ojeni. Za kaj večjega ste r zavetje RAKOVNIK mladosti Prišla je ur a, da vstanete iz spanja! Ne zafrčkajte čudovitih talentov, edramite se ki jih imate, pr iz sebičnosti. Posebna izdaja ob odprtju Majcnove hiše Nehajte izgubljati čas! Za kaj večjega ste rojeni. Prišla je ura, da vstanete iz spanja! Ne zafrčkajte čudovitih talentov, ki jih imate, predramite se Andrej Majcen mladim iz sebičnosti. Nehajte izgubljati čas! ODPRTO IN VARNO VZGOJNO OKOLJE Ob zatonu devetnajstega stoletja, ko je na Slovenskem dozorevala zamisel o povabilu don Boskovim salezijancem, naj tudi tod v ledino vzgoje zarežejo s plugom sv. Janeza Boska, so zagovorniki in pospeševalci te zamisli ustanovili Društvo za zgradbo zavetišča in vzgojevališča. V statutu so določili njegov namen: » V ta zavod sprejemajo naj se svoj čas v vzgoji zanemarjeni dečki, ki ne smejo druzih učilnih zavodov obiskovati; isti naj se v tem zavodu poučujejo v vseh predmetih ljudske šole ter se po svoji lastniji in sposobnosti kot rokodelci ali za kak drug poklic vzgajajo ...« Čeprav zgoraj zapisanega v ožjem pomenu ne gre jemati kot ustanovno listino salezi- janske ustanove na Rakovniku, lahko vendarle razberemo, da je vzgoja in to, da ta kraj nudi zavetje, položeno že v njeno zibel; vklesano v temeljni kamen kakor trajni pomník. Leta 2018, v 117. letu salezijanskega Rakovnika, ko z izgradnjo Majcnove hiše zaokro- žujemo dolgotrajen proces obnove in posodobitve razvejènega stavbnega kompleksa pod Golovcem, se hkrati vprašujemo, kako današnje mnogovrstno vzgojno in pasto- ralno dogajanje na Rakovniku karseda zgovorno upovediti. Don Boskov vzgojni slog je zamišljen tako, da omogoča vzpostavljanje vzgojnega oko- lja, kjer bi se mladi počutili kar najbolj domače. Da bi to bil prostor, ki je odprt, sprejemajoč, varen. Ki bi nudil zavetje. Od prvih rodov salezijancev sèm se na salezijanskem Rakovniku zavzemamo prav za to. Še ko so tod v prvi polovici minulega stoletja de- lovale obrtne šole, so v svoje okrilje sprejemale fante z vseh mogočih slovenskih lo- gov; največkrat takšne, ki bi zaradi družinskih, ekonomskih ali kakih drugih neugodnih razmer drugod ne mogli uresničiti svojih življenjskih pričakovanj. Čeprav so se danes dejavnosti na Rakovniku v marsičem spremenile, kot so se tudi splošne družbene da- nosti, v temeljnem ostajamo pri istem. Če so svojčas pri salezijancih iskali zavetja ptič- ki brez gnezda, kakor se je izrazil pisatelj Milčinski, tudi dandanašnji mladi iščejo kraj, kjer bi bili sprejeti, kjer bi se lahko počutili kot doma. Tudi starši bi svojim otrokom še kako radi omogočili zavetje, da ne bi bili izpostavljeni škodljivim sapam, ki pihajo z vseh vetrov. Pa naj bo to vrstniško nasilje, vse večja dostopnost najrazličnejših opojnih substanc, lepljenje na ekrane in na vzporedni virtualni svet ter še mnogo drugih pasti, katerih lahek plen so še zlasti mladi. Zato želi Rakovnik ostati in še bolj postati zavetje. Zavetje na južnih obronkih slovenske metropole: - z župnijo, ki daje sprejetost in duhovno bližino; - s salezijanskim mladinskim centrom, ki z dejavnostmi in še bolj s pristopom mladini zagotavlja varnost in celostni človeški razvoj; 3 - z rastočim dijaškim domom, ki fantom in dekletom ne nudi le bivalnih prostorov, ampak tudi kakovostno vzgojo po don Boskovih načelih preventivnega sistema; - z glasbeno šolo, ki poleg glasbenih obzorij otrokom in mladini razprostira še druga obzorja vrednot; - z založbo Salve in tiskarno, k v širši slovenski prostor pljuska vrednote občečloveš- kega in krščanskega etosa; - s formacijsko hišo, ki mladim fantom omogoča dozorevanje v duhovnem poklicu tako, da bodo, kamor koli že bodo poslani, lahko dajali duhovno oporo in zavetje; - s središčem za animacijo salezijanske mladinske pastorale na slovenski ravni, da bi to delo opravljala čim bolj povezovalno in da bi s pestrostjo duhovnih in vzgojnih programov lahko dosegla čim več mladih, - in, ne nazadnje, z romarskim svetiščem Marije Pomočnice, ki je duhovno pribežališče romarjem od blizu in daleč, da bi to vlogo ohranilo in še bolj utrdilo, da bi zares veljalo to, v kar je bil z gotovostjo prepričan sv. Janez Bosko: vsakdo, ki vstopi v salezijansko hišo, ga v svoje zavetje sprejme Marija Pomočnica. Če smo v njenem zavetju, nas vihar, pa naj bo v kakršni koli obliki, trajanju in silovitosti, ne more ogroziti ali uničiti. Z Marijo zmorem vse, je bil prepričan tudi svetniški kandidat, po katerem smo poimenovali novo stavbo na Rakovniku, ki je nekakšen mejnik. Tega, kar je bilo doslej, in tega, kar salezijanski Rakovnik želi biti poslej. mag. Marko Košnik ravnatelj Salezijanskega zavoda 4 Kratek zgodovinski oris SALEZIJANSKI RAKOVNIK SKOZI ČAS Po več letih zavzetih prizadevanj, da bi Ljubljana in dežela Kranjska dobila zavod za dečke, ki so bili izključeni iz rednih oblik izobraževanja, je Društvo za zgrad- bo zavetišča in vzgojevališča v Ljubljani, ki ga je ustanovil in vodil katehet Janez Smrekar, leta 1900 sprejelo odločitev, da odkupi graščino Rakovnik ob Dolenjskem kolodvoru skupaj s pripadajočim posestvom. Zavod so ponudili salezijanski družbi, s ka- pridobiti izobrazbo, osnovno in poklicno, tero je bil katehet Smrekar zelo povezan, se pripraviti na odgovorno življenje in ok- pred njim pa že kanonik Luka Jeran, ki je repiti svojo vero. Mnogim je postal zave-sploh prvi seznanil Slovence z don Boskom tišče in nadomestilo doma. in s salezijanskimi ustanovami. Cerkve- ni tednik Zgodnja Danica je več desetle- Takoj ob prihodu so v gradu enega od tij pred tem redno poročal o turinskem prostorov namenili za kapelo in vanj pos- apostolu mladih in o njegovih ustanovah. tavili kip Marije Pomočnice. Že od vsega Da bi salezijanska skupnost lahko začela začetka pa je živela želja, da bo ob prvi delovati tudi pri nas, so od leta 1893 dalje salezijanski ustanovi na Slovenskem ne-v Italijo pošiljali slovenske kandidate. kega dne postavljeno tudi Marijino sve- tišče, ki bo središče vsega salezijanskega Dne 23. novembra 1901 je na Rakov- dela. V decembru 1902 je bila ustanovlje- nik prišla prva skupina salezijancev. Med na Družba za zgradbo svetišča v čast Ma- temi so bili trije Slovenci, ravnatelj pa je riji brezmadežni, Pomočnici kristjanov na bil Simon Visintainer, doma z Južne Tiro- Rakovniku v Ljubljani. V spomin na ravna- lske. Do tedaj je bilo v salezijanskih za- telja Angela Festo, ki je umrl po dveh letih vodih že okoli 50 slovenskih gojencev, vodenja zavoda, so sotrudniki konec leta nekateri med njimi so bili že bogoslovci, drugi bratje pomočniki, nekateri v novi- ciatu. Graščina Rakovnik je za salezijan- ce pri nas postala slovenski Valdocco. Že leto po prihodu je prvi ravnatelj poskrbel, da je bilo gradu prizidano večje poslopje, kjer so bili prostori za gojence in izvajanje šolskega pouka. Na praznik Marije Brezmadežne leta 1901 je v zavod prišel prvi gojenec. Rakovnik je od tedaj dom za mlade, ki so si želeli 1902 5 Kratek zgodovinski oris 1905 postavili Lurško kapelo. 23. aprila Rakovniku odprli internat za gojence, ki 1903 je bil blagoslovljen kip Marije Po- so šole obiskovali v mestu. močnice, ki je bil namenjen za novo sve- tišče. 2. junija 1904 je ljubljanski škof dr. Gradnjo cerkve Marije Pomočnice so na- Anton Bonaventura Jeglič blagoslovil te- daljevali po koncu prve svetovne vojne. meljni kamen načrtovane cerkve. Slovesno je bila posvečena 8. septembra 1924; za to priložnost je na Rakovnik pri- Prvo obdobje gradnje cerkve in hkrati no- šel prvi salezijanski kardinal Janez Cag- vega zavoda je bilo od leta 1906 do 1909. liero. Po poročilih očividcev se je v tistih Takrat se je vodstvo odločilo, da najprej dneh vseh slovesnosti na Rakovniku ude- dokonča zavod, ker je bilo število prosil- ležilo okoli 150.000 Marijinih častilcev. cev za sprejem tako veliko, in da zaključ- Čeprav je bila pred vojno cerkev zgrajena 1918-1935 na dela pri cerkvi odloži na poznejši čas. V le do višine oken, je vedno bolj postajala osnovni šoli, ki je bila v tem času najpo- središče češčenja Marije Pomočnice med membnejša dejavnost zavoda, je bilo leta Slovenci in priljubljen romarski kraj. Dob- 1907 66 gojencev, v letu 1909 pa že 113. ro desetletje in pol po prvi svetovni vojni, V prvih letih je bila ljudska šola na Rakov- ko je prenehala ljudska šola (do leta 1924 niku enorazredna, v začetku šolskega leta je bilo na Rakovniku deležnih osnovnega 1909/10, ko so bili na voljo novi prostori, izobraževanja 1996 gojencev), so na Ra- je postala štirirazredna z več pododdelki. kovniku cvetele poklicne šole s pravico Prva leta je tako v zavodu delovala ljud- javnosti za več več poklicev (mizarje, če- ska šola, nedeljski ter praznični oratorij, vljarje, krojače, mehanike); zatrte so bile pripravljeni so bili prvi začetki poklicne-leta 1935. Do tistega trenutka si je po- ga pouka. S šolskim letom 1910/11 so na klicno izobrazbo pridobilo 1116 vajencev. 6 Kratek zgodovinski oris Poleg pouka so pečat življenju dajale ra- Zavod na Rakovniku in cerkev Marije Po- zne oblike pobožnosti, zunajšolske de- močnice sta od začetka zibelka vsega javnosti, gledališče, glasba in šport. V za- salezijanskega dela med Slovenci, tudi vodu je več let bila podružnica Glasbene v zamejstvu in po svetu. Od tod so bile matice iz Ljubljane, preko sto gojencev je ustanovljene druge salezijanske ustav zavodu našlo možnost bivanja, velik del nove po Slovenskem, na Hrvaškem in prostorov pa je uporabljala druga deška v več drugih deželah na Balkanu, zlasti gimnazija. Kot nam pove statistika, je do med katoličani v diaspori. Z Rakovnika so leta 1947, ko je bil internat ukinjen, Ra- vsako leto odhajali misijonarji, ki so kot kovnik nudil streho 2252 gojencem, ki so poslanci naše krajevne Cerkve delali za obiskovali gimnazijo, srednjo tehnično in širjenje evangelija v različnih delih sve-druge poklicne šole v mestu. ta. Ob cerkvi Marije Pomočnice so mladi po 1908 Že od vsega začetka je zavod na Rakov- študirali in se pripravljali na duhovniški niku skrbel za nabožni tisk in za splošno poklic. Iz rakovniškega bogoslovja je do izobraževanje. Izhajala so različna glasila, leta 1947, ko je bilo zatrto, izšlo 112 no- knjiga, podobice, molitveniki … Leta 1922 vomašnikov. Tu so se zbirali člani salezi- je bila ustanovljena skromna tiskarna, ki janske družine, krepili svoje medsebojne pa se je v nadaljevanju razširila in omogo- vezi in utrjevali vero. čala redno izdajanje Knjižic, Salezijanske- ga vestnika in drugih publikacij. V mestu Rakovniška cerkev Marije Pomočnice je je delovala Mladinska založba, kjer je bilo hitro postala priljubljen kraj zbiranja Ma- mogoče kupiti rakovniške tiskovine, na- rijinih častilcev, ne le iz Ljubljane, temveč božno literaturo in šolske pripomočke. iz vseh slovenskih pokrajin. Romarji so 7 Kratek zgodovinski oris prihajali za njen praznik 24. maja in na spominski dan 24. v vsakem mesecu. Leta 1956 je bila ustanovljena župnija Lju- bljana Rakovnik, kajti na Galjevici in ob dolenjski železnici se je hitro večalo šte- vilo prebivalcev, ki so na Rakovniku dobili svojo župnijsko cerkev in veroučno šolo. Velik del dejavnosti, ki so se na Rakovniku razcvetele v prvih štirih desetletjih in pol, je bilo onemogočenih s koncem druge svetovne vojne. Za salezijansko skupnost 1908 je to bil čas hude preizkušnje. Takrat so bili prostori zaplenjeni, enako tudi tiskar- na, salezijanski skupnosti je ostala le cer- kev in nekaj prostorov za njo. Bogoslovci so bili preseljeni v bogoslovno semenišče v mestu, mnogi duhovniki in bratje po- močniki so se raje umaknili v tujino, kot da bi bili žrtve aretacij in sodnih postop- kov. Vključili so se v salezijanske ustanove po svetu, nekateri so postali misijonar- ji, drugi so prevzeli pastoralno delo med slovenskimi rojaki. Skoraj trideset mla- dih salezijancev je v času vojne in po njej umrlo nasilne smrti. Le postopoma in z velikimi žrtvami je bilo mogoče obnoviti dejavnosti, urediti najbolj nujne prostore in omogočiti pogoje za bivanje. Šele po razglasitvi slovenske samostojnosti in z izvedbo postopka denacionalizacije je Rakovnik spet začel pridobivati podobo, ki jo je nekoč že imel. dr. Bogdan Kolar, zgodovinar 29. maj 1943 8 Potek obnove Rakovnika GRADNJO NAREKUJEJO VZGOJNE POTREBE RAKOVNIK PO PRIHODU SALEZIJANCEV 1923, Maksim Gaspari Na stari rakovniški grad (dograjen 1649) arkadno krilo, ki je novo stavbo povezo- so prišli salezijanci leta 1901 in ga za- valo s cerkvijo. radi razširjanja dejavnosti postopoma V letih 1939−41 je bilo dograjeno še po- preurejali. Na mestu nekdanjega gospo- slopje za cerkvijo za potrebe tiskarne in darskega poslopja ob gradu je leta 1902 bivanja. zraslo novo Visintainerjevo šolsko poslo- Vse te stavbe so bile po letu 1945 vzete pje z odprtima hodnikoma v pritličju in salezijancem v postopku nacionalizacije, prvem nadstropju, ki je bilo pozneje raz- ki ga je vodila takratna komunistična ob- širjeno in vključeno v novogradnjo zavo- last. V Zavodu se je naselila tovarna An- da. Od gradu naprej od stolpiča je nastalo gora, v stavbi za cerkvijo pa dekliški inter- poslopje za obednico, gledališče in druge nat, nato Dravinjski dom in Belje. dejavnosti (1905). Hkrati je zrastlo še ne- kaj pomožnih gospodarskih poslopij na V šestdesetih letih je bilo za gradom zgra- mestu, kjer sta sedaj formacijska hiša in jeno poslopje za bogoslovje in salezijansko glasbena šola. Moderna železobetonska skupnost, v katerem je ob vrnitvi v Slovenijo stavba, imenovana Zavod (prva take živel tudi božji služabnik Andrej Majcen. Po vrste v Ljubljani) je bila zgrajena v letih letu 1970 je cerkev Marije Pomočnice doži-1907−09. Istočasno je bilo postavljeno vela pokoncilsko prenovo notranjščine. 9 Potek obnove Rakovnika RAZCVET PO OSAMOSVOJITVI Celostna prenova Rakovnika se je lahko začela po osamosvojitvi leta 1991, ko je za- čel teči postopek vračanja odvzetega premoženja. Postopek traja od leta 1994, ko so bili vrnjeni prvi prostori, pa vse do danes. LURŠKA VOTLINA 1991: urejanje lurške votline pred 1901 2014 FORMACIJSKA HIŠA 1990 1991 1990: nadomestna gradnja: rušenje objekta (stara pralnica, sobe) 23. maj 1990: blagoslov temeljnega kamna in začetek gradnje inšpektorialne hiše z garažami po načrtih arhitekta Franca Kvaternika (GP Grosuplje) 11. november 1991: blagoslov inšpektorialne hiše, ki od leta 2006 služi predvsem kot formacijska hiša 2014 10 Potek obnove Rakovnika STAVBA ZA CERKVIJO (Salve) 8. november 1994: ustanovljena Založba Salve 15. marec 1995: blagoslov trgovine Salve (nekdanji inšpektorialni uradi) 13. september 1996: prenovljeni prostori za potrebe noviciata, pozneje 1996 prostori Skale – mladinskega uličnega dela, društva Mladinski ceh in Salezijanske mladinske pastorale. jeseni (avgust−december) 1999: urejanje dodatnih prostorov za Založbo Salve 2009 13. avgust 2009: prenovljena in povečana trgovina Salve, nov dostop za trgovino, stopnice 3. oktober 2015: postavitev novih sanitarij za cerkvijo 6. december 2016: prenovljeni prostori Salve po požaru septembra 2016 2016 GRAD RAKOVNIK (Salezijanski inšpektorat) 2014 24. avgust 1998: začetek obnove del, arhitekt Mlakar, podjetje Grating 22. november 2001: blagoslov novih prostorov za Salezijanski inšpektorat 1998 11 Potek obnove Rakovnika VZGOJNO-PASTORALNI DOM (rdeča stavba) 2004 2004 3. oktober 2004 2005 2018 23. november 2003: začetek obnovitvenih del, arhitekt Mlakar, podjetje Bežigrad 3. oktober 2004: blagoslov obnovljene stavbe (Pascual Chavez) 15. december 2004: v stavbo se vseli salezijanska skupnost, Salezijanski mladinski center, župnija Rakovnik 12 Potek obnove Rakovnika GLASBENA ŠOLA RAKOVNIK 1978 2009 2014 Od leta 1998 deluje v prostorih pod arkadami. 2008: začetek prenove starega župnišča za potrebe glasbene šole. 9. september 2009: blagoslov novih prostorov glasbene šole. KOTLOVNICA 2012: ustanovitev firme Fruli d. o. o. 26. 1. 2013: odobrena Evropska sredstva za gradnjo kotlovnice; začetek 2013 2018 rušenja stare mizarske delavnice. Oktober 2013: kotlovnica začne delovati NEKDANJE BOGOSLOVJE 1967-2015 2006: v arkadah in poslopju starega bogoslovja ter salezijanske skupnosti se odpre študentski dom (deluje do leta 2011). Na tem mestu je danes Majcnova hiša. 13 Potek obnove Rakovnika RAZVOJ OBMOČJA OB RAKOVNIŠKEM GRADU Najstarejša stavba kompleksa na Rakovniku je grad, ki je iz 17. stoletja. Na fotografiji, ki kaže stanje objekta na začetku XX. stoletja, je prikazan grad z gospodarskimi objekti na levi in desni strani. Terasni vrtovi se od gradu spuščajo po južni brežini. Razvidna sta tudi nek- danja stolpa, ki sta v vogalih varovala posestvo. Vzhodni je 1901 že integriran v gospodarsko poslopje, zahodni pa je raz- ločen in pokrit s piramidalno streho. Takšno stanje je čakalo sale- zijance, ko so leta 1901 pris- peli v Ljubljano. V nekaj nas- lednjih letih je bilo nadzidano 1902 vzhodno gospodarsko poslo- pje. Ob prvem in najvišjem opornem zidu, pod prvo graj- sko teraso, so začeli graditi arkadni hodnik. Med leti 1903 in 1905 je ar- hitekt Mario Ceradini na po- budo takratnega ravnatelja Angela Feste pripravil veliko- potezno zasnovo s cerkvijo v 1914-1918 središču kompozicije in dvo- nadstropnimi objekti, ki cerkev obkrožajo parceli. V nadaljnjem snovanju je cerkev na vzhodu, zahodu in severu. V zasnovi ohranila prvotno neogotsko zasnovo, po- niso ohranjeni obstoječi objekti, le delno stavitev okoliških objektov pa se je izrazi- je upoštevana velika višinska razlika na to spremenila. 14 Potek obnove Rakovnika Prvotni načrt kompleksa Rakovnik V letih pred prvo svetovno vojno se je tako – Majcnovo hišo. Predvidena je tudi od-začela gradnja kompleksa v zasnovi, kot stranitev prvega nadstropja arkad, tako jo poznamo danes. Najprej je bil zgrajen da bi se izpred gradu ponovno odprl pog- zavod, v katerem je bila šola in delavnice, led na Ljubljansko barje. Na podlagi te za- zatem pa še cerkev, ki je bila končana šele snove je bil v letu 2009 izdelan Občinski po prvi svetovni vojni. podroben prostorski načrt (OPPN), ki ga je v naslednjem letu sprejel mestni svet Po osamosvojitvi Slovenije so salezijanci ljubljanske občine. ponovno dobili vrnjene svoje nekdanje nepremičnine. V letu 2001 smo pripravili Del tako zasnovane arhitekturne kompo- načrte za prenovo objekta nekdanje šole, zicije je pravkar zgrajena Majcnova hiša v katerem je bila večino povojnega časa na vzhodni strani gradu, ki je z rdečo hišo šola, kasneje pa tovarna Angora. Prenova funkcionalno povezana. Različni nivoji so je bila končana v letu 2004. na zahodni strani povezani z velikim zu- nanjim stopniščem, na vzhodni strani pa V letu 2008 je bila pripravljena urbani- se notranji prostori knjižnice in jedilnice stično-arhitekturna zasnova nove uredi- tve celotnega območja, ki je predvidevala na mestu nekdanjega hleva (objekt na zahodu) novo glasbeno šolo s koncertno dvorano, predvideno je bilo, da se prizi- dek k cerkvi na severni strani odstrani in na tem mestu zgradi v brežino vkopan poslovni objekt z garažami. V zasnovi je bilo tudi predvideno, da se na vzhodni strani gradu odstrani obstoječi dotraja- ni objekt in na tem mestu sezida novega Andrej Mlakar, arhitekt 15 Potek obnove Rakovnika povezujejo z zunanjimi terasami in parkovnimi površinami. Majcnova hiša je zasnovana kot pe- tetažni objekt. V najnižji, vkopani etaži, je knjižnica s čitalnico. V prit- ličju, ki je delno dvoetažno, je kape- la, ki je tudi dvoetažna. Zgornji dve etaži sta namenjeni bivalnim pro- storom. V najvišji etaži, je približno na istem mestu, kjer je v zadnjih letih življenja bival Andrej Majcen, zdaj hi- šna kapela. Omejujejo jo ločne stene (apsida), ki dematerializirajo prostor in ustvar- jajo vtis neomejenega prostora. Svod je ločen in podprt z dvema močni- ma stebroma. Na vzhodni strani je veliko okno z razdelitvenimi polji v obliki križa. Steklene površine so v maniri nekdanjih vitražev sodob- no interpretirane. Notranja oprema je preprosta, izdelana iz masivnega lepljenega lesa. V kapelo se vstopa iz dvoetažnega predprostora, kjer je na stropu osvetlitev v obliki križa. Svet- loba, delno naravna, osvetljuje ločne stene kapele. V stavbi kapela deluje kot svetel »oblak«, ki ga omejujejo temnejše stene. Andrej Mlakar, arhitekt 16 Majcnova hiša ŽIVLJENJSKA POT BOŽJEGA SLUŽABNIKA ANDREJA MAJCNA Andrej Majcen (1904−1999) je vedno in pov- sod izžareval Božje otroštvo, ki ga je prejel s krstom (1904). Postal je učitelj in to ostal vse svoje življenje: najmlajše je uvajal v modrost življenja, mladostnike v svet dela, mlade sale- zijance je učil hoditi po don Boskovi poti, vsem pa je odstiral svetle vrhove svetosti. Odkar je postal salezijanec (1925), je bil ponosen in zavzet don Boskov sin. Srečen je bil, da ga je Jezus z duhovniškim posvečenjem (1933) izbral za sodelavca. Bogu je bil hvaležen za poklic Kris- tusovega blagovestnika – misijonarja (1935). Povsod je docela služil ljudem, zlasti ubogim in še posebno mladim. S Kitajci je bil Kitajec (1935−1951, Formoza 1976−1979), z Vietnam- ci Vietnamec, najprej na severu (1952−1954), potem na jugu (1956−1976). Tam je postal oče mnogih duhovnih poklicev, še več: njihov očak in vietnamski don Bosko. Trnje med vrtnicami je tudi njega ranilo, a ne zagrenilo. Pokoren predstojnikom se je na starost vrnil v domovino (1979). Veselje je izžareval, ko je kaj dobrega storil in ko je pri spovedi delil Božje usmiljenje. Njegov zemeljski rojstni dan (30. september) je postal tudi njegov »dies natalis« za nebesa (1999). Zato tisti, ki zaznavajo duhovna prostranstva, v njegovem predanem življenju Bogu in bliž- njemu čutijo vonj svetosti in radostno pričajo o Božjih milostih, prejetih po njegovi priprošnji. dr. Alojzij Slavko Snoj, vicepostulator 17 GRADNJA OD BLIZU Pogovor z Markom Košnikom in Janezom Krncem Salezijanski kompleks na Rakovniku v zadnjih dveh desetletjih dobiva zaokroženo podobo. Jeseni 2015 se je poslovil vzhodni trakt, na njegovem mestu pa je pred letom dni in pol za- čela rasti Majcnova hiša. Kar na lepem se je vpela v zeleno pobočje ob Rakovniškem gradu in zarisala nov mejnik v zgodovini salezijanske prisotnosti na Rakovniku. A njen nastanek je povezan s skrbnim načrtovanjem, o čemer smo se pogovarjali z Markom Košnikom, dose-danjim ravnateljem in novim inšpektorjem, ter Janezom Krncem, inšpektorialnim ekono- mom, ki je za gradnjo odgovoren s strani Salezijanskega zavoda kot investitorja. Kdaj ste začeli načrtovati gradnjo izgradnjo kotlovnice na biomaso, Majc- Majcnove hiše? novo hišo in arkade. Kotlovnica, kjer Janez Krnc: Občinski podrobni prostorski imamo tudi kuhinjo, je bila zgrajena leta načrt (OPPN) iz leta 2009 je v dogovoru 2013. Drugo fazo končujemo z Majcno-z nami že predvidel obnovo Rakovnika, v vo hišo, tretja pa nas še čaka. Kotlovnico katerem je tudi Majcnova hiša. Načrt pre- smo deloma zgradili s sredstvi, pridoblje- nove je začel tedanji ravnatelj in sedanji nimi na evropskih razpisih. inšpektor Janez Potočnik, načrte pa je zri- sal arhitekt Andrej Mlakar. Kaj pa samo financiranje gradnje – ste zidali z domačimi sredstvi s podporo Leta 2012 je bilo pridobljeno gradbeno dobrotnikov, morda s podporo katere dovoljenje za obnovo v treh fazah – za izmed vaših skupnosti v tujini, najeli 18 Majcnova hiša kredit? Kolikšen delež gradnje še morate poplačati? sredstva za prenovo celot- Pri gradnji takega objekta se najbrž morate ozirati nega kompleksa, prenovili tudi na to, kaj se sicer dogaja znotraj vaše province. smo tudi glasbeno šolo, Marko Košnik: Sredstva smo začeli zbirati leta 2004 za precej sredstev se je zbralo z prenovo rdeče stavbe, od takrat naprej smo tudi zbirali naslova denacionalizacije. Janez Krnc: Za dokonča- nje Majcnove hiše moramo zbrati in povrniti še približ- no tretjino sredstev. Zidali smo z lastnimi sredstvi, z naporom sobratov, ki daru- jejo od svojega nepreobilja, podprle so nas tudi druge skupnosti sobratov iz in- špektorije. Poudaril bi rad, da se nismo zadolževali pri 1967 bankah. Veliko sredstev so darovali dobrotniki, ki vidi- jo smisel našega vzgojnega dela, mnogi med njimi nas podpirajo že ves čas preno- ve Rakovnika. Marko Košnik: Za tako investicijo smo potrebo- vali dovoljenje našega vrhovnega predstojnika v Rimu, ki smo mu morali predložiti načrte s finanč- 2015 no konstrukcijo. Seveda se moramo pri gradnji velikih objektov ozirati tudi na dogajanje v inšpektoriji, leta 2015 se je dokonče- vala gradnja cerkve sv. Janeza Boska v Mariboru, kompleks tam pa še ni v celoti končan. Pri podpo- rah, ki jih prejemamo, ima Rakovnik posebno mesto, ljudje čutijo, da je tukaj začetek našega delova- 2016 nja, sedež inšpektorije, tu 19 Majcnova hiša vzgajamo naše bogoslovce, že zgodovinsko gledano ima Janez Krnc: V objektu, ki neko prednost. Kot dobro zaledje je čutiti tudi podporo je stal na mestu sedanje župnijskega občestva. Majcnove hiše, je Andrej Majcen živel 20 let. Tam, Od kod poimenovanje »Majcnova hiša«, kdo vse bo kjer je imel okno, bo se- našel dom v novi Majcnovi hiši, komu je odprta, na- menjena, kaj nudi? daj na fasadi izrisana nje- gova podoba, kjer je imel sobo, pa bo manjša hišna kapela. Marko Košnik: Hišo smo po salezijanskem misi- jonarju Andreju Majcnu (+1999 ) poimenovali za- radi njegovih svetniških lastnosti, zaradi pečata, ki ga je s svojim delom pus- til v svetu, v Vietnamu, na Kitajskem, pri nas in dru- 2016 god. Postopek za njegovo beatifikacijo vodi dr. Aloj- zij Slavko Snoj. O Majcnu lahko rečemo, da je don Boskovo karizmo prine- sel v Vietnam, ki je danes najbolj rodoviten glede duhovnih poklicev med salezijanci v svetovnem merilu. Majcnova hiša bo imela povezovalno vlogo. 2016 Bo vez med skupnostjo salezijancev in župnijo ter romarskimi in drugimi skupinami, delili si bomo vhod, vstopali bomo skozi isto sprejemnico, si delili osrednjo kapelo, jedilnico. Hiša ima več funkcij, med drugim bi s knjižnico radi pastoralnemu in vzgoj- nemu poudarku dodali še kulturno razsežnost, tu 2016 20 Majcnova hiša bomo hranili naš knjižni arhiv, gradivo o salezijanskih sprejemali romarje in več- misijonih. je skupine mladih. Me- Janez Krnc: Hiša ima pet etaž, kot rečeno, v kleti je knji- detaža bo služila admini- žnica in prostor za manjše dogodke, v pritličju je več- strativnemu delu, v njej bo namenska kapela in kuhinja z večjo jedilnico, ki bo od- ravnateljeva pisarna, eko- prta in javna, namenjena tudi dijakom, tu bomo lahko nomat, tu pa je tudi pros- tor za srečevanje skupin. Zgoraj sta dve nadstropji klavzure, v katerih so pro- stori za redovno skupnost salezijancev. Hiša omogo- ča, da – če bo to potrebno, del trakta ločimo in pove- žemo z dijaškim domom. S selitvijo redovne skup- nosti se bo razbremenila rdeča stavba, kjer so od lanske jeseni že namešče- 2016 ni dijaki, prihodnjo jesen pa bomo dom odprli tudi za dekleta. Glede skrbi za fante in dekleta imamo veliko izkušenj že iz Želi- melj. Hiša je tako zapol- njena, še preden je odprta! Tu se pokaže, da ne gradi- mo zaradi gradnje, ampak zaradi potreb, ki so velike. Je predvidena povezava 2017 oz. prehod med cerkvi- jo in Majcnovo hišo? Po domače, pogrešamo tisti dolg Don Boskov hodnik. Marko Košnik: Slika Ja- neza Boska že čaka! Stari hodnik se bo odprl, treba bo pa še malo počakati. Če prej ne, se bo sprostil s prenovo arkad. Lahko poveste kaj o sami 2018 gradnji – srečali ste se z 21 Majcnova hiša zahtevnim terenom, zidali ob spomeniško zaščite- nem gradu, gradili z žerjavom. Janez Krnc: Gradnja Majcnove hiše je potekala v treh fa- zah. Pozimi 2015/16 smo z možmi iz župnije in mladi- mi izpraznili hišo in jo porušili. Marca 2016 smo začeli z drugo fazo – izkopom in pilotiranjem, saj so geomehan- ske raziskave pokazale, da je treba zaščititi grad pred plazenjem. Maja smo začeli s temeljenjem, avgusta pa smo podpisali pogodbo za obrtniško gradbena dela, po letu dni in pol zaključujemo. Ves čas gradnje smo sode- lovali z Gradbenim podjetjem Dolinšek d. o. o. Posame- zna dela so izvajali različni obrtniki, strojne inštalacije podjetje Razgoršek iz Celja, elektroinštalcijo pa Entes d. o. o. Zgradili smo 2100 kvadratnih metrov neto uporab- nih površin, to je skoraj 1000 kvadratnih metrov več kot prej, a na manjšem tlorisu. Kakšna anekdota iz časa gradnje? Marko Košnik: Po objektu je bilo prepovedano hoditi Kako pa je z opremlja-ali se tam zadrževati. Sobratu Janezu Suhoveršniku smo njem? Je tako kot ob naročili, naj fotografira gradbene faze kot naš »uradni« vsaki selitvi – da polovi- fotograf. Fotografiranja se je lotil iz čimbolj zanimivih ca pohištva še manjka? perspektiv. Povzpel se je celo na ogrado delovišča. Do- Janez Krnc: Skupnost sa- lovodja ga je opozoril, da je gibanje ob objektu strogo lezijancev se bo selila v prepovedano, misleč, da gre za radovedneža. prostore s pohištvom, ki smo ga uporabljali doslej. Osrednji prostori pa bodo opremljeni takrat, ko bo to mogoče – knjižnica, ka- pela, jedilnica. Kuhinjo je opremil Furli d. o. o. Marko Košnik: Čimprej si želimo opremiti skupne prostore, radi bi vzposta- vili knjižnico. V COBISS-u je evidentiranih več kot 7000 knjižnih enot, več ti- soč pa je še neevidentira- nih. Skupaj z obstoječimi policami jih bomo prenesli v nove prostore. 22 Majcnova hiša Sama gradnja je najbrž pomenila tudi kaj neudobja, prostorsko stisko? Kakšen je bil ta čas za vašo skup- nost? Janez Krnc: Veliko selitev in prilagajanja je že bilo in ga še bo. Prilagajanje bo vsekakor potrebno. Taki prehodi za starejše ljudi niso tako preprosti. Marko Košnik: Tu lahko povemo anekdoto. Vilmoš Švarc, eden izmed naših mladih salezijancev, je rekel, da odkar je pri salezijancih, kar naprej prenaša omare. V času, ko je pri nas, je isto omaro že vsaj trikrat prenesel iz enega konca na drugega pa spet nazaj. Prenašanje omar ima- mo v krvi! Janez Krnc: Tega bo zdaj veliko, veliko starih stvari bo treba prenesti sem, ko bo nova oprema, pa spet ven in kam drugam. Marko Košnik: Starejši so podiranje zgradbe opazovali z nekaj nostalgije, ob tem so se sprožili tudi spomini na to, kaj vse so doživeli v teh zgradbah. Sobratje so pohištvo Torej – po opravljenem v mizarskih delavnicah izdelovali sami, spomin je pove- delu lahko pričakujete zan z vsakim kosom pohištva in vsakim prostorom. Se- počitek? Ali pa imate v veda pa podpirajo gradnjo, se je veselijo. Dobro bo tudi, žepu še kak načrt za pri- hodnost? da bomo imeli jedilnico v bivalnih prostorih, za starejše je bilo sprehajanje trikrat na dan ob vsakem vremenu Janez Krnc: Lotiti se bo naporno. treba arkad, ki jim bomo 23 Majcnova hiša znižali streho tako, da bo na zahtevo spomeniškega Mirsad Begić. Leta 1924 varstva viden Rakovniški grad. Dijakom bo treba zagoto- bomo praznovali stoletni- viti čim več vadbenih prostorov za glasbo, pa recimo tudi co posvetitve cerkve na fitnes. Treba bo urediti novo dovozno cesto od kosta- Rakovniku, takrat bi radi njev do lurške kapele, k čemur nas zavezuje pogodba z prenovili tudi notranjšči- mestno občino. Zgraditi bo treba pločnike, razsvetlja- no, da bo zasijala v vsej vo, kanalizacijo, ki je že dotrajana, cesto odmakniti od lepoti. Ampak vse to pre- cerkve. V pripravi je projektna dokumentacija. pustimo Božji previdnosti. Marko Košnik: Don Boskov park bo bolj povezan s Barbara Kastelec cerkvijo, v načrtu je don Boskova ploščad oz. trg, urediti Foto: Janez Suhoveršnik bo treba ploščad in vhod v cerkev, postavili bomo kip don Boska obdanega z mladimi, ki ga idejno že izdeluje kipar 2018 24 Bogu sem hvaležen, da me je poklical in mi dal pogum, da sem klicu sledil. Prav zanimiva je avantura življenja, v katero nas Bog pošilja. Andrej Majcen 25 6 SALEZIJANSKI ZAVOD RAKOVNIK Rakovniška 6, 1000 Ljubljana SPL rakovnik.si EPT rakovnik@sdb.si TEL 059 339 100 Kapela SMC 5 7 i igrišče 8 igrišče Kapela Lurške Matere Božje pot igrišče 1 CERKEV MARIJE POMOČNICE 2 VZGOJNO-PASTORALNI DOM 1 igrišče Župnija Ljubljana Rakovnik Salezijanski mladinski center Dijaški dom Don Boskov park 3 MAJCNOVA HIŠA 9 Salezijanska skupnost Kapela Sal. knjižnica Rakovnik 4 ARKADE 5 GRAD RAKOVNIK Salezijanski inšpektorat 6 KOTLOVNICA 7 FORMACIJSKA HIŠA 8 STAVBA ZA CERKVIJO pot Salve ( trgovina, založba) Salezijanska mladinska pastorala Mladinski ceh Sestre HMP Geonaris d.o.o. 9 GLASBENA ŠOLA RAKOVNIK i i INFORMACIJE - SPREJEMNICA yright © Cop Kapela SMC 3 1 4 i igrišče 2 2 igrišče pot igrišče 3 igrišče Don Boskov park 5 7 pot Sestre HMP Geonaris d.o.o. yright © Cop 9 Ohranjena in obnovljena freska iz stavbe, na mestu katere danes stoji Majcnova hiša 28 Rakovnik danes SKUPAJ USTVARJAMO OAZO VREDNOT V središču vzgojno-pastoralne skupnosti je človek. Salezijanska skupnost je anima- cijsko jedro, ki don Boskov preventivni vzgojni sistem širi s pomočjo zavzetih so- delavcev, nepogrešljivih prostovoljcev in vedno novih generacij animatorjev. Skupaj ustvarjamo »oazo vrednot«, v kateri lahko pridejo na dan mladi talenti na najrazlič- nejših področjih. Zdravo okolje spodbuja razvoj avtonomnih posameznikov, zmož- nih kritičnega razmišljanja in prijateljskega sodelovanja. Ustvarjalni vrvež, ki ga na Rakovnik prinašajo mladi, je nalezljiv, prav predanost skupnosti, družin in starejše generacije pa jim daje zavetje, ki ga taki zeleni poganjki potrebujejo. MLADI SALEZIJANCI Filip iz Maribora iz župnije svetega Jane- za Boska. Ob koncu tedna vsak izmed njih odhaja v drugo salezijansko skupnost, kjer pastoralno delujejo med mladimi: Damijan odhaja v Sevnico, Gregor v Cerknico, Filip je v SMC-ju na Rakovniku. Tomaž Stojc s Homca je v tem letu v noviciatu v Pinero- lu v Italiji. Kandidat Matija Omejec iz Stič- ne je opravljal nekajmesečno pastoralno »Fantje, pogumni ste, da se v teh časih prakso v Želimljem, sedaj pa živi v forma-odločili za salezijanski poklic.« To so be- cijski skupnosti na Rakovniku. Za njihovo sede neke gospe, ki nas dobro pozna in formacijo in spremljanje smo v prvi vrsti za nas moli. Nisem prepričan, da vsi v naši odgovorni: vzgojitelj Janez Suhoveršnik, župniji vedo, kdo smo mladi salezijanci v ravnatelj Marko Košnik in spovednik Franc formaciji na Rakovniku, zato je prav da se Drobnič, ki je med nami kot modri oče. Na na kratko predstavimo. splošno velja, da so mladi sobratje v času V vseh letnikih formacije je trenutno pet mladih sobratov in en kandidat. Vilmoš Svarc prihaja iz Mužlje in je na pastoral- ni praksi v Celju. Damijan Grlec, Gregor Markelc in Filip Veber so v tem letu v for- macijski hiši na Rakovniku in obiskujejo tretji letnik študija teologije na Teološki fakulteti v Ljubljani. Damjan prihaja iz Pre- kmurja iz župnije Sveti Jurij na Goričkem, Gregor iz Šentruperta na Dolenjskem, 29 Rakovnik danes formacije velikokrat prestavljeni zdaj sem, zdaj tja, saj imajo različna obdobja obliko- vanja na različnih krajih doma in v tujini. Sestava naše formacijske skupnosti na Rakovniku se zato iz leta v leto spreminja. Sv. Janez Bosko je zapisal, da je vsak nov salezijanski poklic znamenje, da nas Bog ljubi. Bog daj, da ne bi nikdar občutili po- Zanimivo je, da Bog pokliče na pot sa- manjkanje te Božje ljubezni. Priporočamo lezijanskega poklica tako različne ljudi: se vam v molitev. Prekmurca Damijana, Štajerca Filipa in Janez Suhoveršnik SDB, vzgojitelj Dolenjca Gregorja. Damijan ima v žepu UČIMO SE DRUG že diplomo iz zgodovine, ki jo je študi- OD DRUGEGA ral, preden je vstopil k salezijancem, Filip blesti v Svetem pismu in liturgiki, Gregor pa rad sede za orgle ali prime za kitaro. Pri vsej različnosti je potrebnega kar ne- kaj prilagajanja in ponižnosti, hkrati pa je to bogastvo skupnosti in pomoč pri oseb- ni rasti. Skupaj smo že preživeli eno leto na Rakovniku in se pripravili na noviciat, ki smo ga imeli v letu 2015/16 v Pinerolu blizu Turina v Italiji, kjer smo 8. septembra Življenje v formacijski hiši je pestro. Štu- 2016 izpovedali prve zaobljube. Pot nas je dij teologije kot naše glavne dejavnosti pripeljala nazaj na Rakovnik in zdaj nada- spremlja spoznavanje salezijanskega živ- ljujemo s študijem. Prihodnje leto pa nas ljenja v skupnosti in dela z mladimi. Tako čaka pastoralna praksa, kar pomeni, da odkrivamo in poskušamo živeti našo ka- bomo študij prekinili in bo vsak dobil prvi rizmo. Dan začnemo in zaključimo skupaj dekret in bo poslan v eno od skupnosti, s celo skupnostjo v kapeli z molitvijo in kjer bo čas spoznavanja in dela z mladimi. premišljevanjem Božje besede. Poleg tega imamo največ stika s celo skupnostjo pri Gregor Markelc SDB, bogoslovec mizi, kjer je čas za pogovor, izmenjavo iz- kušenj, načrtovanja in tudi razvedrilo. Čez dan je vsak na svojem delovnem mestu, sobratje v formaciji pa smo dopoldne na fakulteti, popoldne si vzamemo nekaj časa za rekreacijo in imamo učne ure v skupni učilnici. Ponavadi gremo skupaj k večerni sveti maši in večere izkoristimo za študij, kakšen hobi ali za medsebojno druženje. Sobratje iz začetne formacije se veliko naučimo tudi drug ob drugem. 30 Rakovnik danes NAŠA MOLITEV ZAOBJAME CELOTNO ŽUPNIJO Naša molitev zaobjame celotno župni- jo; posebej spremljamo družine prvoob- Hčere Marije Pomočnice (HMP) ali tudi hajancev in birmancev, družine v stiski don Boskove salezijanke smo druga sku- in gojimo osebne stike. Pridružujemo se pina velike salezijanske družine, ki jo je adoraciji ob četrtkih, tridnevnicam (kdaj don Bosko skupaj s sv. Marijo Dominiko tudi z nagovorom), molitvenemu bogo-Mazzarello ustanovil l. 1872. Prve sestre služju ... Dejavne smo ob prazniku vzgojne so l. 1936 prišle prav na Rakovnik. Stalni skupnosti in župnijskem dnevu. Ko smo dom skupnosti HMP pa je Rakovnik postal v soboto in nedeljo ter ob praznikih pri po drugi svetovni vojni. maši v župnijski cerkvi, sodelujemo z bra- V župniji smo poleg sobratov salezijancev njem beril, obhajanjem, animacijo otrok. nosilke don Boskove karizme kot posve- s. Marija Kociper HMP, ravnateljica čene žene v skupnosti z življenjem in de- lom za mlade in z mladimi. ROMARSKO SVETIŠČE MARIJE POMOČNICE Kot inšpektorialna hiša nudimo gosto- NA RAKOVNIKU ljubje sestram iz celotne province, pa tudi širše, pogosto pa pri nas potekajo tudi razna srečanja. Posamezne sestre so vključene v pastoralne programe v okviru salezijanske družine na narodni (npr. ora- torijski priročnik) in mednarodni ravni. V poslanstvu župnije sodelujemo z nav- zočnostjo v ŽPS in VPS, pri katehezi in s sodelovanjem pri drugih dejavnostih: Po prepričanju sv. Janeza Boska je češče- ministrantje, otroški pevski zbor, druge nje Marije Pomočnice srce salezijanske dejavnosti v SMC-ju, koledniki, božična duhovnosti. Prav tako je svetišče Marije devetdnevnica, oratorij, šmarnice, Čar- Pomočnice na Rakovniku srce cele sale- no/Mavrično jezero … Pripravljamo otro- zijanske družine v Sloveniji. »Brez Marije ke in družine na prvo sveto obhajilo. Ena nisem nič,« je bil prepričan don Bosko. Za od sester v naši skupnosti doseže otro- njim je to ponovil tudi Božji služabnik An- ke in mlade preko učenja italijanščine in drej Majcen: »Brez Marije sem čista nula.« klaviatur. Z Majcnom nadaljujem, da je dovolj, da 31 Rakovnik danes Marija našemu življenju doda le enko, pa UTRIP ŽUPNIJE RAKOVNIK postanemo lahko čista desetka, če smo dvojne ničle, pa stotka in tako naprej. Brez Marije bi bil Rakovnik čista ničla in prav tako brez tisočev in tisočev romar- jev, ki so s svojo molitvijo, daritvijo in žrtvijo zgradili svetišče, tako duhovno kot materialno, pod geslom: O, Marija, pomočnica bila si in boš nam ti. V ta na- men deluje Mašna zveza. Po njenem na- Da, mineva 60 let živega občestva župnije menu se vsako soboto daruje sv. maša. Tu Marije Pomočnice pod Golovcem, v ob- ima svoje središče tudi Združenje Marije jemu Salezijanske skupnosti. V tem toku življenja sem se znašel. Nemočnega se čutim, pa vendar župnija živi svoj utrip. Pomembni so posamezniki, skupine, ki kažejo živost. S spoštovanjem in občudovanjem gledam na življenje župnije od samega začetka, tako na vzpone in nihanja, na težave in vesele trenutke. Prepričan sem, da sado- ve uživamo po zaslugi mnogih sobratov salezijancev in seveda mojih predhodni- kov, pastirjev, ki so bili pomembni členi življenja župnije. Kako močna je prisotnost salezijanskega duha, ki si prizadeva ustvarjati »družin- skega duha«, kjer se vsakdo čuti spreje- tega in se to navdušenje nadaljuje. Bogu sem hvaležen, da uspeva poveza- nost salezijanskega mladinskega centra v župnijskem občestvu. Trdno sem prepri- čan: župnija nujno potrebuje mladinski Pomočnice, ki pospešuje marijansko po- center in mladinski center župnijo. božnost. Sedaj je romarjev vedno manj, se Da bi se ta družinski duh krepil in sprem- pa veča število mladih, ki prihajajo v okvi- ljal mladi rod na zrelo pot življenja, pa je ru oratorijev in drugih priložnosti. Marija naša velika odgovornost. s svojim plaščem ogrinja Rakovnik in ga napravlja za čisto desetko. To doživljamo Vsa raznovrstnost skupin plemeniti živost in verujemo. župnije in Bog ne daj, da bi ta živost poje- njala. Pod okriljem Marije Pomočnice, ki je Marko Košnik, ravnatelj naša zavetnica, se bomo po svojih močeh 32 Rakovnik danes še naprej trudili prinašati vsak svoj de- Hkrati nam veliko živcev prihrani bližnja lček v mozaik velike družine – župnije na tiskarna Salve, kjer smo »stalna stranka«. Rakovniku. Vloga skupnosti in posameznih sobra- Mirko Simončič, župnik tov je pri tem velikega pomena. Vem, da marsikdo na Rakovniku ni še nikoli slišal PODPORNI PROGRAMI za SMP in sploh ne ve, kje so naši prostori ZA MLADE (levo mimo cerkve in v 2. nadstropje nad Salve). Upam pa, da vseeno tudi na Ra- kovniku in drugod veliko pripomoremo k temu, da je don Boskov duh še kako živ v Cerkvi na Slovenskem. Boštjan Jamnik, delegat za Salezijansko mladinsko pastoralo SMC RAKOVNIK Ob prihodu na Rakovnik so salezijanci takoj začeli z aktivnim delom med mladi- no. Seveda so se z leti razširili še v druge kraje po Sloveniji in ustanovili veliko za- vodov, mladinskih centrov, župnij … Vso to obširno vzgojno-pastoralno dejavnost v današnjem času koordinira Salezijan- ska mladinska pastorala. Kot odgovorni za SMP čutim veliko odgovornost, saj je Salezijanski mladinski center na Rakovni- delo z mladimi in za mlade naše osnov- ku je odprt za vse mlade in mlade po srcu, no poslanstvo. Hkrati sem vesel podpore ki si želijo koristno preživeti prosti čas, se sobratov na različnih področjih in sem jim družiti, duhovno poglabljati ali izboljša-za njihov prispevek zelo hvaležen. ti svoja znanja in spretnosti na različnih Prva naloga delegata za Salezijansko mla- področjih (tuji jeziki, kuhanje, šivanje, dinsko pastoralo je koordinacija in spre- klekljanje, modelarstvo). S programi, kot mljanje sobratov v vzgojno-pastoralnem so zimski in poletni oratorij, Čarna mavri- prizadevanju. Poleg tega s sodelavci in ca, koledovanje, zimovanje materinski animatorji organiziramo različne podpor- dan, misijonska tombola, šmarnične igre, ne programe, kot so Oratorij Slovenija, glasbene zasedbe idr., pomagamo vero- duhovne in izobraževalne programe, ve- učencem, staršem in animatorjem vero čere za mlade, športno dejavnost (Šport- doživeti na vesel, skupnosten in dejaven KAT), glasbeno dejavnost, delo z družina- način. Športne treninge vodimo po prin- mi in še bi lahko naštevali. Na Rakovniku cipu salezijanske vzgoje – ne poudarja- so stvari veliko lažje, saj dobro sodelujemo mo samo telesne spretnosti, ampak tudi z Salezijanskim mladinskim centrom, žu- poštenost, solidarnost, veselje, timskega pnijo, glasbeno šolo in formacijsko hišo duha, hvaležnost Bogu. V igralnici in na ter koristimo njihove prostore ter opremo. igriščih lahko preverite, ali ste še vedno 33 Rakovnik danes boljši in spretnejši od mlajše generaci- VRATA SO VEDNO ODPRTA je. Nekateri se v naše prostore tako »za- ljubijo«, da v njih organizirajo svojo roj- stnodnevno zabavo. Vsi naši programi so odprti za vse mlade. Vključeni smo v ljubljansko mrežo mla- dinskih centrov. V igralnici ali na igriščih vedno lahko srečate nekoga, ki vas bo vprašal, kako ste, in poklepetal z vami. Verjamemo, da je mladinski center ozi- V sprejemnici in romarski sobi pomagamo roma dnevni oratorij, kot ga je imenoval prostovoljci (Anica, Andreja, Lojzka, Vika, don Bosko, nepogrešljiva dejavnost vsa- Jana in Iztok), ki imamo vsak »svoj dan«. ke salezijanske ustanove. Če za Rakovnik Naše delo zajema: posredovanje telefon- radi rečemo, da je slovenski Valdocco, skih klicev, informacij o dogodkih na Ra- potem lahko za SMC Rakovnik rečemo, da kovniku (kdaj so svete maše, spovedova- je slovenski valdoški oratorij in prvi don nje …), sprejem darov za svete maše, verski Boskov oratorij na Slovenskem. tisk, sveče; usmerjamo obiskovalce k Jure Babnik, kaplan; voditelj SMC ustrezni osebi; pokličemo spovednika, ka- dar kdo želi spoved izven običajnega ter- mina; za nenapovedane skupine romarjev poiščemo koga od salezijancev, da jih po- vede po cerkvi; za Karitas Rakovnik spre- jemamo vloge za pomoč in dokumente posameznih prosilcev pomoči; pripravlja- mo za na pošto voščila, revijo Don Bosko 34 Rakovnik danes (to ob pomoči skupine cca 15 oseb), ter še GLASBA – UMETNOST razna drobna opravila. IN DRUŽENJE Opažamo, da se obiskovalci dostikrat radi zaustavijo, pokramljajo še o tem in onem, potrebujejo besedo spodbude. Radi jim prisluhnemo. Vika Brozovič Glasba je že od nekdaj del poslanstva sa- lezijancev na Rakovniku. Že don Bosko je v svojih oratorijih uporabljal glasbo kot vzgojni element. Glasba zelo pozitivno vpliva na otroke, je univerzalna govorica, ob kateri otroci zaživijo, se odprejo, pos- tajajo prijatelji, ko uživajo ob skupnem muziciranju. Največji užitek je sodelova- nje v orkestru ali zboru. Z glasbeno šolo na Rakovniku je leta 1998 začel salezi- janec Metod Ogorevc. Leta 2002 je bila glasbena šola vpisana v razvid izvajalcev javnoveljavnih programov, ki se je posto- poma širil, tako da imamo danes okoli 160 35 Rakovnik danes učencev javnoveljavnega in okrog 120 S tem je lahko tudi osnova za poklic. Na učencev ljubiteljskega programa. Vklju- drugi strani pa stremimo za tem, da tudi čeni smo tudi v Zvezo slovenskih glasbe- tisti učenci, ki jim ukvarjanje z glasbo po- nih šol. Pripravimo številne glasbene do- meni predvsem razvedrilo in priložnost za godke, kot je adventno-božični koncert, druženje z vrstniki, svoje talente razvije- zelo lep dogodek je npr. koncert družin, jo v kar se da veliki meri. Vsi moramo biti omenim naj tudi združen nastop cerkve-namreč podobni služabniku, ki je pridobil nih otroških pevskih zborov, ki je na vrsti največ novih talentov. vsaki dve leti in je v veliki meri podprt s V današnji digitalno naravnani družbi pa ukvarjanje z glasbo pomeni tudi moč- no zaščito otrok pred škodljivimi vplivi digitalnih medijev. Glasba in glasbeno izobraževanje skupaj z udejstvovanjem na področju športa in kulture tako po- staja pomembna protiutež masovni di- gitalizaciji družbe, saj mnogo bolj krepi ustvarjalnost in človekovega duha kot katerikoli omenjeni medij. Zato postaja v današnjem času Don Boskovo zavzema- nje, da se otroci ukvarjajo tudi z glasbo, vse bolj aktualno. Njegovi zavzetosti že- strani naše glasbene šole, ki prispeva or- limo slediti tudi vsi zaposleni na Glasbeni kester. Šola je odprta tudi navzven, saj šoli Rakovnik. se redno vključujemo v vse pomembne Andrej Benedik, glasbene projekte, ki jih pripravimo sku- ravnatelj Glasbene šole Rakovnik paj z drugimi glasbenimi šolami, kot so tekmovanja, revije … Pomembno je tudi ŽIVAHNO V DIJAŠKEM to, da mladi, ki končajo našo glasbeno DOMU šolo, lahko svoj talent in znanje razvija- jo naprej v različnih skupinah, župnijskih zborih. Tisti z večjimi ambicijami pa seve- da nadaljujejo šolanje na konservatoriju ali na Akademiji za glasbo. Učitelji v Glasbeni šoli Rakovnik se trudi- mo, da posebno pozornost namenjamo na eni strani tem zelo nadarjenim in pri- zadevnim posameznikom, ki jim glasba Del Rakovnika po novem predstavlja tudi postaja tesna življenjska sopotnica, saj oddelek dijaškega doma, ki sicer spada kakovostno glasbeno izobraževanje, ki pod Dom Janeza Boska v Želimljah. V njem ga nudi mreža slovenskih glasbenih šol je letos 9 dijakov. Približno pol je glasbe- in je edinstveno v svetu, omogoča do- nikov in pol tehnikov. Iz tega lahko pravil- seganje visoke stopnje profesionalnosti. no sklepate, da je za glasbo in tehnične 36 Rakovnik danes stvari med nami dobro poskrbljeno. V bo- mi predstavlja oazo vrednot, ki tako zelo doče pričakujemo, da se bo dom razširil. S manjkajo v puščavi vsakdanjika mladega fanti je Rakovnik dobil dodaten utrip mla- človeka. V življenju sem sprejel nekaj sla- dih, poslanstvo salezijancev je namreč, da bih odločitev. Vem pa, da je bil in bo vsak ta utrip sprejmejo in mu pomagajo utri- odhod na Rakovnik k Mariji Pomočnici za- pati za prave stvari. Naš cilj je, da bi se detek v polno. dijaki naučili sobivanja in odgovornega Rem Marič, prostovoljec življenja, oziroma da postanejo, kot je re- kel don Bosko, »dobri kristjani in pošteni DRZNOST IN državljani«. Zaenkrat je tukajšnje življe- USTVARJALNOST nje zelo živahno, kot so živahni in različni fantje, ki tukaj bivajo. Ker je dom nov, se v njem vsi učimo in skupaj rastemo k temu cilju. Nejc Kastelic, vzgojitelj PROSTOVOLJSTVO V OAZI VREDNOT Društvo Mladinski ceh je nacionalna mladinska organizacija, registrirana kot društvo od leta 1992. Smo inovativ- ni in usmerjeni v prihodnost; v slovenski prostor uvajamo pomen rasti mladinskih voditeljev in paleto različnih znanj, ki jih mladinski voditelji potrebujejo za svoje Na Rakovniku deluje mnogo prostovolj- delo. Verjamemo, da se v vsakem mladem cev. Imamo seveda »tradicionalne« pro- skriva neizmeren potencial. To je kreativ- stovoljce, brez katerih si delovanja župnije nost, ki smo jo vsi imeli in mnogi izgubi- ne moremo predstavljati. Velik in pomem- li. Nekateri imajo pogum in drznost, da ben del Rakovnika pa danes predstavlja- svojo ustvarjalnost ponovno najdejo in z mo nekoliko bolj nevsakdanji prostovoljci. njo stopijo na samostojno pot. Postanejo Največkrat nam pravijo animatorji. Po- ustvarjalci. Ustvarjalci novih idej, krea- magamo pri delu z mladimi in smo hkrati tivnih rešitev, drznih produktov in uspe- deležni sadov razuma, vere in ljubeznivo- šnih podjetij. Verjamemo, da lahko vsak sti don Boskovega genialnega preventiv- mlad človek postane to, kar želi. Tudi ti. nega sistema. Te sadove nam posredujejo Poslanstvo mladinskega ceha je mladim naši salezijanci in naše hčere Marije Po- omogočati priložnosti za rast v odgovor- močnice. Aktivnosti za mlade se pri nas nega pripadnika različnih skupnosti po dogajajo praktično vsak dan. Glavna pod-načelih krščanske etike in po don Bosko- ročja našega dela predstavljajo oratorij, vi preventivni vzgojni metodi. V tej don glasba, šport, molitev in zabava. Rakovnik Boskovi karizmi se torej skriva pripadnost 37 Rakovnik danes naši rakovniški družini, v katero smo vpeti leta 1904 spremlja Salezijanski vestnik vse od našega začetka. Smo kot eden tis- (sedaj Don Bosko). Pred drugo svetovno tih najmlajših otrok, ki s tem, ko nenehno vojno so mesečno izdajali tako imenova- sili iz okvirja, staršem povzroča sive lase, ne Knjižice z aktualnimi temami. Po dru- a vedno gleda čez ramo v iskanju pripa- gi svetovni vojni so začasno »utihnile«, a dnosti in potrditve. Rakovnik je dom. Ra- so leta 1965 ponovno zaživele v Trstu in kovnik je prostor srečanja različnih. Raz- od 1967 spet na Rakovniku. Potem se je ličnih, ki v sebi skrivajo velik potencial in založniška dejavnost hitreje širila (Mari-samo čakajo, da zaslišijo svoje ime. janski koledar, vedno več knjig, nove re- Domen Strmšnik, Mladinski ceh vije, drugi pastoralni pripomočki, video kasete, DVD-ji …). Spremenjene družbe- MOČ TISKANE BESEDE ne razmere in osamosvojitev Slovenije so narekovale nove potrebe in tako je bila ustanovljena založba Salve, ki je pričela delovati v začetku leta 1995 ter nadgradi- la predhodni Katehetski center - Knjižice. Salve želi biti predvsem v službi Cerkve in salezijanske družine z raznimi duhovnimi, pedagoškimi, socialnimi in drugimi knji- gami ter DVD-ji, pa tudi pastoralnimi pri- pomočki (oznanila, podobice, zgibanke …). Težko si je predstavljati Rakovnik brez V prostorni trgovini lahko dobite tudi tiskarske in založniške dejavnosti, ki jo knjige drugih verskih slovenskih založb in predstavlja Salve. Ustanovitelj salezi-najrazličnejše spominke ob različnih do- jancev Janez Bosko je bil ljubitelj tiskane godkih v našem življenju (krst, obhajilo, besede; napisal je veliko knjig. Njegovo birma, poroka, rojstni dnevi, godovi …). vzgojno-pastoralno delo se je tudi v ti- Glavni cilj je pomagati, po vzoru ustano- skani besedi nadaljevalo med salezijanci vitelja, pri »vzgoji v poštene državljane in na Slovenskem, s središčem na Rakovni- dobre kristjane«. ku. Salezijansko dejavnost že od začetka Herman Gregorič, direktor Salve 38 UPRAVLJALSKA PODPORA SALEZIJANSKEGA KOMPLEKSA RAKOVNIK V zadnjih letih je podjetje Kot zanimivost pa še iz- svojo dejavnost razširi- vor imena Furli d.o.o. Ime lo na računovodski ser- je prevzeto po podjetnem vis, vzdrževalna dela in in iznajdljivem bratu sale- gostinsko ponudbo. Pri zijancu Vinku Furlanu. Ker izgradnji Majcnove hiše sem ga osebno poznal in je podjetje Furli d.o.o. in- sem imel celo priložnost vestiralo v opremo nove nekaj let živeti z njim na kuhinje in preoblikovanje Rakovniku, mi ostaja v interne kuhinje v odprto spominu predvsem nje- Furli d.o.o. je podjetje za kuhinjo za potrebe dija- gova gostoljubnost, pod- ogrevanje, vzdrževanje in škega Doma Janeza Boska, jetnost, iznajdljivost in druge servisne dejavno- ki se vzpostavlja na Ra- dobra volja. Te vrednote so sti, ki ga je ustanovil Sa- kovniku. Kot direktor tega tudi temeljna usmeritev lezijanski inšpektorat leta podjetja sem vesel neneh- upravljalskega podjetja v 2012 z namenom distri- nega razvoja ter dejstva, prihodnje. bucije toplote na daljinsko da ta vsebinsko prevzema Janez Krnc, direktor ogrevanje na lesno bio- tehnični del upravljanja podjetja Furli d.o.o. maso tako na Rakovniku salezijanskega kompleksa kot v Želimljem. Rakovnik. 39 Kratek zgodovinski oris MAJCNOVA HIŠA JE POSTALA STVARNOST Rakovnik je v zadnjih mesecih dobil novo in elektroinštalacij. V pripravljalna dela zunanjo podobo in z dograditvijo Majcno- smo se vključili vsi, tako salezijanci kot tudi ve hiše tudi povezovalno vhodno točko za možje iz župnije Rakovnik, in uspeli prosto- obiskovalce. Že v fazi projektiranja je bila re izprazniti ter odstraniti notranje lesene vsebinska zasnova jasna: prostori za sa-predelne stene. Bilo je veliko prahu in odpa- lezijansko skupnost, osrednja knjižnica in dnega materiala, vendar smo bili prepričani, arhiv, kuhinja z jedilnicami, odprta kapela, da bo na istem mestu zraslo nekaj lepega in nekaj pisarn in sob za sobrate. V letu 2012 uporabnega. Za nami so zahrumeli gradbeni je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje stroji podjetja Dolinšek transport d.o.o., ki za tri faze gradnje (kotlovnica na biomaso najprej dotrajane objekte zrušili in kasne- so, Majcnova hiša in arkade). Majcnova je tudi odstranili ves odpadni material. Sledil hiša je bila zasnovana kot nadomestna je izkop gradbene jame in prvi zaplet zara-gradnja in je tlorisno zgrajena na bistveno di nujno potrebnega pilotiranja in zaščite manjši površini kot prvotni objekti (tako stoletnega gradu Rakovnik. Vgradili smo 34 po dolžini kot tudi širini, in sicer za 280 m2) pilotov premera 80 cm, dolžina posameznih obenem pa so se povečale neto uporab-pilotov je 15 m, med seboj pa jih povezuje- ne površine, ki obsegajo 2.085 m2 (klet, ta dve sidrni gredi, ki vpenjata geotehnična pritličje in delno medetaža: 50 m x 12 m; sidra, nosilnosti 600 kN v dolžini 15 m. 1. in 2. nadstropje: 50 m x 9 m). Že avgusta leta 2016 smo preko vabljenega V prvih mesecih leta 2016 smo začeli z ru- razpisa za gradbeno-obrtniška dela izbrali šenjem večnamenskega objekta, ki je bil podjetje Dolinšek transport d.o.o., za elek- že nekaj časa izpraznjen in ni bil primeren troinštalacije Entes d.o.o. in za strojne inšta-za adaptacijo. Objekt je bil dotrajan, ener- lacije Razgoršek inštalacije d.o.o. Poleg teh getsko slabo izoliran in predvsem neva- pogodb smo za posamezna obrtniška dela ren za uporabo zaradi dotrajanih strojnih podpisali direktne pogodbe (Kapko d.o.o., 40 Kratek zgodovinski oris Kramat d.o.o., Mizarstvo Košak d.o.o., Dvi- načrt gradbenih konstrukcij je izdelal Mi- gala Bartol d.o.o., Kamnar d.o.o., Spektra ran Pezdirc, za študij požarne varnosti je 9 d.o.o., Parketarstvo Savanovič d.o.o., poskrbel Andrej Fojkar, odgovorni nadzor- Šmit Šebenik Tomaž s.p., Šiško steklarstvo niki pri izvedbi del pa so bili: za gradbeno-d.o.o., Teracerstvo Vuga Dajan s.p., Jože -obrtniška dela Zdenko Avflič, za strojne Vadnjal s.p. …). inštalacije Matjaž Dremelj, za elektroin- Konec leta 2016 smo uspeli dokončati zad- štalacije Peter Martinc. S svojo življenjsko njo armirano ploščo na objektu in tako smo izkušenostjo in skrbnim spremljanjem v letu 2017 lahko začeli z različnimi obrtni- gradnje je bila v veliko pomoč Meri Lavrič. škimi deli ter jih po enem letu tudi dokonča- Prostovoljci so z veliko vnemo poprijeli li. V objekt Majcnova hiša je bilo vgrajenega za delo pred začetkom gradnje in podob- blizu 2.500 m3 betona, 190.000 kg železne no prostovoljke ob koncu gradnje, ko so s armature, 2.200 m2 mikroarmiranega ce- temeljitim čiščenje prostore pripravile za mentnega estriha s polietilenskimi vlakni, vselitev. Hvala vsem za vašo dobrohotnost 1.600 m2 fasadne obloge z 20 cm mineral- in žrtvovan čas ter hvala vsem izvajalcem za ne volne izravnane z gradbenim lepilom in strokovno opravljena dela. mrežico ter zaključene s tankoslojnim barv- Majcnova hiša postaja realnost Rakovnika nim silikatnim ometom. Pri izkopu gradbene in prinaša nove priložnosti za poslanstvo. jame je bilo odstranjenega blizu 10.000 m3 Sedaj bo lahko v polnosti zaživel dijaški materiala, okoli objekta je bilo s planiranjem dom s 60 dijaki, bogato knjižno gradivo bo in humusiranjem urejenih 1.400 m2 zelenih na razpolago širokemu krogu ljudi in obi-površin, položenih 315 m cestnih robnikov skovalci Rakovnika bodo v novi sprejemnici in 320 m2 betonskih tlakovcev … dobili željene informacije. Glavni vodja projekta in odgovorni projek- Janez Krnc, ekonom tant za Majcnovo hišo je Andrej Mlakar, 41 O, Marija, pomočnica bila si in boš nam ti. 42 Rakovnik danes ZAHVALA DOBROTNIKOM Gradnja Majcnove hiše je končana. Bogu okrog 80.000 EUR, kar v teh časih ni malo. smo hvaležni za ta čudež dobrote. Prepri- Bogu hvala v prvi vrsti za požrtvovalno čan sem, da poimenovanje nove hiše po delo sobratov salezijancev, ki z upanjem Majcnu nosi v sebi globoko sporočilo za – čeprav z velikim naporom – še naprej naše življenje. Majcen je bil človek upa-darujejo svoje življenje za mlade do zad- nja, pogumen, vztrajen in predan do zad- njega diha. njega diha za Božjo stvar. Svoje življenje je dobesedno položil v roke Božje previd- Bogu hvala za vas, dragi dobrotniki in nosti. Neizmerno je zaupal v dobroto, ki dobrotnice, mnoge dobre ljudi in župlja- se skriva v srcu vsakega človeka. Njegovo ne, ki spremljate naše delo in zaupate v obličje jo je dobesedno izžarevalo. Zato jo naše vzgojno in pastoralno delo. Zave- je znal izvabiti iz še tako trdih src. Vedel damo se, da časi za dobro vzgojo mladih je, da se dobrota vrača najprej darovalcu niso lahki. Zaupamo in vemo, da je don samemu kot milostni dar ljubezni do bliž- Boskov vzgojni sistem še kako pomem- njega, obdarovancu pa kot upanje in ve- ben pri vzgoji poštenih državljanov in selje v konkretni stiski in potrebi. dobrih kristjanov za današnji čas. Hvala, ker stopate skupaj z nami za dobro naše Dobrota je našla svoje zavetje mlados- mladine. Spremlja nas Majcnov blaženi ti tudi na Rakovniku. Gre za veliko delo nasmeh, ki nas podpira iz nebes. Živo ob-Božje previdnosti, ki je tudi po Majcnovi čutimo tudi mogočno priprošnjo Marije priprošnji premaknilo srca mnogih dob- Pomočnice, ki nas kot Zvezda nove evan- rotnikov in dobrotnic, da so darovali svoj gelizacije usmerja po poti skupaj z mladi- dar za Majcnovo hišo ali za Rakovnik na mi mimo čeri in preko izzivov do večnega splošno. Na krilih te podpore smo si upa- pristana. li začeti in gradnjo pripeljati do njenega Marko Košnik, ravnatelj konca. V dobrem letu in pol smo zbrali Če nisem svet, sem ničla! Andrej Majcen Ena od skupin, ki je čistila prostore Majcnove hiše 43 IZID PUBLIKACIJE SO OMOGOČILI 44 45 * POZOR! Barve za Electric so prilagojene. 46 TGT BULC d.o.o. 47 48 49 Družini Blažič in Baluh 50 ZALOŽBA SALVE … PESTROST ŽIVLJENJA Knjižne novosti prinašajo uspešnice znanih avtoric, ki spregovorijo brez dlake na jeziku, ne manjka pa niti novosti za mlade in otroke. Dokumentarno-igrani filmi za duhovno poglobitev in širitev krščanske kulture. José J. Gómez Palacios O don Bosku pripovedujejo ... Gianni Toni Ime mi je Lucija Fatimaska zgodba Costanza Miriano izpred 100 let Poroči se z njo 059 339 400 | info@salve.si www.salve.si in umri zanjo Pravi moški za neustrašene ženske RAKOVNIK, ZAVETJE MLADOSTI Priložnostna publikacija ob odprtju Majcnove hiše, 31. januarja 2018 UREDILI: Barbara Kastelec, Marko Košnik, Marjan Lamovšek | FOTOGRAFIJE: arhiv Salezijanskega zavoda Rakovnik (iz časa gradnje MH: Janez Suhoveršnik); zgodovinske: ASD - Arhiv salezijanske družbe, Rakovnik; NASLOVNA fotografija in druge fotografije iz zraka: Jernej Kušar | GRAFIČNI IZRIS območja SZ Rakovnik: Geonaris d.o.o.; zasnova in izvedba: Petra Zajšek | LEKTORSKI PREGLED: Katja Mivšek | OBLIKOVANJE: Salve d.o.o. Ljubljana (P. Belak, M. Lamovšek) | IZDAJATELJ: Salezijanski zavod Rakovnik | TISKANO v Sloveniji | Izdajo so omogočili donatorji, navedeni v zadnjem delu publikacije. SALEZIJANSKI ZAVOD RAKOVNIK, Rakovniška 6, 1000 Ljubljana TEL 059/339.100 | EPT rakovnik@sdb.si |SPL www.rakovnik.si Ustanova Sklad Janeza Boska še naprej rada podpira vzgojne projekte. S tem namenom tudi zbiramo dodatna sredstva in finančno podporo. Vsa sredstva, ki se zbirajo na računu Ustanove, so pregledno vodena in porabljena. Več sredstev bomo zbrali, več organizacijam bomo lahko pomagali pri izvedbi njihovih projektov za mlade. NIČ VAS NE STANE, DA STE DOBRODELNI. možne oblike podpore NAKAZILO ZNESKA na račun Ustanove Sklada Janeza Boska SI56 0205 8026 2282 413 (NLB) DOHODNINSKA DONACIJA www.donbosko.si/donacija PODARITEV NE/PREMIČNINE oz. oporoka Oporoka naj bo lastnoročno napisana in podpisana v dveh izvodih; če je natipkana, morata biti ustanova sklad janeza boska podpisani še dve priči; en izvod Rakovniška ulica 6 lahko pošljete na naslov ustanove. 1000 Ljubljana davčna številka: 64710521 Za vsak vaš dar smo hvaležni in matična številka: 4035151000 obljubljamo, da bomo prejeta Dodatne informacije sredstva namensko porabili za Janez Krnc preventivno vzgojo mladih predsednik uprave v duhu sv. Janeza Boska. 041 357 640 janez.krnc@sdb.si PRILOGA_USJB.indd 4 4. 01. 2018 15:39:10