Stev. 9.
Leto 2.
Avstrijska „nebesa*' m jugoslovanski „pekel".
Letaki, pisani v nemščini in slovenščini, nam oznanjajo venomer, kakor da bi dreto vlekel, 3a je v Jugoslaviji vse za nič, v Avstriji pa vse v redu in vsega dovolj. Tistim opicam in papagajem, ki take laži verjamejo in jih trosijo med naše ljudstvo; kličemo: „Kur hinein spa-ziert, meine Damen und Herren." Preko Malega Šent Vida, črez Djekše, črez Grebinj, pri Grabštanju, pri Celovcu, proti Beljaku, povsod se pride v Avstrijo, povsod vam je odprta pot v „nebesa", samo obljubite, da ne pridete več nazaj v „pekel". Prostora je tam dovolj 1 Komaj že čakamo, da nam Celovčani po letakih sporočijo, da v Celovcu ni več ljudi, ker so morali iti vsi v Marienbad na Češko delat „Entfettungskur". Mi pa, kar nas je pametnih, ostanemo rajši v jugoslovanskem „peklu", ker vemo, da v celovških „nebesih" nimajo drv, da bi si zanetili, in da radi jedo tudi kruh iz moke, ki se dobiva pri nas v „peklu" na ubožne karte.
Vprašajmo rajši ljudi iz naših krajev, ki so bili samo nekaj časa v
tem qemSkejp raju. Ti nam bodo zapeli nčtefj^ čisto novega. Pred par dnevi je moral neki naš znanec po opravkih v Celovec. Mislil si je, da se bo mogel peljati od Mostiča (Briickl) dalje po železnici. Pa smola 1 Moral se je peljati kar s „štifletncugom", ker v Avstriji zaradi pomanjkanja premoga (kolna) osebni vlaki na vozijo več. V Celovcu je do desetih zvečer zastonj iska! po goslilnah nekaj za pod ,.pod zob". Dobil je samo četrt litra kislega vina, za katerega je moral plačati 9 K. Spal je pa v nezakurjeni sobi, tako da se je tresel od mraza. Za sobo je plačal 10 K. Drugi slučaj! Mož iz Celovca je šel v Velikovcu v gostilno, "aroči si večerjo. Ko zve, da stane dobra večerja samo 5 K, si naroči takoj drugo in tretjo porcijo To je bilo pa preveč na štiridesetdnevni post, ki ga je imel v Celovcu že ves advent Morali so poklicati zdravnika na pomoč. Pred nekaj dnevi sta bila ujeta na demarkacijski črti dva folks-verovca, oba tička s kosmato vestjo; doma sta pa iz Vober. Nesla sta iz slovenskega „pekla" v nemški „paradiž" polne „rukzake" živeža. Gotovo samo zato, ker imajo v Avstriji vsega dovolj 1	_
Koroški Nemci med seboj.
Kako si mislijo Korošci geslo „Koroško Korošcem", je razvidno iz naslednjih dejstev. Nemški soc. demo-kratje so izvedeli, da so se nemški „purgerji" v Celovcu oborožili s strojnicami ter da so nujno zahtevali iz Brež municijo in 400 pušk, da bi se obranili proti baje namenjenemu komunističnemu puču. Očitajo meščanom, da se o resničnosti niso prepričali in da bi bili imeli dolžnost, z vsemi strankami sporazumno postopati. Pri tem izgovarjajo bojazen, da bi znala kot posledica tega nastopiti zopetzasedba ozemlja po Jugoslovanih. Soc. dem. organ, zahteva v imenu delavcev, da se pojasni, kdo je oborožitev ukazal, kdo je odredil, da se oboroži izključno le meščanstvo in nazadnjaški elementi, zakaj se o tej oborožitvi ni obvestilo soc. dem. zaupnikov in da če se meščanstvo takoj brezpogojno ne razoroži, se mora delavstvu dati tudi orožja, ker nočejo biti manj zanesljivi kot meščani. — Pri tem je seveda nastopil čel bataljon neoboroženih delavcev ter je govornik Veit zahteval zgoraj omenjeno
Uredništvo in upravniStvo v Velikovcu. List izhaja vsak torek in petek. Naročnina znaša: celoletno 12 K, polletno 6 K, četrtletno 3 K.
Cene inseratom: enostopna petitvrsta ali nje prostor 1 krono. Uradni razglasi po 2 K. Pri naročilu nad 10 objav popust.
PODLISTEK.
Slike iz Celovca.
(Konec.)
X.
Vsi industrijski pridelki so sedaj v Celovcu veliko dražji ko pri nas. Sol in drože se prodajajo le, ker nimajo moke, da bi jih sami porabili.
• Yl
Al
Cona B je na vse strani popolnoma zaprla. Za izvoz v ostale pokrajine v Avstriji je treba ^.Ausfuhr-bevvilligung". Naš prijatelj je zvedel od nekoga, kakšne križe je imel, ko je hotel prodati par kil soli izven cone. Šel je na okrajno glavarstvo k Aignerju, od tam so ga uradniki • pošiljali od Poncija do Pilata, nazadnje se je moral zopet vrniti na okrajno glavarstvo, od tam zopet na „Wirtschaftsamr, da so mu tam končno povedali, da izvoznice ne dobi, ker je soli premalo.
XII.
Klančniku huda prede. „Freie Stirnmen" od 24. dec, so prinesle poziv, naj se po celi Avstriji zbira za
tega „hrabrega branitelja Koroške", ker je izgubil vse, tudi dom, ki ga več ne bo videl, ( ha, torej ne bo nič s plebiscitom \)
xiii:
Celovčani prav pridno vprašujejo po slovenskem dQnarju ; tudi nemški orožniki na demarkacijski črti. Banke plačujejo za 100 avstrijskih kron le še
10 jugoslovanskih.
Heul, Deutschösterreich!
XIV.
Bil sem ravno pri usnarju Neuner-ju. Kmalu za mano sta prišli tudi dve i kmetici od Gospe Svete. Radovedno ! sta me izpraševali, če moramo tudi v coni A oddajati vse Jugoslovanom, kakor oni tam Nemcem. Ko sem jima povedal, da pri nas in v Jugoslaviji j sploh ni rekvizicij, mi reče ena: „Veste, mi kmetje v coni B smo vsi za Jugo-? slavijo, pa drugi tudi, posebno še delavci ; za Avstrijo so še gospodje uradniki, ker se boje, da bi izgubili svoje službe 1" Druga kmetica pa je pripo-vedala: „Ko so Jugoslovani zasedli { Gospo Sveto, smo bili res v skrbeh, j Moj sin je kar pobegnil, pa še več
drugih fantov tudi. Bali so se, da jim bodo Jugoslovani porezali nosove in ušesa. Ko smo se pa prepričale, da j so vaši vojaki prav prijazni ljudje, smo takoj zapregle ter šle po svoje I sinove. Prav radi so se vrnili, samo malo sram jih je bilo, ker so verjeli take neumnosti."
Nisem imel dosti časa, zato sem : hotel oditi. Pa zgovorni ženski me nista pustili. „Kako pa to, da je pri nas še vedno nekaj ljudi iz vaše! cone? Ali se ti ne smejo vrniti domov, da morajo tukaj gladovati?" — „Če morajo ti ljudje trpeti tam pomanjkanje, so tega sami krivi 1 Naš general Maister je že poieti dal razglasiti, da se sme vrniti domov vsakdo, ki je bil zbežal I pred jugoslovanskimi četami. In res se jih je vrnilo menda na tisoče. Pri vas so ostali sami taki falotje, ki so spomladi kradli, ropali, požigali ali pa Celo koga ubili. Ko bi bila vaša avstrijska vlada kaj vredna, bi bila te j davno dejala pod ključ, nekatere pa ! celo pobesila. Pa kaj hočete, saj veste, da vrana vrani oči ne izkolje 1 Je že tako na svetu! No, pa srečno 1" — ' Srečno 1"
razorožitev in rekel, da sicer delavstvo nima namena napadati, da pa zahteva za sebe isto pravico in isto zaupanje, kakor drugi sloji v demokratični republiki. Resolucijo so poslal-i deželnemu predsedniku, ki je vpeljal pogajanja. Meščani trdijo, da ni bil nikdo od njih oborožen, delavstvo pa tega ne verjame in se je izrazilo, da noče biti sokrivo pri izbruhu kake meščanske vojne. — To morajo biti lepe razmere v Avstriji, posebno pa še v nemškem delu Koroške !
>*Štimce« jamrajo.
Na Koroškem so zopet zmanjšali porcije moke in kruha. „Štimce", ki so bile dosedaj še zmiraj polne hvale, kako se Nemcem dobro godi, so začele jamrati. V štev. z dne 29. jan. pišejo : „Wir sollen fortan wöchentlich nur ein Viertelkilogramm Meh! und 1 1/4 kleine Laibe Brot bekommen! Ja, will man uns denn wirklich zum Hungertode verdammen und die ganze Bevölkerung, mit Ausnahme der Schie-ber und Schleicher, zur Verz veiflung treiben? Wie sollen wir mit 1 Viertelkilogramm Mehi leben, \vo es kein Fleisch, keine iirdapfel, keine Hülsen-früchte kein Gemüse, ja nicht einmal, Sauerkraut und saure Rüben gibt?" To je bilavtako odkritosrčna beseda, da smo „Štimcam" res hvaležni. S tem so postavili na laž vse letake, vse brošure in same sebe. Priobčujemo ta dopis samo za tiste trape, ki še zmiraj mislijo na nemški „paradiž" in šin ajo na Jugoslavijo. Naj gredo vendar v Avstrijo, če jim pri nas ni prav. Srce imajo že tako tam, naj vzamejo s seboj še želodce. Pa pasa ne smejo pozabiti, če bi se kdaj preveč najedli!
Folksverovske manire.
„Neues Grazer Tagblatt" piše: Folksverovec M. Trommier je bil odpuščen iz službe, ker ni maral delati. Zato je krstil svojega stotnika na ulici z različnimi lepimi priimki, kakor: Schuft, Feigling in dr., nakar je stotnik baje konštatiral, da so pri folks-veru sami hudodelci. Kakor vidite, se najdejo tudi v Gradcu vredni bratci koroške „ravberbande". in takni ljudje bi radi pri nas skbeli za red in mir!
Gospodarske novice.
Prepoved izvoza tujega denarja.
Naše finančno ministrstvo je prepovedalo izvoz tujega denarja. Izva-važati se ne sme francoski, švicarski, amerikanski, angleški, grški in italijanski denar. Avstrijske krone se lahko izvažajo, kolikor se komu ljubi.
Tudi Madžari stradajo.
V Budapešti stane en par ženskih črevljev 1000 K, en meter blaga za žensko obleko 500—700 K. 1 kg krušne moke 25—28 K, eno jajce 7—9 K, 1 kg kislega zelja 12—13 K, 1 kg jabolk 30-32 K, 1 kg drv 1 K 80 v, 1 1 mleka 10—12 K, 1 kg orehov 36—40 K, 1 kg cukra brez karte 120—
160 K. Tako piše dne 13. jan. iz Bu-dapešte neka kuharica, ki mora to najbolj vedeti. Sedaj bodo pa naši nem-čitrji še naprej zabavljali, da je v Jugoslaviji takšna draginja.
Dobria vas. Pravijo, -da je Dobila vas zagrizeno gnezdo nemškutarjev. Temu pa ni tako! Zelo veiiko je zavednih slovenskih družin, katerim je dobrodošel list „Korošec". Težko je, zasleplenim nemškutarjem otajati srce, da bi ljubili svoj rodni jezik in bili zavedni Slovenci. Pomislijo naj, da kdor zaničuje svoj materini jezik, zaničuje sam sebe ter je podlaga tujčevi peti.
„Čitalnica" in „Katoliško izobraževalno društvo" delujeta pri nas s vso vnemo za narodovo probujo.
Upamo, da se tukaj kmalu naseli slovenski trgovec, da nam ne bodo nem-škutarski trgovci vedno kazali: Pojdite v Celovec, tam je vsega dovolj!" Ker je meja slabo zastražena, je mogoče, da vtihotapijo nekaj robe čez demarkacijsko črto.
Toda tudi pri nas se bodo vremena zjasnila. Mirno bo rao živeli v slovenskem Korotanu, v dobrem sporazumljenju bo mo trgovali z nemškimi sosedi, potem ko pokažemo enkrat za vselej duri brezvestnim nemškutarskim agitatorjem.
Vsak je svoje sreče kovač! Zatorej pri plebiscitu roko na srce, pogumno v boj za narodne svetinje ker Koroška je slovenska, brez Slovencev Koroške nil Dobrolska Slovenka.
Žel. Kapla. Šolskemu vodstvu so darovali za božičnico: Dekliški zavod „Vesna" v Mariboru 600 K, občitw Žel. Kapla 275 K, gozdna up-ava grofa Tliurna 200 K, ravnateljstvo papirnice 150 K, g. Prepotnik 100 K; po 20 K: gg. Grm, Krištof; po 10 K: gg. Kristina Karun, Domnig, Persman, Mikiš, .Škof, Dr. Küssel, Adamič; manjše zneske: več neimenovanih ; pecivo: gčna. Repičeva, g. Majdič štiri pare copat. Ostalo je od 1. šolske veselice 280 K 20 v, božična veselica je pa do-nesla 430 K; naknadno sta še darovala gg. Prušnik in Pasterk po 10 K. Vsem daroval-em: Bog plačaj stoterno I Gospodu Zemanu za oder: Hvala! Iz skupne vsote 2417 K 20 v se je obdarovalo otroke šolskega vrtca, nakupilo šolski mladini učnih knjig in raznih šolskih potrebščin, ki jih bodo dobivali prez-plačno, ter mladinskih spisov za šolsko knjižnico.
Ždovle pri Glinjah. Orencovo gostilno ima v zajemu neka Barbara Incko. Njena mati še nemško ni znala, ona pa je zagrizena nemčurka. Pri vsaki priložnosti hujska proti naši državi. Pred kratkim je sedela pri prosta družba v njeni gostilni. Pogovór je nanesel tudi na razmere v Jugoslaviji in Nemški Avstriji. Vsi gostje so bili vneti za našo državo in njene voditelje. Nemčurski gostilničarki Incko pa se ta pogovor ni dopadel. Pristopila je k mizi, rekoč: „Ne bodite tako neumni in ne pustite se farbat od teh norcev!" Tako govori pri nas v javni gostilni o naši državi in njenih voditeljih nemčurska babural Vprašamo okrajno glavarstvo v Borovljah: Ali ima tako ženšče potrebno zanesljivost in sposobnost za izvrševanje gostilniške obrti v Jugoslaviji ?
Bistrica v Rožu. V nedeljo 18. januarja se je vršil v Svečah pri Adamu javen ljudski shod. V nabito polni dvorani je otvoril shod v imenu Narodnega sveta postajni načelnik g. Hlebec. G. dr. Schaubach je govoril o valutnem vprašanju. O gospodarskih razmerah Jugoslavije in Nemške Avstrije je poročal g. dr. Čemer. G. dr. Arnejc je pa govoril o bližajočem se glasovanju, vsi navzoči so z zanimanjem sledili izvajanjem govornikov. Burno
pritrjevanje in pritrjevalni medklici so pa bili dokaz, da so gg. govorniki govorili iz srca zbranim Rožanom. Hvala jim!
V soboto 24. t. m. zvečer so preplavili Bistrico v Rožu in sosednje vasi znani nem-^cutarji z letaki, s katerimi se hujska proti naši državi. Posebno so obdarovali z njimi hiše zavednih domačinov. Hvala za papir, ga bomo že povabili — saj veste kje. Pobalini, ki so to trosili in s tem skušali ljudstvo vznemirjati,' bodo pa seveda tudi prejeli primerno plačilo. Cela zadeva je smešna. Žalostno je samo to, da se nekateri sinovi starišev, ki sploh nemško ne znajo, dajo podkupiti od znanih celovških barab in ne pomislijo, da bo tudi za nje prišel dan plačila. Da pa bo račun z neničurji, s temi izvržki naroda, temeljit, o tem bodite prizadeti prepričani!
Vobre. Naši „Nemci" se že strašno veselijo, ker bo v par tednih „že drugače". Zbirajo se vsak večer v neki gostilni, ki je brez dovoljenja zopet odprta. Gospodinja pravi, da so naši vojaki samo za to tukaj, da „farja vahtajo", da ga ne ubijejo. Kdo? Nemčurji? Taki zajci! Precartani nernčurji, ne bodite taki Jurji! V par tednih bo res drugače, pa ne po vašem, ampak po našem.
Pribla vas. Mnogo naših vaščanov se je izprevbrnilo, ko v resnici vidijo, kakšno življenje je nastopilo pri nas. Upamo, da bomo v kratkem času živeli v dobrih odno-šajih. Bela vrana se pa tudi najde, in to je Petelin Matilda, grand nemčurka. Ime jasno priča, da je „Nemka". Ta še vedno kriči in hujska. Jezik ima pa že taka dolg in opiljen, da ji ni para. Vprašamo, zakaj ne gre v Avstrijo, kjer je vse tako dobro?
Mali Šent Vid. Dne 24. t. m. je odšel iz našega kraja 2. bataljon 40 p. p. Obžalujemo vsi, da so nas naši več mesečni zaščitniki zapustili. Upamo pa, da se za mesec dni zopet vrnejo k nam. Častniki in moštvo nam ostanejo v najboljšem spominu.
Velikovec. Za ubožne otroke so darovali : G. polk. Rahtelj 80 K ; neimenovani 3(3 K; Gg. Milač, Orohek, Humar, Adam Izak, omizje pri Plešivčniku po 20 K; gg. Zupančič, Phan, Dr. Dobaj, Kopič, Dr. Poruik, Rajli, Rozina, Rejc, Mikoš, Pintarič, Dr. Mikoš, Juhart, Čer-gol, Sevšek po 10 K; g. Schein 8 K; gg. Fink, Leiler po 5. K, g. Sonig 4 K; g. Ulbing 3 K. Vsem darovalcem srčna hvala.
Globasnica. Odkar smo v Jugoslaviji, se je tudi pri nas že precpj predelalo. Ljudstvo je zadovoljno, zlasti Slovenci, ker so rešeni nemškega jarma. Je pa še nekaj takšnih, ki jim je Jugoslavija trn v peti. Ko je bilo živinsko štetje, so ti ljudje vpili, da bo država rekvirirala. Imamo že tudi precej slovenskih napisov, žal, da razen šole in Narodnega doma še vse na deskah. Zakaj pa na pošti ne napravijo takega, kakor ga imajo v Šmi-helu? Globasničani, preskrbite si vsi, tudi obrtniki, poštene slovenske napise. Nikar si ne mislite, da še pridejo kdaj k, nam ropat folksverovci! Pri nas jim je za vedno od-klenkalo.
Žel. Kapla. Dne 18. t. m. je zborovala pri „Kolerju" kmetijska podružnica. Zborovanje je otvoril g. načelnik Grubelnlk. Nato so se vršile volitve. Podnačelnik je g. župan Piskernik, tajnik g. naduč. Klavora, blagajnik g. Prušnik, odbornik g. Oraže. Razstavljen je bil tudi Žnidarčičev panj, v katerem je govoril naš čebelar g. Nelfl. Želimo še več takih domačih zborovanj. Udje, ki niso bili pri zborovanju, naj takoj pošljejo udnino 16 K g. nadučitelju ali pa g. Nelllnu, ker se denar kmalu odpošlje v Ljubljano glavni kmet. družbi.
Žitara vas. Dne 18. jan. se je vršil v društvenem domu ustanovni shod kmetijske podružnice, ki je nad vse lepo uspel. G. 5ega iz Velikovca je v jedrnatih besedah lazloži! pomen zborovanja. G. Poljanec pa je orisal notranje delo kmetijskih podružnic. Vnel se je na tO precej živahen razgovor. Podružnici je pristopilo črez 30 udov. V odbor so bili izvoljeni: g. Gril predsednik, g. Skrusl pod' predsednik, g. župnik Weis, tajnik, g. Rutar blagajnik. Pogrešali smo pri zborovanju naše gospodinje in dekleta. Podružnica obeta najlepše uspehe. Vse kmete, ki do danes še niso člani, vabimo, da pristopijo. Kmetje, bodimo
ponosni na svoj stan in zavedajmo se, da , leži naša sreča v resnem delu in složni organizaciji !
Djekše. Dragi Korošec ! Kot naš domači list si že veliko pisal o Slovencih in Nemcih, zato upam, da boš prinesel tudi ta dopis, da bo svet izvedel, kje nas Djekšane črevelj žuli. Ko so zasedle jugoslovanske čete naše kraje, so se razpustili vsi občinski odbori in sestavili novi. Mir in red sla doma po vseh občinah, le k nam na Djekše še nista prišla. Pri nas Slovenec in slovenska beseda še ničesar ne veljata, nemčurji največjega kalibra imajo povsod še prvo besedo. Nemoteni hodijo črez demarkacijsko črto, kolikor se jim ljubi, seveda brez uradnega dovoljenja in spravljajo v Avstrijo živino, in sicer kar brez potnega lista. Ti barantači trdijo ziniraj, ko prihajajo domu, da še pridejo nazaj nemški odrešeniki in vznemirjajo slovensko ljudstvo. Znani gostilničar brez gostilne „Brucker" bi baje zopet rad postal občinski tajnik. Se mu pač sline cede po groših, ki jih je dobil „po strani," ko je bil še tajnik. Ta človek spada po božjih in človeških postavah že zdavna nekam drugam. Če bi njega ne bilo, bi pri nas ne imeli toliko omahljivcev, nemčurji bi pa še pred glasovanjem izgubili pamet in hlače.
Glinje. Največji hujskač proti Jugoslaviji je v n^ši občini posestnik Gregor Janih v Medborovnici. Mož je sicer že v letih, a nemčurska žilica mu vendar še ne da miru. Med možmi jih je sicer malo, ki bi hoteli poslušati njegove nemške-avstrijske čenčarije, zato pa skuša ženske pridobiti za sestradano Avstrijo. Govori se, da prireja Janih v svoji hiši ženska zborovanja.
Svetujmo oblasti, da temu nepoboljšljivemu nemčurčku pošteno stopi na prste.
Če pa Janih ni zadovoljen, sedeti z nami pri polni skledi, naj se potrudi v nebeško Avstrijo, kjer je treba samo zijati in golobi že pečeni lete v usta. Dober tek!
Borovlje. V stari Avstriji so vas farbali, da puške lahko samo na Nemško pošiljate. Po razpadu Avstrije so vas spet fopali, da je industrija uničena, ker so meje v Nemško Avstrijo zaprte in ker boste v Jugoslavijo prodajali samo „hrvatijo" in „smirnarce". Sedaj pa romajo najboljše in najdražje puške po Jugoslaviji in puškarji zaslužijo, kakor nikdar poprej. In zopet se je debela nemčurska laž slabo obnesla! Najdejo se pa pri nas še zmiraj gimpelni, ki so tako zabiti, da se usedajo na „špindlne" lažnivih nemčurskih agitatorjev. Piliji, piliji, kdaj vas bo srečala pamet?!
Dnevne novice.
Libeliče. Dne 20. januarja 1920 okoli V» 12. ure je izbruhnil ogenj v, bajte posestnika Andreja Morko, iz Ko-gelske gore, občina Libeliče. Škode je 600 K.
Št. Janž v Rožu Poročil se je nad-učitelj g. Maier Julij. Na predvečer so mu napravili domačini lepo podokiiico. Tudi Bistričani in Svečani so mu priredili baklado z godbo in petjem. Posebno prisrčno so ga pozdravrli njegovi „Laufentalerji". — Bilo srečno! P. L.
Št. Janž v Rožu. Poročil se je g. Hornbek. Slovenskemu koroškemu bojevniku naše iskrene častitke.
Politične novice.
Protestni shod po celi Jugoslaviji.
Po celi državi se vršijo protestni shodi proti nameravani rešitvi jadranskega vprašanja.
Jugoslavija in Bolgarska.
Bolgarska je storila prve korake, da se zbližamo in se začnejo med našo državo in Bolgarsko zopet pri-
jateljske razmere. Nemški letaki so še pred kratkim pisali, da so okoli nas sami sovražniki.
Tudi Nemčija se bliža bankerofa.
Francoski listi pišejo, da tudi Nemčija ne bo mogla premagati fi-nancielnih težav in bo morala napovedati bankerot.
Razne novice.
Pametni Amerikanci.
Združene države v Severni Ameriki so prepovedale izdelovanje in točenje opojnih pijač. Pivovarnarji in žganjarji, ki so tudi tam večinoma Nemci, so poskusili vse mogoče, da bi ne obveljala ta postava. Pa vse skupaj ni pomagalo nič. V Ameriki se od 16. januarja ne pije več niti kaplje vina, piva ali žganja. Upamo, da tudi pri nas pride na vrsto takšna postava. Svet okoli nas postaja pameten, bomo morali biti tudi mi.
Zloglasni grof Berchtold in avstrijske krone. Zagrizeni avstrofil z Moravskega grof Berchtold, zloglasni avstrijsko-ogrski zunanji minister, ima v Soinogradu vilo, ki jo prodaja za 150.000 švicarskih frankov. Avstrijskih kron ne mara. Pritiral jih je torej tako globoko, da jih še sam noče več.
Kraljico dobimo? Angleški listi poročajo, da se misli regent Aleksander poročiti s starejšo hčerko italjanskega kralja. Torej ne bo vojske, ampak poroka. Ubogi Celovčani, kako so se zmotili!
Deželni predsednik v tovornem
vlaku. Ko se je Dr. Žerjav vračal iz Zagreba, kamor je spremljal regenta Aleksandra, je v Brežicah zamudil osebni vlak. Odpeljal se je zato s tovornim. V Avstriji bi bik) to „nedostojno", pri nas smo pa demokrati.
Iz ženske organizacije.
gensko društvo ča ^elea53io Kcrplo in okolico priredi dne 8. feb. t. K popoldne v dvorani Gregorjevega doma veselico z igro in prosto zabavo. K obilni udeležbi vabi	odbor.
Ženska volilna pravica.
Ministrstvo za agrarno reformo je priznalo ženskam, ki vodijo samostojno svoje gospodarstvo, volilno pravico za nove agrarne odbore.
Važenberk. Važenberska občina namerava ustanoviti žensko društvo. Vrši se za skupni shod v nedeljo 8. februarja ob 3. uri popoludne v šoli na Želinjah, h kateremu so oljudno povabljene vse žene in dekleta iz cele okoline.	Pripravljalni odbor.
Naše prireditve.
Libeliče. Na pustno nedeljo ob treh pop. priredi naše. Slov. lovsko društvo za Libeliče veselico združeno s plesom v korist naši šoli. Predpoldne po sv. maši pa je občni zbor društva, kjer se sklenejo letni računi. Oboje pri Buču. Prijatelji poštene zabave so vabljeni.
Žvabek. Na pustno nedeljo priredijo naši fantje, dekleta in šolarji več iger. Povabljeni vsi, ki se hočejo pošteno razveseliti.
Dravograd. Tuk. šol. mladina priredi v soboto, dne 7. febr. popoldne za šolarje in v nedeljo, dne 8. febr. za odrastle veselico s
petjem, z igro in deklamacijami. K obilni udeležbi vabi v imenu šolske mladine — šolsko vodstvo.
Libeliče. Dne 8. febr. 1920 priredi tuk. judska knjižnica ob 2. uri popoldne v šol. prostorih veselico s sledečim sporedom: 1. „Studenčku", mešan zbor, 2. „Domen" narodna igra s petjem v petih dejanjih. 3. Lahko noč moški zbor. 4. Ples in prosta zabava. Med posameznimi točkami svira godba na lok. Ples se vrši v prostorih gostilne Žlebnik. Ker je čisti dobiček namenjen ljudski knjižnici, se pričaknje obilne udeležbe.
Pliberk. Narodna čitalnica v Pliberku priredi na pustno soboto, dne 14. februarja ob 8. uri zvečer zabavni večer s sodelovanjem mariborske vojaške godbe. Vzpored: Koncert in plesna zabava. Sosedna društva prosimo, da se ozirajo na to prireditev, ki bo gotovo sna najlepših v letošnjem predpustu v Pod-junski dolini.
Koroški prostovoljci iz Mežiške doline in Malgajevi vojaki! Podpisani Vas poživlja, da se v lastnem interesu organirate v društvu koroških prostovoljcev v Ljubljani, pododsek v Guštanju. Društvo se v najkrajšem času priklopi društvu jugoslovanskih prostovoljcev, ki ima 60 tisoč članov. Organizirani bodo imeli prednost, da čim prej dobijo ono podporo dobrovoljcev, ki jim jo je država že pripoznala. Zglasite se vsi osebno ali pismeno pri podpisanem ter navedite sledeče: Ime in krstno ime, rojstni datum, rojstni kraj, stalno bivališče, civilni poklic, čin pri vojakih, dobo službovanja v armadi SHS, polk in četa ter ime poveljnika, v slučaju sprememb čete, poveljnikov, omenite tudi to, bil v bitkah: dan in kraj bitke.
Rajko Kotnik, uradnik jeklarne na Ravneh, pošta Guštanj.
Razglas!
Vsi dolžniki društev „Schulvereina" in „Südmarke" v velikovškem sodnem okraju se opazarjajo, da poravnajo svoje obveznosti cdinole pri vrhovnem nadzorstvu in sekvestru „Schulvereina" in „Südmarke" g. Ante Begu na Viču pri Ljubljani ozir. pravnemu zastopniku g. Dr. Kandaretu, odvetniku v Velikovcu. Vračila v druge roke sploh niso veljavne in bi moral dolžnik v takih slučajih še enkrat poravnati svojo obveznost. Ta opomin velja tudi za šole in občine, ki imajo hipoteke imenovanih društev.
Pavel Koschier, nadzornik in sekvester „Schulvereina" in „Südmarke" za sodni okraj Velikovec.
--•"*'——«■	-r^iariTm^^PT'"**"'*-""-""-
< Prodam ►
brejo kobilo v šestem letu, 164 cm visoko. Donnersbacher, pd. Ferm na Gorah pri Rožeku.
Naprodaj nov motor
na vozu, 5 konjskih sil.
Kmetijska podružnica Pliberk.
Hlapec,
ki je izkušen v kmetijstvu in lepo ravna s konji, se sprejme v župnišču na Spod. Koroškem. Ponudbe pod „Hlapec" na upravništvo.
Izvrstne kranjske klobase in vsakovrstno prekajeno
svinjsko meso ter slanino (špeh)
prodaja v vsaki množini in po najnižjih cenah Karel Exler, prekajevalec v Kranju, ' Gorenjsko.
m
Mariborska eskomptna banka.

Podružnica izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle.
Dovoljuje vsakovrstne kredite pod najugodnejšimi pogoji.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju.
Izvršuje nakazila v tu- in inozemstvo.
Kupuje in prodaja devize, valute in vrednostne papirje..
Eskomptira trgovske menice.
Daje pojasnila vsak čas brezplačno.
31agajna je odprta od !|2 9.—12. in 15.—16. ure (3.—4. ure popoldne).
V-	y
Upravni svet Mariborske eskomptne banke.
[PT" Primešaj krmi Mastin!
Enkrat na teden primešaj krmi pest praška' Mastin. Ob pomanjkanju krme, ko se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila, pa se primeša dvakrat na teden. Redilni prašek, Mastin je dobil najvišje kolajne na razstavah v Londonu, v Parizu, v Rimu in na Dunaju. Tisoči gospodarjev hvalijo Mastin, ko ga enkrat poizkusijo, in ga ponovno rabijo. 5 zavojev praška Mastin zadostuje za 6 mesecev za enega prašiča ali vola da se bolje redi.
Ako se Mastin pri Vas v lekarnah in trgovinah ne dobi, potem ga naročite po pošti. 5 zavojev Mastina K 20-50 poštnine prosto na dom. Mazilo zoper garje (naftomazilo) uniči pri ljudeh garje, lišaj, srbečico, kožne bolezni, izpuščaje. Pri živini uniči garje. 1 lonček 6, po pošti 7 kron^
[pekama Trnkóoüjy
I Ljubljana, Kranjsko. Zraven rotovža.
Ženitna ponudba.
Mizar in tesar, star 37 let, se želi poročiti. Šiviije imajo prednost; starost do 35 let. Samo resne ponudbe pod „Mizar" na upravo „Korošca".
(Vorstehhunde).
Prodam dva lepa lovska psa rujavo grahaste barve, stara deset tednov. Naslov pove upravništvo.
Anton Lečnik, rZJSS,
priporoča svojo veliko zalogo ur v niklu, srebru in zlatu, uhanov, zakonskih prstanov, verižic, budilk in stenskih ur. Zlatnino in srebrnino kupuje po najvišji ceni.
Črevljarski pomočnik,
se sprejme v trajno delo. Plača po dogovoru. Hrana in stanovanje doma. J. Gostenčnik, Guštanj.
V T V
fotografič ni aparat, dobro ohranjen 10X15 ali 13X18 (Lichtstarke 45 ali 6 3), Dóppel-anastigmat, ali če je tudi Aplanat; najbolje Goerz, Berlin. Ponudbe poslati na P. Dertnik, Ravež, Grebinj, Koroško.
Prodam ali zamenjam
srednje veliko kmetijo
z dobro vpeljano gostilno in s prodajo tobaka.
Pavel Scher, Velinja vas, pošta Bistrica v Rožu (Koroško).
Zenitna ponudba.
Sem kmečki sin, 30 let star, dobro izobražen v kmetijstvu, precej premožen in se želim poročiti z gospodično ali pa vdovo, ki ima posestvo. Samo resne ponudbe pod „Kmetija" na upravništvo „Korošca".
I
V Borovljah je otvoril novo slovensko trgovino z mešanim blagom
Vinko Pavlin.
C
Prodaja po najnižjih in kupuje po najvišjih cenah deželne pridelke. Najfinejše suk-no meter 140—200 krcn.
Oglejte si zaloge!
0 £
t CÖ
8 >
ti U
ft M
Rezan les (smrekov, jelkov, borov, mecesnov, bukóv)
Tesan les (smrekov, jelkov, borov)
Okrogel les (smreka, jelka, bor, mecesen)
Bukov les (hlode od 25 cm debelosti naprej)
Drva (trda in mehka)
Stoječi les v gozdu
Smrekovo skorjo
V
miio «ino
„13 KAVA"
lesna trgovska inindustrijska družba
sr.. o. s.
V MARIBORU.
K
ï
•d H»
v»
*
Ü
15
GD *
g H
H»
Cf
o