Tfcl

PRILOGA
DOMOVINI
V Ljubljani, dne 5- oktobra 1933.
štev. 40
VAŽEN VLADARSKI SESTANEK V SINA JI
Kakor smo že poročali, so se sestali t rumunski letni prestolnici nedavno kralji vseh treh balkanskih kraljevin. Na sliki vidimo rumunski kraljevi dvorec Peleš v Sinaji in vse tri vladarje.
Rumunski princ Nikolaj, brat kralja Karla, se je mudil pretekli teden t naši državi. Obiskal je tudi našo tvornico letal v Kraljevu. Tvornico si j« ogledal v spremstvu komandanta našega letalstva generala Nediča,
Pokrovitelj Jadranske straže Nj. Vis. prestolonaslednik ta a njim predsednik izvršnega odbora JS ban tartagtta pri blagoslovitvi šolske ladje »Jadran«' \r Splitu.
poleg spodaj: PROF. JOSIP BREZNIK, novi n*. četnik prosvetne uprave naše banovine.	,
. spodaj levo: Lujo Lovrič, vojni dobrovoijec, slepi invalid, predsednik Združenja invalidov, je prispel te dni v Ljubljano,
Najbolj so poplave prizadele vas Struge, kakor smo že zadnjič pisali. Struge so že teden dni pod vodo in je dolina Se vedno podobna jezeru. Voda je do sedaj upadla za 5 m. Upadanje vode pa prinaša novo nevarnost, da se hiše porušijo. — Slika poleg nje nam kaže poplavo v Skocjanu, kjer so do kolena gazili vodo. — Slika zgoraj v sredi nam nudi pogled na Krško, ki ga je prizadela široko razlita Sava in je poplavila sejmišče in drevored. Posebno prizadeti sta hiši gostilničarja E. Krie-gerja in posestnika Antona Kriegerja.
V poplavljenem ozemlju, zlasti v Strugah, je gro« žila največja nevarnost zaradi pomanjkanja zdrave pitne vode, ker so bili vsi studenci poplavljeni ln onesnaženi. — Spodnja slika kaže šefa Higi-jenskega zavoda g. dr. Petriča, ko v Strugah raz-kužuje studenec. Za razkuženje uporabljajo posebne kemikalije. Higijenski zavod je sploh vzorno organiziral sanitetno službo v poplavljenih krajih in je dobil za to priznaje in zahvalo ministra Puelja. — Slika poleg nje: široko razlito vodovje v Ribnici.
Ogromni pteded
ke banovine pod vodo
Slika zgoraj: Poplavljeno Barje. Na sredi slike je barjanska osnovna šola, mimo katere vodi Ižanska cesta, ki je vsa pod vodo in jo je spoznati le po obcestnem drevju, ki stoji iz vode. Slika poleg zgoraj: Na splavih se prevažajo Stružani po vodi, iščoč svojih domov. Slika poleg spodaj: Tako je bilo usodno nedeljo v Kostanjevici.
SBka agoraf: 30 m globoko jezero v
— Slika spodaj: Celjsko predmestje
Slika poleg nam kaže poplavo v Cerknici, kjer je po« tok Cerknišca drl po glavni cesti mimo žumrovega ho« tela proti sadovnjakom.
Slika poleg nam kaže, kako
se je v Šoštanju razlila Pa-ka pod klancem, ki vodi čez železniško progo. Povodnji y Šoštanju sicer niso redke,
Slika zgoraj: Sava pri Podgradu, razlita daleč naokrog preko polj in vasi. Slika poleg zgoraj: Pri cerkvi v Strugah sega voda do vrha vrat. Poročali smo že, kako Je voda tudi notranjost " cerkve uničila. Slika poleg spodaj nam kaže, da so bile Struge dobesedno pod vodo. Na desni je videti le streho hiše, ki še deloma moli lz vode.
"SiivCjenje piše kroniko
Naša nova krila za zvezo z Zagrebom
NOTAR FRANC TAVZES, ki je nedavno podlegel možganski kapi v Kranju v starosti 53 let. Pokojnik je bil Idrijčan, sin rudarja. Po prevrat«, ko se je vrnil v Idrijo, so ga Italijani aretira« ki odpremili v Sardinijo, kjer je trpel nad pol leta v konfinaciji. Jeseni 1919 je postal notar v Gornjem Logatcu, kjer je ostal 13 let. V jeseni 1932 se je preselil v Kranj. Pokojnik je bil Izredno delaven in zaslužen narodni in kulturni delavec. V Kranju je bil marljiv član Jugoslovenske nacionalne stranke, predsednik Narodne odbrane, odbornik Narodne čitalnice in član občinskega »vela. Poleg svojcev tugujejo za notarjem Tavze-«om vsi nešteti prijatelji ln tovariši, sobojevniki t nacionalni jugoslovenski fronti. Najiskreneje ob« žalujejo smrt svojega zvestega prijatelja in so-trudnika listi konsorcija »Jutra«, prav posebno še »Domovina«, ki jo je širil z brezprimerno vnemo. Ob ogromni udeležbi je bil položen v Kranju k večnemu počitku.
Ko so nedavno prišli v domovino na obisk naši rojaki rudarji v Franciji, je r Hrastniku radostno praznovala svoj 80. rojstni dan splošno znana Podlunškova mama. Obiskali so jo štirje sinovi, ki so že 9 let v Franciji zapo-slenj kot rudarji. Godi se jim veliko boljše, kakor pa rudarjem v domačem kraju, in so že pred leti vabili svojo drago mamico, da bi jih obiskala. Ker se zaradi visoke starosti ni mogla odločiti za tako dolgo pot, so jo obiskali sinovi s svojimi rodbinami. Podlunškova mati se je rodila 24 avgusta 1. 1853. na Galetovem nad Hrastnikom. Njen mož je bil posestnik m edini tkalec v okolici, zaradi neprilik pa je moral posestvo prodati in postal je rudar. Umrl je že leta 1899. ter zapustil ženi 11 otrok in 6 goldinarjev mesečne pokojnme. Pogumna žena pa se je pretolkla skozi težko življenje. Hodila je na dnino ter kuhala in prala za samske rudarje. Od otrok ji je umrl samo eden, vseh ostalih 10 pa je navezalo svoje življenje na delo v jamah. Dva sinova sta uslužbenca hrastniškeg* rudnika, eden dela kot rudar na Madžarskem, štirje so rudarji v Franciji, tn hčerke pa so se poročile z rudarji. Najstarejša je 56-letna hči, najmlajši pa je 35-letm su*. Poleg 10 otrok ima Podlunškova mama še 37 vnukov ln 4 pravnuke. Vsi bo bih »Krog nje na njen rojstni dan, samo sin Jože ni mogel priti domov iz Madžarske. Na stiM vidimo jubilantko, ki je še čila ln zdrava, v družbi treh hčera in šestih sinov.
Tragična pa je usoda Mihaela Stegenška, ki je delal S let kot miner v železnem rudniku v Crusnesu v Franciji. Mihael Stegenšek, ki je bil doma iz Sevnice ob Savi, je postal žrtev avtomobilske nesreče v Ljubljani letos 31. julija. Njegovt tovariši, ki so še ostali v Franciji, ne morejo pozabiti svojega vrlega prijatelja in tovariša, ki je legel v grob. star komaj 51 let. Rirenšek je bil narore* duša Slovenskega pev. društva v Crusnesu. Kot tajnik tega društva si je pridobil neprecenljive zasluge pri prosvefc-
nem delu med našimi rojaki. Na sliki, M predstavlja ves ^J? društva, ga vidimo v spodnji vrsti kot prvega na desni strani. Pri težkem in nevarne« minerskem delu Je bil pokojni Stegenšek nekajkrat v največji nevaraostiT>*~ radi tega tudi po 8 letih vrnil v domovino. Doma ni preživel mti dveh let, *o J» izgubil svoje mlado življenje po golem naključja.
MAKS VALE, posestnik in trgovec v Sent ne ju je podlegel kot žrtev lovske nesreče te dni v kandijski bolnici. Pokojnik je pri lovskem cA-moru odložil tudi suknjič in jopič ter oboje obesil poleg puške na bližnji grm. Po kratkem oddih« so hoteli lovci odriniti dalje in so se začeli oblačiti. Ko je Vale segel po jopiču, se je ta zapletel za petelina dvocevne puške. V naslednjem hip« Je odjeknil strel in Vale se je zgrudil, zadet ▼ hrbet
Blagim pokojnikom naj sveti večna luč, njihovim
preostalim pa izrekamo naše sožalje.
MARICA HUMERJEVA, vdova po narodnem voditelju na Jesenicah Lovru Humru st. Cila hM Zdrava je padla kot žrtev tujega pohlepat ▼ temni noči se je prestrašila vlomilca, zadela Jo Je kap, kateri je v dveh dneh podlegla.