68          '
Ob vaški mlaki
(Spisal Janko Barle)
fSIrav srodi vasi je bila, ob cesti. Velika ni bila, glo-j«Pf boka tudi ne. vendar otroci so je bili veseli. V svoji domišljiji so mislili. da večjega jezera ni skoraj in morje je le malo večje od njc. Bilo je pa tudi otročje morje, ta vaška mlaka. Vedno je bilo živo okrog nje. Po zimi, ko jo je pokrila ledena skorja, to je bilo drsanje po nji. čeveljcev se ni zdelo nikomur škoda, in ko so se dreali ves božji dan po gladkem ledu, mislil bi, da je vsaki od njih čevljarjev sin. Ko se je led otajal. mlaka vendar ni ostala prazna. Metali so vanjo kamenčke, čapljali po nji z bosimi nogami. opazovali zelene žabice, kaiere so plavale v nji, potapljale se in zopet prikazovale, šalili se, smejali in kričali.  Otroci ao otroci.
Podrugačev Jernejček in Korenov Tine sla bila junaka, katerima ne bi skoraj našel para. Oba sta bila jednako velika, oba zdrava in poskočna. sama živi kri. če koga. njiju gotovo ni nikdar manjkalo j)ri mlaki. Hiše njiju starišev bili sta jedna na jedni. druga na drugi strani mlake, pa sta se tako rekoč ob mlaki rodila.
Bilo je jednega tistih pomladanskih popoldnevov, od katerih si lepših misliti ne bi mogel. Nebo čisto, modro, da ga lepšega ne bi mogel naslikati niti naj-bolji slikar, solnčece zlato-rumeno, kot da so ga pozlatili vsi zlatarji tega sveta. Lesketala se je celo voda v mlaki, katera ni bila baš posebno čista.
Jernejček in Tinček sta bila zatopljena v resno opra\>ilo- Delala sta papirnate lailjice, Uakoršne ju j& naučil delati Tinčkov brat, katert je bil v mestu v šoli. Kos papirja sta previla sem pa tam in nastala je mala ladjica, vanjo sta pričvrstila malo paličko z bandercem in jadra so biia gotova. Ejej, to je bilo veselja, ko sta spustila ladijci v vodo. Vozili sta se po vodi, kot dva bela labuda in banderce premikal je veterček, kot ka-kovo jadro.
— »Ala, zdaj pa le v Ameriko!« — vskliknil je Jernejček. Amerika jim je bila druga stran mlake.
69
—   »Da, v Ameriko« — dejal je Tinček. »Bodeva ¦videla, katera  ladjica bode prej v Ameriki.   Le po^lej mojo, kako ponosno jadra «
—  »Saj moja tueli ne zaostaja za njo. Še pretekla jo bode, bodeš videl.«
Vendar v Ameriko prijadrati ni bilo šala. Mlaka sicer ni bila Široka, vendar za malo papirnato ladjico je to pa vendar le dolga pot. Nu, pa tudi veterček je ponehal in ladjici eta kar obstali kakor prikovani v sredi mlake.
Kaj sedaj? V Ameriko se mora, a ladjici se ne ganeta. Jernejčkova je stala r;wno tako na gladki po-vršini kot Tinčkova.
A nasa junaka 8ta hitro našla pomoči. Priskrbela sta si vsaki dolgo palico in hajdi ladjicama na pomoč. Skrbno sta morala ravnati, zakaj ladjici sta bili majhni. Vendar šlo je. še nekoliko korakov in ladjici bi bili v Ameriki, kar je Tinček nekako nerodno porinil Jer-nejfikovo ladjico, zaletela se je, zamahala z bandercem in zginila v hladne valove.
»Kaj si napravil ?« — zakričal je prestrašeno Jer-nejček.
—   wSaj   vidiš,  kaj  sem  napravil, ni je več« — odrezal se je Tinček.
»To si storil nalašč« — zarežal je zopet Jernejček.
—   »Nisem!« »Si!«
—  »Saj ni nobene Škode.«
»Če ni nobene škode. na, tu imaš!« — dejal je Jernejček in mahnil s palico z vso silo po Tinčkovi ladjici. Zaškropilo je daleč na okoli in tudi Tinčkove ladjice ni bilo xeč.
V TinČku je zavrela kri, udaril je tudi on po vodi, prav pred Jernejčkom in voda je poškropila Jernejčku obraz in obleko. Jernejček ni čakal, da se posuše vo* dene kapljice na njem, marveč lopnil je s palico po vodi in Tonfiek je bil še bolj poškropljen kot on. Tinček mu je odvrnil. a tudi Jernejček ni miroval, nastala je prava morska bitka ob vaški mlaki. V malo trenutkih sta bila Tinček in Jernejček mokra kot dve miši.   Na-
70
posled je bilo obema dovolj, pobrala sta se oba jezna vsaki na svoje dvorišče. Sreča, da ju ni nobeden izmed domačih opazil enako mokra, kdo ve, če ne bi bila peJa leskovka.
Nu, solnčece je lepo grelo in kmalo stabilanaŠa junaka zopet suha. Lice se je obema malo jezno krem-žilo, ali kaj, taki junaki hitro na vae pozabijo. čez pol ure sta delaia Jernejček in TinČek ob mlaki zopet novi ladjiei, da ju posljeta v Ameriko. Ko sta ju spuščala zopet v vodo, prijel je JernejČek Tinčka okrog vratu in mu dcjal:
— »Tinček, zdaj pa le pazi, da nc bodeš zopet tako neroden, kakor b\ bil popreje. Zdaj morata pri-plavati ladjici v Ameriko.«
Vse je bilo.dobro, vse je bilo pozabljeno.
Otroci so otroci.