemirja in motivira, da se z njegovo realizacijo ukvarjamo igraje in z veseljem! Temu pravimo neznosna lahkost ustvarjanja! van a mervič Ime Vanje Merviča se pogosto pojavlja v naborih avtorjev na skupinskih razstavah, katerih ima za sabo že lep število. Na Goriškem, kjer umetnik tudi deluje, pa je stalnica. Njegovi koncepti, zamisli in uporaba različnih medijev ga postavljajo v ospredje ter vzbudijo zanimanje mnogih opazovalcev - tudi nas. Študiral si na Beneški akademiji za umetnost. Zakaj si se odločil za študij prav tam in kakšne razlike vidiš med beneško akademijo in ALU-jem v Ljubljani? Mervič: Glede na to, da sem obiskoval srednjo oblikovno šolo v Stari Gorici v Italiji, je bilo nadaljevanje študija na Beneški akademiji oziroma v isti državi, nekako samoumevno, saj sem tja že ves čas gravitiral. Benetke so imele v primerjavi z Ljubljano nek poseben čar. Takrat sem bil še popolnoma slikarsko usmerjen, zato se mi je to zdela prava odločitev. Po dveh letih študija pa sem začutil, da potrebujem spremembo in bolj urbano okolje, tako da sem odšel v Milano, kjer sem študij tudi končal. O razlikah med Benetkami, milansko Bre-ro in ALUO-jem ne morem pravzaprav niti govoriti, saj sem v Italiji delal dodiplomski A študij, tu, v Ljubljani, pa sem bil na podiplomskem študiju in je s tem že sama pozicija drugačna. Zdi se mi, da se v Italiji bolje zavedajo, da se umetnosti ne da učiti. Lahko te naučijo tehnik, ti spodbujajo kritično misel, dajo neko zgodovinsko podlago in ti nakažejo polje ustvarjanja, pot pa moraš poiskati sam. Pri nas je morda pečat mentorstva močnejši. V Italiji manjka malo slovanske duše. Seveda je to stvar posameznika in sedaj samo posplošujem, kar pa ni prav etično. Magisterij si delal pri Sreču Draganu, enemu pomembnejših imen na področju slovenske novomedijske umetnosti. Kako je Screaming Box potekalo sodelovanje z njim in na katerem projektu si delal? Mervič: Srečo Dragan je v slovenskem prostoru vzpostavil neko zavedanje o novomedijski umetnosti in hkrati tudi sodelovanje med ALU-jem in FRI-jem. Nam, podiplomskim študentom, je to omogočilo močno tehnično podporo. Tako smo se lahko ukvarjali zgolj z idealiziranjem in konceptualiziranjem projektov. Za študente FRI-ja je to del študijskega programa. Drugače, pa Srečo Dragan ni veliko posegal v same koncepte projektov in je sodelovanje potekalo v dialogu. V času študija sem delal na večih projektih m A g'JE Jfn A' Ck m.' • a^ iftiwa JL-'mđE.' ' I^'A' ^ ' A' ' A' Wordless Eros Thanatos King Midas Room Delal si tudi z ArtNetLabom. Je bilo to v okviru magisterija? Mervič: Da. ArtNetLab je nastal kot povezava med prof. Draganom in dr. Francetom Solino kot društvo za promocijo projektov, ki nastajajo kot sad sodelovanja med fakultetama. Seveda pa je ArtNetLab na neki točki te okvire presegel. Z njimi še vedno sodelujem na različnih mednarodnih in domačih razstavah ter predstavitvah. Pred nekaj leti si bil na študijski izmenjavi v Novi Zelandiji. Je bila to pomembna izkušnja zate, tako z osebnega kot profesionalnega vidika? Mervič: Seveda. Nova Zelandija je na drugi strani zemeljske oble in na koncu sveta. Odprejo se nova obzorja, nove možnosti sodelovanja. Fakulteta, na kateri sem bil na izmenjavi, je šola za oblikovanje in uporabne umetnosti ter za naše razmere zelo dobro tehnično opremljena in podkovana. Tako sem lahko razvijal projekte, ki bi jih sicer tu težje. 3D-animacije, na primer. Pozneje sem ugotovil, da za 3D nimam časa. Preveč ga gre v nič, v čakanje. Je pa seveda nujno, da imam nekaj znanja in lahko vem, kaj lahko pričakujem. Zanimivo je, da je, mogoče zaradi zgodovinske pogojenosti ali pa samo značaja prostora, umetnost na Novi Zelandiji obravnavana bolj kot obrt, ne Summa Sumaris - blagajniški prejemki na platnu pa v konceptu, ki je nam bližji in v njem delujemo. Tako se lažje oddaljiš ter ovrednotiš svoje delo in samega sebe, seveda predpostavljajoč, da izhajaš iz tega prostora. Pred leti je bila zame pomembna tudi izmenjava v Belgiji, kjer je pa ravno obratno - koncept in zamisel sta vse. Obrtništvo lahko opravijo drugi. Vedno me zapeljejo te dvojnosti in iskanje napetosti med obema. Eno od tvojih prvih odmev-nejših del je bil Wordless, ki je nakazoval na tvoje težnje po uporabi novih medijev. Je to tvoja (vsaj za zdaj) definitivna izbira? Mervič: Ne kot človek, ne kot ustvarjalec se ne omejujem na določeno izraznost. Vsaka zamisel zahteva določen izraz in temu sledim. Tako za določene stvari uporabim nove medije. Wordless je bil moj prvi projekt na magisteriju in nekako tudi moje prvo globlje srečanje z novimi mediji. Zanj sem imel že več časa zamisel, ki je potovala po meni in tam visela. To je bil pravi način, da jo podam. Problem Wordlessa je geografska omejenost na Slovenijo in države bivše Jugoslavije, ker smo imeli isti algoritemski sistem za določanje matičnih številk, preko katere uporabnik vstopa v interakcijo. Vsi ostali, ki matične številke nimajo, lahko ostanejo samo gledalci, kar pa še bolje določa družbene omejitve, s katerimi se ukvarjam. V tem primeru prav za prav problem postane prednost. Kar se usmerjenosti tiče, pa nimam definitivnih izbir. Nič ni določeno. Kaj pa klasični mediji, kot sta slikarstvo in fotografija? Mervič: Da, seveda so tudi tako imenovani klasični mediji del mojega ustvarjanja. Primarno sem slikar in iz tega skoraj vedno tudi izhajam. Risba, na primer, mi zelo veliko pomeni, fotografija pa je vedno prisotna, tako v mojem, kot v življenjih vseh drugih, in je skoraj neizbežna. Tvoja dela imajo vedno močno sporočilnost in se ukvarjajo z definicijo umetnika ter njegovega položaja na tržišču (Kralj Midas, Summa Summaris, ...). Mervič: Ja, ne vem, mogoče v nekaterih res, v drugih pa sploh ne. Tega ne počnem načrtno. Ko se ukvarjam z določenim problemom, si seveda odgovarjam skozi delo. Odzivam se na določena stanja moje ali družbene zavesti. Najbolj poglobljeno se s tržnostjo umetnosti res ukvarjam v Summa Summarisu, vendar gre tudi za vrednost mojega življenja, kot življenja družbenega bitja in posledično ustvarjalca. Vrednost Summa Summarisa je le mate- Terror (F)act Vmesnik CunCJiving Lab novih medijev, temveč za preprosto rešitev nasičenosti, v kateri živimo danes. Pa naj bo to tehnologija, presežek informacij, odtujenost ljudi, osamljenost ali kaj drugega. Screaming Box je uporabno umetniško delo, postavljeno v urbane mreže. Po čustveni gesti je bližje Munchovemu Kriku, kot pa novim medijem. Bolj se s to problematiko, o kateri govoriš, ukvarja delo CunC_li-ving Lab, ki se neposredno navezuje na nove medije. Predstavljen je le vmesnik, ki je med uporabnikom in strojem. Sam se ne postavljam na nobeno stran in ne skušam soditi. Projekt se odvija le na intelektualni ravni, čutnost pa je postavljena v svet nedojemljivega, neslišnega. Seveda pa je CunCJiving Lab kompleksnejši projekt in se ne ukvarja samo s temi problematikami, ampak išče neko skupno točko med prostorom, uporabnikom in strojem, ki naj bi se našli v uporabniku samem. Po drugi strani pa hočem izpovedati vsebinsko partituro tišine. Sicer pa se ne počutim ne tehnofob, ne tehnofil. Tehnologija se razvija z nerazumno hitrostjo. Tu je in uporabljajmo jo. Neumno bi jo bilo zavračat. Kako družbeni sistemi izrabljajo tehnologije v svoj prid, pa je nekaj drugega. Tu ne gre za kritiko tehnologije, temveč družbe. Zlorabe niso krivda novih medijev in razvoja tehnologije. Nisem nikakršen nasprotnik, nasprotno: sem vesten uporabnik. Je konceptualna umetnost tržno zanimiva? Mervič: Ne, mislim, da ni, če govorimo o tržnosti kot splošno sprejeti formi. Konceptualna umetnost je zanimiva določenemu krogu ljudi in je v tem krogu tudi tržno uspešna. Ampak le v tem krogu. Koliko je katera koli umetnost tržno uspešna, je veliko vprašanje. Čisto vse smeri umetnosti so danes subvencionirane in so vedno tudi bile. Kaj trenutno delaš? Mervič: Trenutno delam na večih projektih v različnih sodelovanjih. Z mlajšim programerjem razvijam projekt It is a Matter of Time. Delam serijo fotografij, predvsem pa se trenutno ukvarjam z botaniko. Ukvarjam se z razstavo, ki je v sklopu festivala Ares Film and Media Festival na Siciliji. Sicer pa je o delu v nastajanju nesmiselno govorit. AutoCAD 2011 ACAD-BAU 2011 3ds Max Design 2011 T&čaj renderiranja in iZidelave vizuali^acij v AutoCAD-u! A . ■ - Ugoden nakup novega AutoCAD-a Z011 za lastnike zapadlih licenc (v9rziiaRl4-2007)! - Ugodna nadgradnja AuloCAD-a (verzije 2000-2011 i ng vertikale (AuIoCAD Anchilectune/MEP/Civil 3D/MAP 30) ' Ugodna obnova naročnin, ki m&o pr&teMe dlje od 1 lera! AuloCAD 2011, ACAD-BAU 2011, 3ds Mas Design 2011, AutoCAD ArcJiilecture 2011. AuloCAD LT 2011, Elnažno konstrukcije 9.0, Tan-air 5.0. Irl&rior Master 1.0 AyioCAD 2D, AuloCAD 3D, ACAD-BAU, 3 T" PT ! i ■ i Si I 10 | Paleta „Selections" V meniju Window/Palettes najdemo tudi paleto z imenom Selections (izbire). Vključimo jo in sedaj lahko shranimo poljubne kombinacije izbranih objektov. Le-te izberemo na poljuben način in nato z ukazom Add Selections izbor shranimo. Sedaj samo z dvoklikom na ime v paleti izberemo točno te objekte. 11 | Najdi in izberi Najzmogljivejše pa je orodje Najdi in Izberi (Find & Select). Najdemo ga v meniju Edit ali na bližnjici Ctrl+F. Z njim najprej izberemo tip objektov, ki jih iščemo (npr Zid), in nato z gumbom Add dodajamo kriterije. Na zgornjem primeru vidimo izbiro vseh zidov, ki so debelejši od 20 cm. 12 | Najdi in izberi S pomočjo orodja Find & Select lahko preverjamo tudi določena pravila, ki jih moramo upoštevati v projektu. Zgornji primer tako poišče vsa okna, ki imajo parapet nižji od 90 cm. Kriterije lahko shranimo z nekim smiselim imenom tudi za uporabo v drugih projektih, lahko pa jih tudi izvozimo in prenesemo sodelavcem, da jih uporabljajo tudi oni. nove šrafure Nova različica programa AutoCAD 2011 je prinesla temeljito spremenjene in posodobljene šrafure. Poslovila se je od starega pogovornega okna za šrafiranje, ki nam je vedno zastiralo pogled na naš načrt, in poudarila smiselnost traku (ribbona). Na njem so sicer še nadalje razmetani stari ukazi za šrafiranje, vendar jim je dodanih kar precej uporabnih novosti, kot so na primer sočasen izris šrafure z barvnim polnilom, dodelitev plasti šrafuram, prozornost, vrstni red prikaza na zaslonu, lažje popravljanje izrisanih šrafur in še bi lahko naštevali. 1 | Ko v novem AutoCAD-u 2011 kliknemo na ikono Hatch. se ne odpre več staro pogovorno okno. temveč so vse nove in stare nastavitve za šrafiranje na voljo na novem. prilagojenem traku na kartončku Hatch Creation. Ta se pojavi tudi ob izbiri narisane šrafure v risbi za popravljanje. Če pa vam je navada že postala železna srajca. lahko staro okno za šrafiranje prikličete z nastavitvijo spremenljivke Hpdlgmode na 1. 2 | Na prvem panelu kartončka Hatch Creation/Boundaries. najdemo stara ukaza za izbiro področja šrafiranja (Pick Points in Select Objects). Na panelu Patterns je enoten seznam vseh vzorcev šrafur. Ta se razširi s klikom na manjšo puščico pod dvema drsnikoma. Panel Properties pa poleg starih nastavitev vsebuje tudi nekaj novih lastnosti šrafure. 3 | Pod ukazom Hatch Type najdemo možnosti za hitro filtriranje vrste šrafure: Pattern (vzorec). Solid (barvno polnilo) in Gradient (barvni preliv). Na seznamu Hatch Color lahko izberemo barvo šrafure. Razen izjemoma se priporoča nastavitev po plasti (ByLayer). Iz seznama Background Color lahko po novem sočasno dodelimo barvno polnilo za ozadje vzorčne šrafure. Do sedaj smo namreč za to morali območje šrafirati dvakrat. 4 | Nova in nadvse uporabna nastavitev je prozornost šrafure, Hatch Transparency. Stopnjo prozornosti v vrednostih od 0 do 90 (višja številka pomeni večjo prozornost) lahko nastavimo z drsnikom ali pa jo vpišemo v okence. Na ikoni pred drsnikom lahko izberemo način dodelitve prozornosti šrafuri: Use Current (aktivne prednastavitve v risbi), ByLa-yer Transparency (privzeto po plasteh), ByBlock Transparency (privzeto po bloku) in Transparency Value (nastavitev z drsnikom). 5 | Na kartončku Hatch Creation, v panelu Properties nastavimo še kot (Hatch Angle) in merilo šrafure (Hatch Pattern Scale). Nova uporabna nastavitev je, da lahko šrafuri pred izrisom določimo, na katero plast naj se vedno, ne glede na aktivno plast izrisuje. Takoj na razširjenem panelu Properties (klik na puščico poleg imena panela) na seznamu Hatch Layer Override izberemo želeno plast za šrafure. Use Current pomeni izris na aktivno plast. 6 | Predogled šrafure je po novem združen z izbiro območja šrafiranja Pick Points. Ko z miško potujemo preko zaprtih območij, se predogled šrafure v njih samodejno sproti obnavlja. Tako lahko, na primer, že pred izrisom šrafure popravljamo njeno merilo. Žal pa je v večjih risbah predogled včasih moteč in počasen, zato ga lahko po potrebi izključimo tako, da vtipkamo spremenljivko Hpquickpreview in jo nastavimo na Off 7 | V osnovi ima nova različica programa AutoCAD nastavljeno, da se šrafura po vrstnem redu prikaza na zaslonu vedno postavi za objekt, ki ji služi kot meja šrafiranja. Po novem lahko vse šrafure naenkrat prestavimo v ozadje vseh ostalih objektov v risbi z ukazom Send Hatches to Back (Ribbon/Home/Modify) ali pa kar vtipkamo ukaz Hatchtoback. Vendar pa ta vpliva samo na že narisane šrafure v risbi. 8 | Na vrstni red prikaza novih šrafur lahko vplivamo s prednastavitvijo spremenljivke Hpdraworder. Nastavitev 1 prestavi vse nove šrafure v ozadje, 2 jih prestavi v ospredje, 3 za in 4 pred objekt, ki predstavlja mejo šrafiranja. Da se izognemo ponavljanju nastavitve v vsaki risbi, je priporočljivo da si želeno nastavitev te spremenljivke shranimo že kar v prototipno risbo (.dwt template). 9 | Večja je tudi funkcionalnost ročajev. Pri izbrani šrafuri se pojavi centralni ročaj in ko se z miško zapeljemo čez njega, se nam prikaže seznam z možnostmi popravljanja: Stretch (premik šrafure), Origin Point (sprememba izhodiščne točke šrafure), Hatch Angle (sprememba kota šrafure) in Hatch Scale (sprememba merila šrafure). Zadnji dve nastavitvi lahko kliknemo z miško ali pa vtipkamo nove vrednosti preko tipkovnice. 10 | Nova spremenljivka Mirrhatch, podobno kot Mirrtext pri besedilu, nadzira, kako se bo šrafura obnašala pri zrcaljenju. Nastavitev 0 ohranja prvotni kot šrafure, nastavitev 1 pa šrafuro pravilno prezrcali, torej spremeni njen kot. Spremenljivka Hpseparate nadzira, ali se pri izbiri več območij šrafiranja sočasno za vsako od njih izdela šrafura kot en objekt (nastavitev na 0) ali pa kot ločena šrafura za vsako izbrano območje (nastavitev na 1). 11 | In še nekaj starih koristnih 'šrafiranih' namigov. Če je pri izrisu šrafure izključena lastnost Associative (Ribbon/ Hatch Creation/Options), se ta ne bo samodejno prilagodila, če na primer šrafirani objekt raztegnemo. Izrisani šrafuri ne moremo več dodeliti asociativnosti. Z nastavitvijo Gap Tolerance (Ribbon /Hatch Creation/razširjeni panel Options) lovimo manjše luknjice v geometriji, zaradi katerih včasih nismo mogli šrafirati nezaključenega objekta. 12 | Če pomotoma izbrišemo obodni objekt šrafure, ga lahko prikličemo nazaj tako, da brez ukaza izberemo šrafuro, kliknemo desni gumb miške in na seznamu izberemo ukaz Generate Boundary. Če pa želimo prenesti narisano šrafuro v risbi v nek drugi objekt, kliknemo najprej narisano šrafuro, in nato na desnem gumbu miške na seznamu izberemo ukaz Set Boundary. Nato izberemo objekt, v katerega želimo znotraj njegovih meja prenesti šrafuro. inventor kot urejevalnik prostora Do zdaj smo modelirali zidove, vrata, okna in dodali nekaj polic, pritrjenih s konzolami. Tokrat bomo sobi dodali paličje, na katero bomo dali police. Glavni cilj je, da ob tem uporabimo enostavni parametrični princip izdelave tega paličja. 1 | Postopek začnemo v datoteki .ipt. Izpeljali ga bomo tako, da bomo v tabelo parametrov vpisali osnovne predvidene parametre. Vsi vstavljeni parametri so prikazani na prejšnji skici. 2 | Zamisel je, da razdelimo paličje na regije, ki pokrivajo posamezne police. Taka razdelitev je narisana na prvi skici. Najprej bomo izdelali polico I. Prvi korak je izdelati površine. Za razdalje uporabimo prej določene oznake. 3 | Pri tem postopku velikokrat ugasnemo in prižgemo prej narejene dele sobe. Ko so prižgani, izdelamo novo ravnino. 4 | Na skici so prikazane površine, potrebne za polico I Njihova presečišča uporabimo za določanje točk. 5 | Čas je, da uporabimo 3D-skicimo orodje. Vse točke povežemo s črto. Tako določimo vse, kar potrebujemo za izgradnjo paličja pod polico I. 6 | Postopek ponavljamo za vse police. Datoteko .ipt zaključimo s skico črtovja za vsako polico posebej. 7 | Vsi naslednji koraki se izvajajo v datoteki .iam. Uvozimo prej izdelan part v sklop (.iam). Pri tem uporabimo ukaz Insert Frame pod zavihkom Design. Odpre se okno Insert ,v katerem najprej izpolnimo potrebne podatke pod območjem Frame Member Selection. Zato, da izkoristimo, kar smo prej naredili, kliknemo z desnim gumbom miške prazno mesto in potrdimo z ukazom Sketch Select. 8 | Ko črto potrdimo, označimo celotno skico. Generator generira posamezne dele cevi. Te je treba še generalno usmeriti, kakor smo si zamislili. Ko želeno potrdimo, shranimo vsako cev posebej v svojo datoteko. 9 | Zdaj se lahko kadar koli vrnemo na posamezno cev in jo popravimo ali spremenimo. To naredimo tako, da želeno cev označimo in uporabimo ukaz Edit with Frame Generator. 10 | Postopek ponavljamo, dokler ne dobimo želenega končnega rezultata. V našem primeru smo pozabili eno povezavo (rdeča črta na sliki). Nič lažjega. 11 | Vrnemo se v modeliranje parta in odpremo skicirno okolje za polico VI. Popravimo manjkajočo črto. Vrnemo se v sklop in dodamo manjkajočo cev. 12 | Tako je videti paličje. Naslednjič bomo dokončali, kar smo danes začeli, uredili, dodali elemente itn. rosanna rajevic ceg ar Rosanna Raljevič Ceglar, rojena v Puli na Hrvaškem, je leta 1996 diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Benetkah. Z oblikovanjem unikatnega ročno izdelanega nakita se je začela ukvarjati po prihodu v Slovenijo ter ga zaokrožila v blagovno znamko Niiro Jewellery. O svojih začetkih in vzgibih pravi, da jo je tako zelo navdihnila narava s svojo organskostjo in urejenim mikrosve-tom, da je želela s tehniko iregularnega pletenja ta svet prenesti na svoj nakit. www.niiro.eu www. behance. ne t/NlIRO www.notjus talabel. com/in tervie ws/niiro Bodičasta igrivost morskega ježka, krhka struktura jesenskega lista, raskava površina obmorskega skalovja ali vroča vdolbina vulkanskega kraterja so oblike in teksture, ki dajejo navdih prvi kolekciji nakita Entangled. Zaznamuje jo predvsem inovativnost iregularnega pletenja, iskriva barvitost ter unikatnost in edinstvenost uporabljenega materiala. Pri ročnem procesu nastajanja vsakega kosa nakita je edino vodilo dolgotrajno filigransko prepletanje žice v izvirno tkanino. Tako oblika, kot struktura povzemata navdih pri naravnih oblikah in teksturah, kar nakitu daje pridih urejenega kaosa. Zaradi prosojnosti strukture se izdelek očesu kaže kot krhek in lahkoten, a hkra ti na otip kompakten in obstojen. Zahvaljujoč bakreni ali srebrni žici, ki kljub voljnemu upogibanju suvereno nosita strukturo in ohranjata zadano obliko, se izdelki odlikujejo s prefinjeno ekstravagantno-stjo. Uporabljene barvne žičke dajejo nakitu dodatno vrednost, to je inovativno svežino sodobnih oblikovalskih pristopov. Vsi prikazani izdelki so iz zbirke Entangledcollection bio. 22 22. bienale industrijskega oblikovanja 7. oktober-7. november 2010 BIO 22 18 17 13 15 17 14 11 16 21 16 08 10 08 01 07 01 13 01 16 12 10 Mednarodna razstava industrijskega oblilTfimo daioinitom Hiih..^ Hlo