MATI IN GOSPODINJA
LETO 1933	18, JANUARJA	ŠTEV. 2
Zi esfoba v pokrica
V nemških čitankah za osnovno šolo je lepa pesem z naslovom »John May-nard«. Pripoveduje dogodek, ki se je zgodil pred nekaj leti na nekem ame-rikanskem izletniškem parniku. Na tem paraiku, ki je bil poln izletnikov, je nenadoma izbruhnil požar Dim in za njim plameni so objeli krov in obupni klici na pomoč so pretresali ozračje: toda ladja je plula dalje v določeno smer. Nepremično že sredi plamenov je ostal krmar na svojem mestu. Dim ga duši, vnema se že p6d pod njim, a vztraja. Plamen se oprijemlje njegove obleke, noge že gore, a ladja gre v svojo pravo smer, krmar ne izpusti krmila iz rok. Kakor pšica leti proti obrežju. Končno z močnim sunkom obstane na pesku. Vsi potniki so rešeni. Johna Maynarda pa odneso zoglenelega s krova.
To je junaštvo, kaj-ne? To je zvestoba v poklicu, ki zahteva duševno moč velikega moža Pa četudi to zvestobo v poklicu občudujemo, vendar tudi sicer ni tako redka v življenju. Če se v rudniku zgodi nesreča, tedaj se noben pošten rudar ne odtegne dolžnos i. da gre rešit tovariše, pa naj tudi sam pri tem gleda smrti v oči. Kadar je treba rešiti otroka, ki se potaplja, tedaj nihče ne pomišlja. da gre pomagat.
Pa najsi bo ta zvestoba in ta pogum še tako občudovanja vredna, ne. moremo trditi, da je najvišja. Poznamo ludi tiho junaštvo zvestobe v poklicu, v marsikaterem vsakdanjem življenjskem poklicu Koliko jih je, ki niso prišli do tistega poklica, ki so ga želeli, a vendar vztrajajo na svojem mestu. Pa kaj ob-
drži moža kljub notranjemu odporu v dolžnosti njegovega poklica? Veliko in mučno povelje moraš!
Sebi in svojim zaslužiti kruha; svoj poklic izvršili; sodelovati pri veliki nalogi, ki jo je Bog dal človeku: Vladaj zemlji! Urediti si življenje, ki je človeka vredno, da si potem tudi lahko prisluži večno življenje. Prenašati more težave življenja, iežke ure bridkosti in zla. To vse je potrebno, da se utrdi iu vedno bolj sprosti dušo,
Kaj napravijo take ure duhovne preizkušnje iz človeka? Junaka ali bojaz-Ijivca, ki svojo dušo najde, ali jo izgubi.
Saj vsi vemo, da pridejo v življenju ure, ko nam je življenje odveč, se nam gnusi. V takih urah človek zasovraži one, ki 3e jim bolje godi. Pa v takih urah tudi svojo dušo pogubi, ker ji vzame vso vrednost, ki jo je prej imela. Pa se v takih urah človek opaja rad z alkoholom ali z drugimi nizkotnimi sredstvi; potem pa še na zunaj postane manjvreden, nizkoten, sirov.
Prava veličina človeškega življenja pa obstoji v tem, da vrednos! svojega življenja spozna, da ve. kako mora kot človek delati in vršiti svoj življenjski poklic.
Odkod pa vemo. da ima človek poklic, da njegovo delo njegovo premagovanje in trpljenje res kaj pomeni?
To aam pove vera. Brez vere bi bilo naše bivanje na zemlji, naše življenje brez pomena; ne poznali bi ne veličine, ne junaštva; brez vere bi bilo človekovo življenje samo živalsko življenje.
Ce je torej človek veren, potem tudi ve, da ima v tem življenju vršiti svoj poklic, velik in poln odgovornosti Vera potrjuje tiho slutnjo srca in duše, da
t
je človek za nekaj boljšega ustvarjen. Zato pa verno, da delo, ki ga imamo vršili, ni brez smisla in ne brez namena; vemo, da nas zvestoba v poklicu oplemeniti, pa najsi bi bil naš poklic tudi eden najnižjih. Tudi najnižje delo je lahko sredstvo za pridobitev, nebeškega kraljestva. Odtod čudodelna moč dobrega namena in vdanosti v voljo božjo, ki kamenje človeškega dela izpreminja v zlato.
Za najtemnejše ure našega življenja brezpogojno potrebujemo vere, da v takih težkih časih ne izgubimo duše. Za te težke ure pa potrebujemo pomoči od zgoraj, ki nam jo izprosi ponižna molitev.
Ko smo na ta način premagali trpkost, pomirili srce in duši priborili mir, potem začutimo v notranjosti mir božjih otrok, pa tudi veselje' zmagovalca. A to nas ne uspava v mirno brezdelje, ampak ponese našo dušo na perutih hrepenenja do novih zmag, dokler se Gospodarju našega življenja ne zdi dovolj in ne ustavi ure našega zemeljske-, ga teka ter nas ne sprejme v svoj božji mir.
Cvetje in zelenje v naših stanovanjih
Naše življenje med šiirimi stenami hiš in stanovanj je v vseh letnih časih nekako odrezano od božje umetnine — narave. Zato ni čudno, da si zaželinio v hišo vsaj malo tistega brstenja, cvetja in zelenja, ki zunaj tako lepo krasi naravo in ji daje izraz veselja, rekli bi lahko prazničnega oblačila.
Ko pa enkrat sneg pokrije vse naokoli, tedaj nam v stanovanju še posebno manjka nečesa, kar bi nam naše mrtve prostore malo poživilo. Toda, ali moramo res prebiti ves ta čas brez vsakega znaka življenja? Nikakor ne. Ni treba drugega kakor malo smisla za naravne lepote, nekoliko truda in dobre volje. O stroških skoro ne moremo govoriti — saj je vendar ni hiše brez glinastega lončka ali preproste, skromne vazice ali kozarca, cvetje ali zelenje pa naberemo sami.
Pa vendar taKo malokje krasi pozimi šopek zelenih vejic družinsko mizo! Seveda je pozimi vse skupaj težje kakor poleti, ker cvetja sploh ni. Ostane pa nam na izbiro cela vrsta prav lepega zelenja, ki čisto nič ne zaos.aja za cvetjem, če ga le znamo vtakniti v pravo posodo in na pravi način, kar pa seveda ni težko. Kako vendar poživi tak zimski šopek sicer pusto in dolgočasno sobo! Zelenje iz zimske narave nam pričara v stanovanje življenje, veselje in zadovoljstvo. Žal pa marsikatera, sicer vešča ženska roka tu ne zadene pravega. Pretiravanje, to se pravi, preveč rastlinja in v nepravi posodi ima lahko čisto nasprotni učinek, namreč kazi, namesto da bi napravilo prostor prikupen in vabljiv. Naj omenim na kratko, na kaj pazimo, kadar hočemo krasiti naše domove s cvetjem in zelenjem.
Predvsem nikakor ni vseeno, kakšno posodo ali vazo uporabljamo za naše šopke. Kako neokusne, kričeče ip na-šarjene posode vidimo prav pogosto po mizah in drugod v stanovanjih. Take vaze, ki so vse živo okrašene, nikakor ne morejo biti pravi okvir cvetju in zelenju — kajti laka posoda - sama tako sili v ospredje in opozarja nase, da s tem ubije cvetje in zelenje in da to izgubi radi tega vso svojo veljavo in niti ne pride do zaželjenega izraza. Vse drugače pa je videti cvetje v preprosti, gladki glinasti vazi ali lončku, brez vsakega nepotrebnega okraska. V enostavni posodi mirne barve šele resnično zaživi tisti košček vrta ali gozda, ki smo ga prinesli v stanovanje, da nam ga krast. Vaza ali lonček je samo pripomoček, da v njej nekaj časa obdržimo rastline sveže, s pomočjo vode. Ali rabi kot taka sploh okrasek? Ne rabi ga in tudi če bi ga rabila, bi je človeška roka ne mogla olepšati bolj, kakor jo olepša okusen šopek, par zelenih vejic ali kaj podobnega! Vedno velja torej pravilo: enostavna, preprosta, gladka posoda ki naj bo cveticam samo okvir. Kako lepo pa učinkuje v pravi posodi potem samo nekaj posameznih cvetov ali pozimi nekaj zelenih vejic, kolikor mogoče postavljenih tako. kakor so v ravavi. Ne
mislimo — čim več, tem lepše — temveč en sani lep cvet ali le nekaj okusno vtaknjenih je lahko veliko lepši okras kakor kdovekako velik in pisan šopek. Poleti nam ne manjka poljskega in gozdnega cvetja, pozimi pa posegajmo po vejicah z brstjem in poganjki raznega, tudi v zimi zelenega ali brsteče-ga drevja; pripraven je tudi bršljan, plezalke sploh, ter mecesnove, smrekove in borove vejice. Izberemo pač kar nam bolj ugaja in kar lažje dobimo.
Na ta način ostane naše stanovanje stalno spojeno z naravo kar mu da veselo in praznično lice.	Š. H.
Kako se majhna živa bilja ohranjajo m žive
Kakor v boju s svojimi tekmeci, tako so vsa majhna živa bitja neverjetno dobro preskrbljena, da morejo v boju za obstanek premagati vse mogovrstne zunanje vplive. Plesne glivice n. pr. obrode lake mncžine trosov, da takore-koč vse preplavijo z njimi. Kvasnice in bakteriji pa v tem smislu kakor plesen nimajo trosov, ker obstoji posamezno bitje iz ene same, neznansko majhne stanice (celice). Pa je kljub temu izvrstno preskrbljeno, da se ohranijo. Kadar se namreč nameri, da kvasnicam ali bacilom poidejo pogoji za razvoj in razmnoževanje, ko jim torej zmanjka hraniva ali vlage, tedaj stanice ne odmrje-jo, ampak vsebina se skrči in se za-odene s pretanko, toda silno odporno kožico. Lahko bi tudi rekli, da se posamezna stanica nekako posuši, pa ostane vendar živa mesece in leta, celo desetletja, brez vsake hrane, brez vlage, brez zraka. To je tako imenovana trajna oblika kvasnic in bacilov. V takem stanju se kvasnice. in bacili ohrani jo in raznašajo na vse strani. V taki obliki kupujemo n. pr. kvas za kruh. Ponekod delajo še dandanes d r o ž e za kvašenje domačega kruha. Proseno moko zamešajo s kipečim moštom (ki je ves živ kvasnic), iz testa naredijo majhne hlebčke in jih posuše na solncu. v trajno obliko. Take drože (po Dolenj-
skem jim pravijo »kravajci«; oslanejo uporabne celo leto in še dlje.
In kaj vse prenesejo zlasti bacili v taki trajni obliki- Cele dolge mesece so lahko vkovani v led, ko pa se otajajo in pridejo v ugoden položaj, mahoma ožive in se začno z vso silo razvijati iii množiti. Ko denemo 11. pr. kvas ali drože v mlačno vodo, ki ji dodamo malce sladkorja, komaj mine pel minut, pa kvasnice že delujejo, kar spoznamo po tem, da se tvori ogljikova kislina, ki vzdiguje zakvasilo v posodi.
Trajne oblike bacilov premorejo pa še hujši mraz nego samo par stopinj pod ničlo. Ne umori jih niti 100" mraza. Pa tudi vročina jim ne pride izlepa do živega. Skoro vse trajne oblike bacilov ostanejo žive brez škode nekaj ur pri 100° C vročine, to se pravi, da jih niti vrela voda ne uniči. Edino ogenj in nekatera kemična sredstva jih mahoma umore. Najmanj prenesejo trosi plesnih glivic in kvasnic. Umori jih že vročina 70—80" C. Najbolj so pa zavarovane kakor je bilo že prej povedano, trajne oblike bacilov.
Znano je že, da potrebujejo vsa majhna živa bitja za svoje delovanje. kako organsko snov. na kateri se morejo razmnoževati in jo ob enem razkrajati. Za vo delovanje so pa neogibno potre! e še Uvj stvari, namreč prim-.-na i a g a in pa toplot-,. Nekatere (n. kr. kvasnice) morejo delovati le v prikladnih tekočinah. Toplota nekako cd 10—30" C jim je vobče najugodnejša. Ako se toplina krči proti ničli, pojema delovanje glivic bolj in bolj in se pri 3—4" C skoro popolnoma ustavi. Prav tako je razvoj oviran, čim toplina narašča do 40 °C in čez. Pri 50° C preneha pri večini vsako delovanje. Nekatere glivice potrebujejo za svoj razvoj poleg vlage in primerne toplote tudi zrak, druge pa delujejo tudi brez zunanjega zraka.
Razkrajanje organskih Snovi (rastlinskih in živalskih proizvodov) se začne na tri načine: trdih pa dovolj vlažnih snovi se najprej lotijo plesni, ne glede na to. ali je glavna sestavina teh snovi sladkor, škrob ali staničnina. Sat
vemo iz vsakdanjega življenja, da sple-sni vse od kraja, samo če ima količkaj vlage v sebi. Če hočemo torej živila, les ali karsižebodi obvarovati pred plesni-jo. moramo dotieni predmet dobro posušiti in hraniti na suhem.
Tekočine, ki imajo v sebi sladkor (okroglo do 20%), razdevajo k i p e 1 n e glivice ali k v a s n i c e ■ Najčešče tvorijo v takih tekočinah alkohol, kisline in razne sluzas.e snovi. Vino nastane iz sladkega grozdnega soka, kjer kvas-nice razkroje sladkor v alkohol in ogljikovo kislino.
Predmeti, ki imajo v sebi veliko beljakovine in so brez kislin (meso, zele-njad), razkrajajo pa glivice cep-l j i v k e ali bakteriji. Na zunaj se kaže to razkrajanje tudi kot neke vrste ki-penje ali pa kot gnitje.
Ne smemo pa misliti, da je pri razkrajanju kake organske snovi udeleženo vseskozi eno pleme majhnih živih bitij. Res, da se prvotni »naseljenec« nekaj časa brani raznih tekmece,', ki ga hočejo izpodriniti. Toda prej ali slej omaga in na njegovo mesto stopijo drugi, ki nadaljujejo delo razkrajanja toliko časa, da razpade organska .-nov v crvotne sestavine, iz katerih je uasala.
H.
Oskrbovan"e m krmljenje kokoši po z ml
Vsaka gospodinja, ki ima kokoši, želi, da ji pozimi čim bolj "nesejo. Poskrbeti jim mora za.o za topel kokoš-njak in primerno hrano, ki ima v sebi zlasti dovolj tistih snovi, iz katerih je jajce sestavljeno, to je: beljakovin Take krme pa najdeš, kmetiška gospodinja, doma in ti za draga močna krmila ne bo treba izdati niti dinarja.
Učenke krmijo kokoši takole: Zjutraj posipljejo kuhan in zmečkan krompir z otrobi, pridajo par pesti kuhanega lane nega semena, eno žlico v prah sh liienih jajčnih lupin, eno žlico zdrobljenih kosti in, če je pri roki, še pol litra posnetega mleka. Vse to dobro premešajo in dajo še toplo kokošim. — Opoldne, j-m * krmilnike natresejo raznega slabejšega
žita ali pa zdrobljenega žita (šrota), ki mu je primešano zdrobljeno seme krm-skih buč.
Na buenice mora gospodinja misliti takrat ko prašičem buče krmi, da seme spravlja in ga suši za zimsko krmo kokošim. Prav tako mora vse leto skupaj spravljati jajčne lupine in kosti, ki ji pozimi, pri kokošji krmi, kar dobro na domeščajo klajno apno in deloma celo drago ribjo moko. Krkošim tudi ne sme manjkati snažne pitne vode surove pese in suhe detelje, ki jo perutnina pozimi kaj rada kljuje. Za brskanje in kopanje pa imajo mešanico iz drobnega peska pepela, suhe prsti in suhega zidnegp ometa.
/Ve zamefej mo tajcnih lupin
Marsikatera mlada gospodinja ne ve, da porabimo jajčne lup ne lahko za razne koristne namene v gospodinjstvu. Tako u. pr. prav dobro pomagajo jajčne lupine pri prehranjevanju kokoši, rac in gosi. Lupine zdrobimo v majhne koščke ter jim te pomešamo med hrano ali pa jim jih damo posebej, da jih pozobljejo. Ne dajajmo pa lupin v velikih kosih, sicet smo v nevarnosti da se kuretina loti pozneje tudi celih jajc. Večjih -osov jajčnih lupin se namreč rado drži tudi nekaj jajčne vsebine, kj kokošim kaj dobro tekne; to jih po eni zavede, da se lotevajo svojih lastnih jajc Jajčne lupine, ki jih primešamo hrani posrešjjejo tvorbo lupine pri jajcih, ki jih potem kokoš ne znese vej brez-lupine, kot se io dogodi sicer, če ta trpi na pomanjkanju apnenca. Tudi mladi kuretini koristijo 'elo zdrobljene jajčne lupine med hrano, in preprečijo tudi marsikatero bolezen. Uživanje jajčnih Uipin priporočajo v Snih množinah tudi >o brrno ptic pevk ki jih gojimo doma v kletkah.
Jajčne lupine pa ne koristijo sairo živel' u :'Tmve' udi ra.- 1 ?m. Dostikrat ta ali ena r*s'!!na ne uspeva, er ji. prhnai'ik >ie apna Temu odnomors-, mr. ?e oin';i n i«i(p5-ii"n ja1 Pf 'i!n ne ali pa če nali.emo na te \o-:'e pus.imo
tako nekaj dni, nato pa s to vodo, ki se je navzela apna, zalivamo rastline. Koder imajo večje množine jajčnih lupin, tam jih koristno uporabljajo kakor gnojilo. Na debelo zdrobljene, podkopljejo v zemljo na sadnem, zelenjadnem ali cvetličnem vrtu.
Jajčne lupine priporočajo celo kot zdravilo. V vroči peči posušene, rumeno opražene zmlete v prah in preseja-ne dado zdravilo, ki pomaga pri težko-čah radi želodčne kisline in odstrani pehanje ter čisti tudi črevesje. Kdor nima v redu želodca, vzame lahko trikrat na dan H čajne žličke tega prahu v vodi. To zdravilo iz jajčnih lupin ne stane nič, je popolnoma neškodljivo, a lahko prav uspešno pomaga.
In končno naj gospodinja ne pozabi, da so jajčne lupine tudi dober pripomoček za čiščenje steklenine. Ne pustimo zato nikoli, da bi ležale jajčne lupine okrog hiše ali v smeteh. To ni samo grdo, ampak z njimi smo zavrgli nekaj. ;ar bi bili sicer lahko koristno uporabili.	Š H.
S v, za Sfon — vre ec zwVenm
Pod tem naslovom je spisal kovorski župnik g. Franc Zabret. bivši urednik ^Domoljuba« sto strani obsegajočo knjižico. v kateri v obliki govorov temeljito m obenem zelo razumljivo razlaga slovito papeževo okrožnico o svetosti zakona: Časti connubii.
Namen knjižice razloži pisatelj sam rekoč: >Dve organizaciji na zemlji je ustanovil naravnost in neposredno Bog sam. Prvo, ko je človeka ustvaril, dru-go. ko ga je odrešil. Prva je družina drugo .,e sv. ka oliška Cerkev. Obe ima ts z h svoj zadnji in končni namen Človek* voditi in pripeljati k Bogu, It» «:• i-er ako. da družina s sodelovanjem Uvje vsemogočnosti človeka najprej io-iii iii ga potem vzgaja. Cerkev pa ga t i J jo milrstjo posvečire. Obe organizacij- je ustanovil Bog Zato je On sani obema pisal svoje večne in neizpremen-Sjivp* p-;,- lave Ker so !o postave bos jih nobena <'-!o\eška oblast izpreminiali
ne more. Ne cerkvena, ne posvetna. Ce bi jih izpreminjala, bi se s tem bogo-strunsko vtikala v vladarske pravice Boga samega. Zato jo vsaka zemeljska posava, ki bi izpreminjala ali razveljavljala to, kar je uredil Bog sani, bo-goskrunstvo. Bogoskrunstvo, ki izziva kazen in prekletstvo božje nad narode in človeštvo.«
In vendar dandanes družina propada. Za svetost zakona se marsikak kristjan več ne briga, temveč tepta s prezirom večno postavo božjo in koplje s tem grob sebi in človeški družbi...
To je imel pred očmi pisatelj, ko je pisal knjigo o svetosti zakona. Pribil je v svojih razmišljanjih to, kar o zakonu mora vsakdo vedeti, in po čemer se mora vsak zakonski ravnati, ako hoče še kristjan ostati. Nato obravanava najvažnejše rane, ki rušijo svetost zakona: Kajnov greh, to je umor otroka, zakonsko nezvestobo, civilni zakon, mešani zakon in nerazdružljivost zakona. To so vprašanja ,o katerih si tudi marsikateri katoličan ni popolnoma na jasnem. Pa tudi oni, ki vse to ve in se po božji postavi ravna, bo yb lepih mislih, ki jih knjiga podaja, dobil novih pobud za lepo in brezgrešno življenje v zakonu.
Knjigo vsem zakonskim toplo priporočamo. Tudi ženinom in nevestam boste poklonili najlepše darilo, ako Jim podarite to knjigo Draga ni; stane le 20 Din. Naročite jo lahko pri zupneui uradu v Kovorju ali pa v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
Kuhinja
Recept za domače salame
Vsaka gospodinja, ki je količkaj spretna, lahko napravi doma prav okusne salame. Imeti mora goveje in svinjsko meso. slanino, sol, soliter in nekaj dišav.
Za eno mero se vzame: 20 kg svinjine, 6 kg govedine, 4 kg sveže slanine. 1.5 kg drobne soli, 6 dkg zmletega popra, dve pesti koriandra, eno žlico solili«, en liter mlačne vode, v ka- eri se je /drobilo 0 25 kg- Česna in ga v krpici dobro izželo
Ohlajenemu, uležanemu in nenasoije-nemu mesu je treba najprej odstraniti kite, kožice in mrenice ter ga nato pomešanega s slanino zmleti z mesorezni-co, ali pa z nožem prav dobro zrezati. Ko je to delo opravljeno, se prida sol, soliter in navedene dišave s česnovo vodo ter se vsa množina dodobra premeša in temeljito pregnete. Ker se je med gnetenjem, od mlačne vode in gorkih rok vsa mešanica nekoliko ogrela, jo je treba najprej ohladiti in šele naJo z njo ravna goveja čreva prav tisno natlačiti in jih z motvozom povezati.
Pri napravljanju salam je najvažnejše to, da se jih nadeva tesno in na več mestih z debelo iglo prebode, da moreta zrak in vlaga izstopiti.
Da se salame dodobra odcede in ohlade, jih pustimo ležati v hladni shrambi, drugi dan pa jih v dimnico obesimo za dva do tri dni. V dimnico naj prihaja že ohlajen dim in sicer le podnevi, čez noč pa naj se salame ohlajajo.
Ko so se v omenjenih dneh primerno prekadile, jih premestimo v sušilnico ali na kak drug primeren prostor, kjer je prepih, da se na zraku še nadalje suše. V tem času jih moramo večkrat pregledati, da se preveč ne izsuše. Ko smo ugotovili, da so dovolj suhe, kar > nam bodo izkušeni prsti povedali, jih namažemo z olivnim oljem ifl natremo s česnom ter obesimo v primerno hladno shrambo.
Zgoraj navedeno razmerje govedine ali svinjine se lahko poljubno spremeni. Če smo doma govedo zaklali, bomo vzeli pretežno množino govedine in le par kilogramov svinjine ter določeno množino slanine, da salame ne bodo preveč puste; če je pa prašičjega mesa pri hiši več, bomo pa tega več vzeli in govejega, ki ga moramo kupiti, le par kilogramov. Salame, kjer je več prašičjega ko govejega mesa, so bolj okusne in zato bolj cenjene.
Pri napravi salam je važno tudi to, da jih delamo v popolnoma hladnem prostoru, sicer se kaj rado pripeti, da nam nekoliko skisajo. Bolje je tudi, da vzamemo za salame meso starejših živali. kakor pa od prav mladih.
Ucvirkovka (špehovka). Kako jo napravim? Najprej napravim testo. Za to rabim 70 dkg lepe, suhe moke, pol litra toplega mleka, 1—2 žlici sladkorne sipe, 6 dkg sirovega masla, primerno soli, 2 dkg shajanega kvasa in en rumenjak. Za shajanje kvasa rabim tri žlice toplega mleka in žličico sladkorja. Iz zgoraj imenovanega umešam testo, ga prav dobro stepem, potem pokrijem ter postavim na toplo, da vzide. Med časom shajanja napravim ocvirkov nadev na sledeči način: 15 dkg mrzlih ocvirkov prav dobro sesekljam, primešam jim dva rumenjaka-in sneg dveh beljakov. Shajano testo razvaljam, namažem s pripravljenim nadevom, jx>tresem s pestjo sladkorja in s cimetom. Testo zavijem v obliko potice, denem v namazano kožico, pokrijem ter postavim na toplo, da vzide. Vzhajano denem v vročo pečico ter pečem eno uro. Dobro se prileze gorka. Pa tudi mrzla dobro diši.
Bolj priprosta ocvirkovka. Za to rabim pol kile moke, četrt litra tople vode, primerno soli in shajan kvas. Kvasa rabim 2 dkg, zmešanega s tremi žlicami mleka in žlico sladkorne sipe. Testo zmešam, dobro stepem, pokrijem ter postavim na toplo, da vzide. Vzhajano testo razvaljam ter zabelim z 12—15 dkg segretih ocvirkov. Po vrhu potresem še pest drobtin. Testo zavijem, denem v kožico. Shajano spečem v vroči pečici. Pečem eno uro. Gorko postavim na mizo.
Za ocvirkovke in špehovke so najboljši sveži ocvirki.
ga Zoper udnico in trganje pomaga vživanje sadja, posebno jabolk in jabolč-nika. Zoper živčne, ledvične, mehurjeve in srčne bolezni priporočajo sadje, tako tudi zoper sladkorno bolezen, ker zdravi bolnika, če vživa banane in iz tega sadja pripravljeno moko. Grozdje pomaga za jetrne in ledvične, živčne in udnične napade in za skorbut. Priporočljivo pa je samo sladko grozdje. Kislo grozdje škoduje prebavilom. Rdeče jagode imajo dosti železa v sebi. Jefrnični, bledolični in opešani si oDomorejo z vživanjem ;agod
ZA NAŠE MALE
Pojdem tia na grob zeleni
Pojdem tja na grob zeleni, z rožami zasajeni; tam ei vtrgam cvet. mi je ljubši ko celi svet.
Pojdem tja na grob zeleni.
Pojdem tja na grob zeleni. Ah! na zemlji, na nobeni danes meni dražje ni ko pri moji materi.
Včasih, včasih sva si bila eno blaženo srce; zdaj ga krije pol gomila, pol ga vene vrh zemlje.
Z rožami zasajeni.
L rožami zasajeni vsi grobovi so, v molk in mir potopljen, vsi domovi so.
Pa en grob je zgovoren zame kot noben; glas njegov neumoren mi zveni pritajen:
»Pridi, sin, in pri meni malo povasuj;
rožami zasajeni domek premišljuj!«
Tam si utrgam cyet.
Tam si utrgam cvet »-osen in iskren; mislil bom, da spet gledam v obraz njen.
Dokler svod neba se nad nami pne, zlatega srca smrt in grob ne sire.
S tako silo nam klije iz cvetov, nad gomilo nam sije žarek nov.
Mi je ljubši ko celi svet.
Mi je ljubši ko celi svet mile matere svet spomin, še čebela si slajši med tam nabira z grobov tišin.
Danes hotel bi jaz tako piti tvojih besed sladkost. Sladka mamica! Ah kdo vrne mater in z njo mladost?
Virgilij.
O palčkih, ki se niso hoteli učiti računstva
Tudi palčki imajo svoje otroke, dečke in deklice, ki morajo hoditi v šolo. V gozdu pod Krimom so bili ti dečki in deklice dolgo časa prav vljudni, pazljivi in pridni, in kar čuditi se je bilo, koliko so se naučili.
Kar naenkrat pa so postali drugačni. Bil je med temi palčki-šolarji dečak, posebno drzen in jezičen. Tudi je bil ioliko trmast, da gospod učitelj ni vedel z njim kaj začeti. Seveda zgodbe pripovedovati in peti je znal ta paglavec bolje ko vsak drugi, toda če je prišlo računstvo na vrsto, je otepal z rokami in nogami ter kričal: »Računati ne maram! Ne maram! Pa ne maram!« Dobri stari učitelj ni vedel, kaj bi z drznežem začel.
Kajpak, vi mislite, da so uporneža drugi dečki in deklice zato oštevali in mu' približno tako rekli: »Sram te bodi. da tako žališ dobrega starega učitelja! Takoj greš z nami in ubogaš gospoda učitelja, sicer se ne bomo nikdar več igrali s teboj.« Dobro vemo, vi bi bili tako naredili.
Otroci-palčki pa so tako uganili, da ima upornež prav. Saj je bila ura računstva res najstrahotnejša ura pouka, dasi si nihče ni upal upirati se, ampak so vsi drugi samo vzdihovali in stokali, ko se je bilo treba učiti malo in veliko postevanko. V nadaljnjem so morali delati končne račune in kar je bilo naj-
umnejših, so imeli opravka še tudi z ulomki in so delali obrestne račune, kar je zelo težko — kdor to zna, je lahko
vesel.
Če je torej uporni palček začel: »Računati ne maram k je zarjovel za njim ves razred: »Računati ne maramo! Pa ne maramo!« Odvrgli so tablice in niso odgovorili učitelju nobene več, naj si je še toliko prizadeval, da kaj spravi iz njih.
Učitelj je bil zelo žalosten svojega razreda. Vsak mesec je moral poročati kralju, kako se otroci uče, kajti v kraljestvu palčkov ili šolskih nadzornikov, tam opravi vse kralj sam. Kralj palčkov si je pogladil svojo dolgo, belo brado iu je rekel: »Če se nočejo mladi palčki učiti računstva, pa naj ostanejo tepci. Zapovem ti, da jih ne smeš več učili računati, in ko bi le še toliko prosili!« Kralj nui je pomignil z roko, da je odpuščen.
Jej, so bili veseli mladi palčki, ko so zvedeli: »Kralj je prepovedal učiti računstvo.« Peli so in plesali in od samega veselja niso vedeli, kaj bi počeli. Zdaj je nilo v šoli ravno tako prijetno kot na počitnicah, ker so lahko delali, kar so hoteli. Nihče ni bil bolj zadovoljen kakor mladi palčki.
(Dalje.)
Kdo bo pnmil lonec
Živela sla mož in žena, ki nista nekega dne vedela, kaj bi večerjala. —■ Končno je rekel mož: Veš kaj, žena, kašo jejva. :;
»Ne boš,« je rekla žena, »potem bi morala lonec za kašo jaz pomiti.«
»Jaz ga pa tudi ne bom,« je rekel mož, in potem sta se začela prepirati, kdo bo pomil lonec za kašo. Dogovorila sta se končno tako, naj ga pomije }.isti. kdor bo prvi spregovoril.
Potem sta jedla kašo in šla spat, toda drugo jutro nobeden li hotel vstati. Bila je ura sedem, bila je ura osem, bila je celo dvanajst in še vedno sta oba ležala. Sosedom se je zdelo to čudno, pa so ugibali: »Znabiti so prišli roparji in so ju umorili.« Vlomili so vrata, vdrli
v spalnico, ju pozivali naj vstaneta, toda nobeden ni odgovoril.
Tedaj je svetoval eden izmed sosedov: »Kaj, ko bi poklicali župana?« Župan je prišel, toda ni mo.;el pripraviti ne moža ne žene do besede. Zupan je odšel domov, mož in žena pa sla molčala naprej do večera. Zvečer je župan spet prišel in vprašal sosede: »Ali nista še nič spregovorila?« — »Ne,« so odgovorili. — »Potem ostanite v hiši iu jima strezite,: je ukazal župan. — »Ze prav,« so rekli sosedje, toda kdo nas bo za lo plačal?« Župan je odgovoril: »Vas bo že kdo. Sicer pa visi tam na steni dober plašč: vzemite si ga, pa boste plačani.«
Tedaj je vzrojila žena in zakričala: »Kaj? Moj plašč da bi vzeli? Vzemite, kar je vašega, moje pa pustite v miru!« — »Aha!« je spregovoril zdaj tudi mpž. ■ Kar vstani pa pojdi pomit lonec za kašo!« In žena je morala pomiti lonec za kašo.
Kai moraš vedeti
1.	Kolikokrat hitreje gre sekundni kazalec kot kazalec ure?
OSA)
2.	V kolikem času se izležejo piščanci. (qaup 8S A)
3.	Koliko kantonov ima Švica?
Coz)
4.	Skozi katero evropsko državo ne vozi nobena železnica?
('!?HB1I lf°P3JS A
B0IAB7.jp af I>f '0UUBJ\[ ubs izojjs)
5.	Kako dolgo je milijon sekund, ka: ko dolgo bilijon sekund?
("Opjajajd iu
as BAjsfo.i BSoAosnisu)! po Bd puntaš uofiiui 'tup af puntaš uoft|i^)
6.	Kdaj je bil radij iznajden?
( aijno fadsoS od |>p6t 'T
7.	Kako dolg je kitajski zid?
(«®1 ooot af bzubj op nfrunfl po 'm>( ooot;)
8.	Kolike je ena in pol tretjine od sto? (-oe)
9.	Katera žival je postala najprej domača žival?
(s8d)