L s n I I I I MLOVKNh ■rr'.,;. j' - • . /1 IL--I t 8 '4 HUID 13 I _i_-_II I \ jlgEt AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY "Ammratt ppm?'* NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI : ll i . ' i mi i ' i r i i—jjjfrp— , I ____ Na 15 . CLEVELAND, OHIO, MONDAY jBBRUARY 5th 1923 LETO XXVI. — VOL XXVI ' r ' * Boj do konca. Nemška vlada se ne poda Francozom. f Hgwf^y-' € Berlin, 4. febr. Ker so se razširile govoric«, da se bo nemSka vlada podala francoskemu pritisku, je prišla v javnost ppl-uradna vladna izjava, da se nemška vlada ne misli nikdar podati, da bo vztrajala do konca v svojem odporu napram francosko-L belgijski nasilnosti, dokler I Francozi ne spoznajtf, da je okupacija Rhra nepostavna. / Položaj v zasedenem ozem-flflju je Se vedno nevaren. V P Koblenzu so morali včeraj Francozi z bajoneti fazgnati več tisoč glav broječo množico, ki je protestirala, ko so Francozi izganjali nemške u-radnike. V ostalem pa je prebivalstvo mirno. Tupasem se celo delavci vračajo na delo. Uradniki ne kažejo več toliko odpora proti Francozom. Vidi se, da nemški delavci ne morejo dolgo vztrajati brez dela, ker za štrajk niso bili pripravljeni. Medtem pa Francozi pridno plenijo premoga in ga pošiljajo v Francijo. Tupasem se Nžmcem posreči spraviti kak vlak premoga v Nemčijo. Pogosto streljanje se vrši ob Železniški progi, kadai* predrzni nemški strojevodje be^jjo z vlakom premoga v Nemčijo. V ostalem pa Francozi dobi-ffjb m&J mnogo manj premoga, kot bi ga dobivali, ako [ ne bi zasedli Ruhra. Odkar Hj so okupirali Ruhr, so Francozi izpeljali 200.000 ton pre-k moga, dočim bi ga Nemci pripeljali najmanj 460.000 ton, ako ne bi bilo okupasije. Francozi neprestano upajo, da bo - položaj vsak teden boljši. --o- — Cleveland je pričel v soboto zmrzovati in je zmrzo-val v nedeljo in ta teden ne bo nič kaj boljši. Toplomer je padel za 30 stopinj v nekaj urah. Vremenski prerok trdi, da bo šele od torka naprej nekoliko bolje, toda ne dosti. Mnogo oseb se je ponesrečilo na zmrzlih cestah. Zdravniki pa pravijo, da mrzlo vreme bo mnogo povzročilo, da se influenca ne razširi. — Dolžnost vsakega zavednega Slovenca je, da pozna svoje može, ki delujejo za narod. Seznanite se z njih deli. V našem uradu imamo • še par sto Učnih knjižic "Pe-f srni Ivan Zormana". Cena fe-kraani knjigi je samo $1.25, r in mi resno apeliramo na naše ljudi, da si nabavijo to knjig«* * — Gospodarski odbor, Kluba društev S. Nr. Doma ima svojo sejo v pondeljell, 5. febr. 1923. Pričetek ob 6.30 zvečer. Da ste navzoči vsi. — Starišem Osvald v Euc-lid>Ohk>, je umrla 4 let stara hčerka Ivanka, Narišem Čampa je pa štorklja prinesla dvojčke, katerih eden je umrl. i? » — Pretekli četrtek je uArl Anton Doline, ki je stanoval pri družini Chas. vNovincAni 16319 St. Clair ave. Star je bil 60 lett, doma iz Škofljice. V Ameriki je bival nad 30 let. Pri družini Novink %e je mudil zadnjih 17 let. Pogreb se je vreil v soboto zjutraj. Naj v miru fločiva. t — Pri Frank Dragoliču so dobili novo borderco, katero so fčeraj krstili za Marijo-Sylvijo. Botri Mary Molek Bacil influence Zdravniki so mu sedaj prišli na skd. Schenectady, 4. febr. Dr. Simon N. Flexner, od Roc-kefellerjevega zavoda je izoliral bacil, ki povzroča influ-< enoo.. Dosedaj zdravniki niso mogli vzroku influence priti do živega, odslej, ko poznajo bacil bo to veliko laglje. Dr. Flexner je včeraj znanstvenemu svetu naznanil, da bacil, ki je zadnja leta povzročil milijone smrti, je sedaj poznan. Ta bacil je tako majhen, da če ga tisočkrat povečate, ga bodete komaj razločili z najfinejšim drobnogledom. Sedaj je treba iznajti anti-toxin, zdravilo, ki bo uspešno ustavilo in-fluenco, ki je pravkar zopet i začela delovat^ v Ameriki. Dr. Flexner daje kredit za iznajdbo influenca bacila dr. Gates in dr. Olitskiju, ki sta oba na Rockefellerjevem za-; vodu več let iskala vzrok silovite morilke človeštva. Ako se posreči iznajti serum, se bo milijone ljudem ohranilo življenje. Zdravniki imajo mnogo upanja, da se serum gotovo dobi. štatistika kaže, > da je od leta 1910 do marca meseca 1919 umrlo nad 25 miljonov oseb za influenqo. : Epidemija leta 1918 je ubila tisoče vojakov na zavezniški • kot* na nemški strani. Pred dvema letoma «6$ šli znanstveniki na Rockefellerjevem zavodu na delo, da odkrijejo bacil, ki povzroča in-fluento. In danes zdravniki trdijo, da lahko kontrolirajo i ta bacil kot n. pr. črne koze, , katera bolezen je» svoja leta , ubijala milijone. Dr. Flexner i pravi, da se dobi ta bacil samo takoj v začetku pojavlje-nja influence. Dali so mu ime "bacterium pneumosin- ■ tees, kar pomeni, da je to ba-; cil, ki rani pljučno kožo na • ta način, da se ne more upi- I rati drugim napadom bacilov, - v nosu in grlu. I . --o- . _ Policija je aretirala tri . moške in eno Žensko, o kate-. rih sumi da so umorili 26 let- ■ nega Antona Sciascia, kate- - rega truplo so dobili pretekli • četrtek na Edgehill Rd. U-mor se je pripetil v avtomo- - bilu, kot trdi policija, dočim l je aretirana ženska z 18 me-i sečnim otrokom v naročju, t mirno gledala, kako so moril- > ci morili Sciascija. Povod - umoru je, kot so dognali de-i tektivi, sledeč: Sciascia se je » zaljubil v neko žensko, in • njen mož je tetfiu kmalu pri- > šel na sled. Ne da bi mož kaj povedal Sciasciu, ga je povabil na avtomobilsko vožnjo. i Še poprei pa je Šel k svojemu . botru, Kateremu je razodel ) svoj načrt, in boter je bil zadovoljen, da pomaga pri • umoru. Oba sta najela Še i tretjega moškega za umor. V i sredo zvečer so vsi trije prišli • z avtomobilom pred hišo Sci-! ascija in ga povabili na vožnjo. Sciascia, ki ni sumil ilič, I je šel v avtomobil zajedno z I žensko, v katero je bil zaljub-i ljen. Ženska je vzela otroka ; s seboj. Na Jdgehill Rd. in . Overlook ftve. so ga prisilili, > da je šel iz avtomobila, in tu s ga je eden izmed morilcev • vstrelil v hrbet, da se je zgru- - dil, nakar so vsi trije začeli streljati v truplo še potem, > ko je bilo mrtvo. ) — V bolnišnico se je podala - Mrs. Urbanič iz. Bliss ave. : Želimo ji prav hitrega okrevanja. Plinove cene. • > Ta teden se bo odkrilo kaj se plača. Ako ne bo mesto pazilo na riove plinove cene v Clevelandu, se zna zgoditi, da bo plinova družba v nekaj mesecih naredila milijone, ljudje pa bodo plačevali, da bodo črni. Pomisliti je treba, da za delavca račun po $6 do $10 na mesec za plin že veliko zaleže, in mora delati dva do tri dni samo da za. plin zasluži. Raditega je mestni direktor postav, Mr. Lamb, sporočil mestni zbornici, naj se nikar ne prenagli v pogajanjih s kompani-jo. Kompaniia mora najprvo dokazati, zakaj zahteva toliko za naravni plin. V torek se snide odbor mestne zbornice s podpredsednikom in generalnim ravnateljem plinove družbe, da se konečno pomenijo kako in kaj. Zadeva z naravnim plinom kar se tiče Clevelanda, je zelo kočljiva. The East Ohio Gas Co. je kompanija, ki skrbi, da dobiva Cleveland plin. Toda ta kompanija sama ne produci-te plina, to je, nima virov naravnega plina v svojih rokah. Kupuje plin od The Hope Natural Gas Co. Ta kompanija posluje v West Virginl-ji. Ona ima plinove vrelce, iz katerih po ceveh napeljuje plin na prosto, nakar ga prodaj« drugim kompanijam, in te kompanije potem prodajajo plin odjemalcem v mestih. To je, da je treba plačati dvojni profit kompanijam. Kompaniji, ki dobiva plin iz zemlje in kompaniji, ki ga napeljuje v mesta in prodaja. Zato je plin tako drag. Znano je pa tudi, da so skoro isti delničarji v East Ohio Gas Co. kot so pri Hope Natural Gas Co. Naša kompanija, East Ohio, trdi, da mora plačevati veliko več Hope Natural Gas Co. kot lansko leto. Zato mora biti tudi plin dražji za Clevelandčane. Izvedenci, ki se razumejo na poslovanje takih kompanij, računajo, da bo plinova družba naredila v prihodnjih petih letih $6.500.000 izvan-rednega dobička samo od onega $1.00, ki ga bo računala za prvih 1000 kubičnih čevljev. Prihodnji torek s & bo za gotovo vedelo, kako in kaj je z naravnim plinom v Clevelandu, katerega rabi 225.000- družin in odjemalcev. ~ * :-o ■ ■ — Pet dijakov Western Reserve univerze je sprejelo službo kot vohuni prohibici-je v East Clevelandu. Obljubilo ,se jim je, da dobijo 25 procentov od onega denarja, katerega plačajo kršitelji prohibicije, ki so spoznani krivim na sodniji, ako so jih vohuni aretirali. Ob koncu nieseca pa, ko so zahtevali denar, se jim je povedalo, da ne morejo dobiti ničesar, in prihodnji teden bo 'morala mestna zbornica v East Clevelandu narediti posebno postavo, da plačajo vohune prohibicije. — Približno 3000 novih hlft nameravajo zgraditi letos v Clevelandu. Upanje na dobro gradbeno sezono je povzročilo, da je^alavbeni material precej dražji kot je bil lansko leto, kljub temu se pa bo zidalo, da bo veselje. — Pričakuje se 5e mnogo jako mrzlega vremena ta mesec, kot nam obljubujejo vremenski preroki. Posojilo Affoiji •'.ja^Hi - Bodočnost Avsttfj (e je se-daj bolj vaitia. Pariz, 4. febr. Mvstrija je rešena zaenkrat finančnega propada, ki ji je fbliko Časa grozil. Liga Narodov je s sodelovanjem raznih zavezniških držav rešila problem avstrijskega bankerota. Skoro vsa Evropa bo pomagala Avstriji, da pride db denarja, katerega tako neobhodno potrebuje. Avstriji se je dovolilo 650.000.000 zlatih kron mednarodnega posojila, kar znaša po današnji avstrijski veljavi nad 7.000.000.000. 000 avstrijskih krfn. Posojila garantirajo Anglija, Francija, Italija in Čefka v svoti do 84 procentov, 6stalo svoto pa garantirajo španska, Belgija, Švica, Švedska, Danska, Norveška in Nizozemska. Avstrijska vlada je skrajno vesela, ker je dosegla posojilo, kajti na ta način bo lahko ohranila' svojo politično neodvisnost. To. pomeni, da je Av|)rija sedaj zadovoljna, da bstane kot samostojna držaj«, ker sicer, ako ne bi dobflk posojila, bi gotovo se priključila Nemčiji. Avstrijsko IflMstvo, kot naznanja kancler § Seipel, je dobilo novo naddjin upanje, da pride k boljMmu življenju. Zavezniki m naredili skrajnodobro deloko so preskrbeli za Avšfrljo mednarodno, posojilo. Avstrija, da baje potrebuje, le nekaj let samostojnosti in finančne pomoči, pa bo zoflet sebe lahko preživljala. — Nesrečna ^ ljubezen je potisnila morilno orožje v roke 21 letnemu Josipu Mascjiku. Bil je do las zaljubljen v lepo 16 letno Esther, in za božič ji je kupil celo diamantni prstan ter mislil, da sedaj ni nobenega napotja več njegovi sreči. Pa zadnji teden pride dekle in mu izroči prstan nazaj, rekoč, zdaj je pa ljubezni dovolj in goodbye! Fant je šel domov, prijel za revolver in se pihnil. Zdravniki v bolnišnici dvomijo, da bi ozdravel. —. Ta mesec imate čas, da plačate račun za naravni plin do 12. februar!ja, do 12. ure opoldne. To j6 raditega, ker pade 10. dan v mesecu na soboto, in v tem slučaju kompanija vedno dovoli dva dneva odloga. Zadnji čas torej, da plačate račune za plin je do pondeljka, 11 febr. do 12. ure opoldne. — Pod $15.000 varščine je bila stvaljena Mrs. Josie Lauby, ker je na ifeki mladi ženi zvrSila kriminalno operacijo. DotiČna Ženska se sedaj v bolnišnici bdrl s smrtjo* — Na Washingtqttov rojstni dan, 22. februarija se priredi vsem učencem državljanske šole velik in sijajni sprejem v veliki dvqfani mestne zbornice v City Hall. Vsak kdo pohaja od septembra meseca lanskega leta naprej v državljansko šolo, dobi povabilo, da pride ^ ni to slavnost. Razni izmtni govorniki od blizu in daleč bodo govorili, igrala bo godba, nakar se razdelijo velike diplome. Podrobnosti naznanimo ob času. 4 — Anton Novak in Anton Jakopič oba iz Edna ave. in oba delata v isti tovarni, sta oba prestala precej težko se ,ima obrača na boiie. Ali bo vojna? Nemci skrivej pripravljajo armado. Hague, 4. febr: Glasom jako zanesljivih poročil, ki so t dospela sem, Nemčija v res- r niči zbira moštvo, da pripra- r vi izurjeno armado. Prosto- t vol)ci se oglašajo po vsoh i mestih, in vojaki, ki so nek- I daj služili v armadi, se dne- ^ vno oglašajo za vojaško slu- 1 žbo. Po vsej Nemčiji se opa- j zuje nenavadna vojaška Ži- j vahnost. Nemci, ki ,so tekom j vojne dezertirali ali! pomaga- ^ 11 sovražniku, in /ki so bili s pozneje pomiloščeni, so da- i. nes aretirani. Velike nemške ^ industrije so sklenile velike s pogodbe z Nizozemsko in I drugje za dobavo velikih s množin bakra in jekla. Par- c nik za parnikom vozi to bla- i go preko Gdanjskega v Ru- i sijo, kjer se izdeluje orožje 1 in municija za Nemce. Prvi i nemški kapitalist. Hugo ; Stinnes, je v Rusiji listano- j vil ogromne tovarne za mu- J nicijo. Vse te tovarne so ja- 1 ko zaposljene in ruski bolj- i geviki v tem delu jako pod- 1 pirajo nemške kapitaliste, i Drugi nemški kapitalist, i Krupp, je prevzel ogromne i Putilove tovarne za izdelova- j nje munjcije v Petrogradu. i Gotovo sicer še ni, če je i orožje, ki si sedaj izdeluje v < Rusiji v ogromnih množicah, i namenjeno za Nemčijo air ] za Rusijo, toliko je pa goto- j vo, da Nemčija računa na i pomoč Rusov v slučaju voj- < ne. . i .--o— N 1 POGON NA MOKRE « | V WASHINGTONU. Washington, 4. febr. Poli- ] cija in detektivi zvezine via- ' de so včeraj v tem mestu u- ' prizorili velikanski pogon na 1 prodajalce opojne pijače in ( njih odjemalce. Pod vod- ! stvonr nekega prebrisanega 1 detektiva iz Kentuckya, ki ( se je znal izvrstno preoblači- 1 ti in izsledovati kršilce pro- : hibicije, je policija obiskala ( nad 60 prostorov, kjer je aretirala 90 oseb, med njimi 12 žensk. Objednem je za- | plenila 300 galon žganja. Pogon se je začel ob enajstih dopoldne in je trajal pozno v noč. Takega pogona še niso imeli V Washingtonu, odkar je upeljana prohibicija. Omenjeni detektiv Asher je preoblečen kot voznik leda, premoga ali kot uglaševjftelj glasovirjev dobil pristop v privatne hiše. Kot pobira*-smeti je kmalu dobil mnogo praznih steklenic od žganj* Nin si zapomnil hišo, kjer je dobil take steklenice. Vse te hiše je včeraj obiskal z detektivi in policisti, in v vsaki hiši, katerokoli so obiskali, so dobili prepovedano žganje ali vino. Osebe, k* so bije aretirane, so bile stavljene vsaka po $1500 varščine, da pridejo k zaslišanju. VEČ KOT 400 PREMOG AR JEV PONESREČENIH, Berlin* 1. febr. Več kot 400 premogarjev se še vedno nahaja v rudniku v Beuthen, Poljska šleska, kjer se je pripetila razstrelba. 35 mrtvih trupel so dosedaj pripeljali ven, dočim so jih 165 rešili. V jami je delalo nad 600 premogarjev, ko se je pripetila razstrelba. -o- — 50.000 nemških mark se dobi za en ameriški dolar. i Malt in Jeff! I Dva nevarna roparja v ] W. Va .aretirana. Tako je! Ce ste vi slučajno ropar, vas brani postava, in s nobena sodnija vam niče&ar < ne more. Ali se pa sodnije ] tepejo za njega, za roparja, 1 kdo mu bo boljše postregel, i Policija v Huntington, W. 1 Va. je pred nekaj dnevi vje- i la dva roparja, ki imata nič < manj kot devet nasilnih ropov na vesti v Clevelandu. J Ker sta bilai prijeta v West < Virginiji, ne moreta biti po- ] slana v državo Ohio, razven , če governer države West i Virginije dovoli. Oba roparja se pišeta John Kmetz in ) Louis Enben. Pred božičem sta ^poslovala" v Clevelan- i du, kjer sta najraje obiskovala lekarne. Vsak večer sta izropala drugo lekarno, in med drugim tudi razorožila nekega policista, ki je bil poslan, da ju aretira. Oba roparja so imenovali-"Mutt and Jeff", ker je Kmetz jJrav velike postave, Eltien je, pa majhen. Potem ko so jima tla v Clevelandu postala prevroča, sta šla na potovanje, in v Chillicothe, Ohio, sta izropala neko zlatarsko trgovino. Policija v Chillicothe je razpisala $500 nagrade onemu, ki jih dobi. In dobila je oba roparja policija v Huntington, W. Va. T*koj ko se • Triggers; Ta^tr arammu, je poVcijski načelnik iz Clevelanda poslal v Huntington dva detektiva, da pripeljeta roparja v Cleveland, toda policijski načelnik * Huntington se je po&komnil nagrade razpisane v Chillicothe in izjavil, da pošlje roparje raje v Chillicothe, kjer sta izvršila en sam rop, kot v Cleveland, kjer sta izropala najmanj 9 trgovin. Posledica je, da v Chillicothe bodeta obsojena na eno leto zapora, ako sta spoznana krivim, dočim bi v Clevelandu dobila dosmrtni zapor. Tako strežejo oblasti roparjem, in ni čuda, da jih je čimdalje več. Ko so oba roparja v Huntington aretirali, jih niti preiskali niso. Pri sebi sta imela male žage, s -katerimi sta začela žagata železne droge v ječi, in bila bi skoro na prostem, da jih jetničar ni slučajno opazil. Clevelandski detektivi se vozijo semintja, brzojavke švigajo iz države v državo, prosekutorji se vozijo v Columbus in West Virgini-jo, več sto dolarjev se je že K^edaj uporabilo za oba ro-, parja, ki sta prav vesela in zadovoljna. o * John D. Rockefeller se je v Floridi precej prehladil. Kot časnikarji prinašamo to "važno" novico, ker smo tu-. di mi prehlajeni. In zakaj bi bil Rockefeller več kot mi. , - Policijski voz je zadnjo soboto se mudil v okolici 72. ceste, kjer so iskali kotličke. Ko se je voz vračal nazaj na postajo, sta zaslišala policista, ki sta vozila ' policijski voz, neko kričanje. Sla sta v : hišo na 3516 E. 72nd St; kjer 1 je gorelo in sta potegnila iz , plamenov Mrs. Fannie Staw-■ ski, katero sta naložila poleg i kotlička v policijski voz in v t St. Alexis bolnišnico. Rešila sta ji življenje. Mrs. Stawski je čistila peč, pa je pozabila t zapreti plin, nakar je nastala razstrelba in ogenj. — Plačajte račune za elek-: triko w našem uradu ob pravem času. Nobene nagrade. Preds, Harding jo bo znal preprečiti L i Washington, 4. febr. Predsednik Harding je zopet nastopil proti bivšim vojakom ' Zjedinjenih držav, da ne dobijo nobene nagrade ali odškodnine. Že enkrat, ko je kongres naredil postavo, glasom katere bi bivši vojaki dobili skoro $4.000.000.000, je Harding dotično postavo vetiral. Sedaj pa, ko se vrše dogovori, kako bo Anglija plačala nazaj kar dolguje Amerike, se je v kongresu sprožilo mnenje, če bi ta da-nar, ki ga Anglija plačuje nazaj, se uporabil za bivše vojake. Predsednik je takoj nastopil. Včeraj se je ameriška komisija za poravnavo dolga konečno veljavno domenila z angleško komisijo, kako se bo dolg plačal nazaj. Kakor hitro pride iz Londona potrdilo te pogodbe bo Harding kongresu naznanil, naj naredi posebno postavo,/a bo pogodba veljavna. Kot je bilo že omenjeno, se ie nare-> dila med Anglijo in Ameriko pogodba, glasom katere bodo Angleži odplačevali svoj dolg prihodnjih 62 let. Na dolg plačujejo tri in pol procenta obresti. Ta denar bi po mnenju mnogih kongresma-nov morali dobiti bivši vojaki, toda Harding temu absolutno nasprotuje'in pravi, da P ves denar, bodisi v plačilu ha obresti ali na kapital, se mora uporabiti za odplačilo onM obveznosti, katere ima Amerika. Računa se, da bo Anglija v 62 letih plačala vsega skupaj Ameriki ogromno svoto $15.000.000.000. Originalni dolg znaša le $4. 000.000.000. e —- Policijski prosekt^orski urad je začel preganjati zdravnike, ki ne sporočajo na mestni zdravstveni urad porodov, pri katerih so bili navzoči. Prvi je bil aretiran dr. A. H: Gill, 2224 E. 79th St. Več kot deset porodov ni naznanil. Izjavil se je, da ni imel tozadevnih listin in nič časa. Kazen, če se ne sporoči porod zdravstveni oblasti znaša od $5 do $50 za vsak slučaj. — V stavbeni industriji se že gibljejo radi plač, ki se bodo letos plačevali. Plaster-ji so že dosegli zboljšanje plače. Dobivali bodo $1.25 na uro, kot leta 1020, ko so bile plače največje. — 23 Grkov je policija pripeljala na sodni jo v sredo 1 pred sodnika Terrella. Obtožila jih je gemblanja.A Toda dokazati ni bilo ničesar, in sodnik je vse skupaj spustil. o- KRVAVI UPOR V MEKSIKI. Mexico City, Mex., 4. febr. Tu so nastali krvavi poboji med delavci, policijo in vojaštvom. Računa se, da je včeraj bik) ubitih najmanj 14 delavcev in 40 teško ranjenih. Delavci zaposljeni pri cestni železnici so nekaj časa štrajkali, nakar so se pobotali s kompanijo in obljubili zopet delati Toda rdeči element med delavstvom Je hujskal še naprej in prignal stvar tako daleč, da so rdeč-karji streljali na delavce, ki so začeli delati Tem* delavcem je prišla na pomoč policija in vojaštvo. Vojaštvo je dobilo povelje ostro streljati na uDomike. - r mk AMERIŠKA DOMOVINA (AMERICAN HOME). # ISSUED MONDAY, V1DNMDAT AND FRIDAT _____— . -------■ ------JI .—■rsagar NABOCNDfA: Za Ameriko - - - $4.00 i Za Cleveland po posti $5. Za Evropo - - - - $5.50 | Posamezna številka Sc Voa Dl*ma dental tal daur *«J ae po«Ua na "Amerlika Donurrtaa" #11» S? CI^ AtTn.K. Clriuff OuTtU. Princoton 189, RendolphjMl JAMES DEBBVEC, Publisher,________LOUIS J. PIRC, Editor RMd by 25.OH Slevaalaaa In Ut« City of Cleveland and elsewhere. Advertising ratee m repe*. Anmief ta spirit Foreign In language oaly Entered m second elapa mattar January *th, 19», »t the post office at Cleveland, Ohio under the At at Marok *rd, 167». _ ' No. 15. Mon. Febr. 5th 1923 Amerika napram Evropi. Leta 1920, ko se je vršila kampanja za predsedniške volitve, so republikanci zmagali, kot se trdi, iz vzroka, ker so nastopili proti Wilsonu in njegovi politiki napram .Evropi. Wilsonova politika je bila, da Amerika postane članica Lige Narodov ter se aktivno udeležuje sestankov, konferenc in kongresov evropskih narfcdov. Program republikanske stranke pa je bil: Proč z Evropo, Amerika naj bo sama za sebe, in evropski prepiri naj ostanejo v Evropi. Toda vse nekaj druzega je govoriti na volivnih shodih, potem pa praktično spolnovati obljube. Danes mora Amerika, proti svoji l&fctni volji, sodelovati v evropskih vprašanjih, .radi-česar se nahaja danes ameriška vlada v jako čudnem položaju. Na eni strani bi bila vlada rada dosledna svojim obljubam in prepričanju, a drugi strani se pa "neuradno" vtika v evropska vprašanja. To nedosledno politiko ameriške vlade je precej zna-fajno orisal newyorški časopis "The National", ki piše: "Naj mislite karkoli o Ligi Narodov, pa je vsakemu inteligentnemu opazovalcu svetovnih dogodkov znamo to: Obnašanje naših uradnikov, ki vodi ameriško zunanjo politiko je naravnost škandalozno. Če bi Mr. Harding zastopal najsibo katerokoli stališče, tedaj bi ga morali spoštovati. Toda nesreča je ta: Harding nima nobene politike, in če danes zavzame eno stališče, pa pride drugi dan, obrne kaf je mislil prvi dan in zastopa zopet popolnoma drugo stališče. Kar je še bolj neumestno, nobenega skupnega dela ni njed državnim tajnikom in med predsednikom. Ako n. prr predsednik v Beli hiši naznani časnikarskim poročevalcem ta ali oni korak ali ukrep ameriške vlade, tedaj ie prav gotovo, da državni tajnik Hughes bo drugi dan nekaj čisto druzega prinesel v javnost. Tako n. pr. je bil predsednik Harding popolnoma drugega mišljenja kot državni tajnik Hughes o predlogu glede vojne odškodnine, kakor je bil predložen francoski vladi. Tako n. pr. državni tajnik Hughes nasvetoval francoski vladi, da pozove konferenco strokovnjakov, ki naj uredijo vprašanje vojne odškodnine. Predsednik Harding je pa en dan prej nasvetoval in priporočil, da Če se vrši kaka konferenca, naj jo tvorijo samo državniki, ne pa strokovnjaki. Ni Čuda torej, da se senatorji bojijo začeti kaj resnega, ker dobro vedo, da če pride do kake konference, da bi jo pokvarili gospodje Harding, Hughes in Hoover. Ker ima vsak svoje prepričanje. In ko se človek spomni republikanskega hvalisanja in kritiziranja Wilsona, če se spomni, ko so republikanci obljubovali, da če oni dobijo zunanjo politiko Amerike v roke, da jo izroče v reke spodobnih mož, tedaj nam prihaja grenak nasmeh na ustna, objednem pa žalostna zavest, kako republikanci ponižujejo Ameriko tyred svetom. Kalinin je eden prvih boljševiških magnatov, je predsednik vseruskega izvrševalnega odbora, torej kadar on govori, mora že govoriti resnico o boljševizmu. Kalinin je te dni izjavil, da zahteva, ki fo stavi Anglija Turkom, za svoboden prevoz vojnega brodovja preko Dardanel, je naperjena proti — Rusiji. Kalinin je nadalje izjavil, da vsi dogodki jasno pričajo, da mora imeti Rusija močno armado in mornarico. Le vojaštvo je zaščita vlade. Hml Tako govori "zastopnik" delavcev, četudi ni od delavcev postavljen, da govori v njih imenu. Vsak kdor ima pol unče soli v glavi bo rekel, da Kalinin govori pametno. Dokler je nevarnost na svetu, tedaj je edina obramba proti nevarnosti — močna armada. Toda, za naše "boljševike" velja to samo za — Rusijo. Nihče drugi ne sme iijieti armade kot rdečkarji, da bi po ljubi volji klali in morili, kar je njih glavno opravilo in poklic. N. pr. "Prosveta" in "Prole-tarec ima vedno dovolj psovk in zgražanja, kadar se govori o ameriški ali o jugoslovanski armadi. Ameriki in Jugoslaviji je namreč po nazorih chicaških rdečkarjev prepovedano imeti armado. Ta je dovoljena samo ruskim Židom. In vendar ima ameriška ali jugoslovanska armada isto nalogo kot ruska: brniti domovino in svobodo pred zunanjimi sovražniki. Mi razumemo te ptiče. Ako ne bi bilo ameriške armade, tedaj bi vsak Ruthenberg ali Debs ustanovil svojo ter, plenil po Ameriki brez kazni, ali vsak Žid bi v Jugoslaviji komandiral ter ji sedel na vratu. Toda rdeči bratci naj bodo kar pomirjeni, da je gotovo, da iz te moke ne bo — rdeče potice. ŽRTEV PRAZNOVER-STVA. (Resnična dogodba.) V bližini naše vasi na samem je stala hiša premožnega posestnika Romana Budi-gaja, ki je daleč okoli slovel, zaradi svojega bogastva, pa, tudi zaradi svojih čudnih in praznoverskih nazorov. Njegovo posestvo je merilo več ,sto oralov, premogel je polne hleve različne živine in razpolagal z velikimi svotami denarja. Imel pa je slabo lastnost, da je vso gotovino držal v svojih skrinjah in je ni maral vložiti v hranilnico, do katere nekako ni imel zaupanja. Da je bil trd in pohlepen skopuh, menda ni treba posebej omenjati. Čudnih nazorov je bil Bu-digaj. Rad je pripovedoval različne dogodke, katerih resničnost je vedno podpiral s pričami, a vedno le s takimi, ki so že davnO legle v grob. Verjel je v coprnice, I škrate, povodne može in druga skrivnostna bitja. Pripovedoval je, kako je njegov pokojni sosed videl coprnjco v oblakih jahati na metli; kako je še istega dne padala toča po polju dveh posestnikov, ker sta nekoč v gostilni trd'la, da coprnic ni in jih ni. Budigaj je večkrat pripovedoval, kako je pokojni občinski sluga enkrat na kva-terno sredo na križišču cest našel plešočega škrat, škrat je bel oblečen v črno suknji-co in v kratke rdeče hlačice, Mi ■ M v ■ • .„ T«*yJ ' ...l J. .' • : na glavi pa je imel rdečo ka-pico s cofom. Ko je škratek zapiskal na piščalko, je priletelo večje število drobnih možičkov. škrat jim je dal različna povelja. Ko je zopet zapiskal na piščalko, so se naglo razgubili na vse strani v dupline in soteske čuvat zakopane skrite zaklade. Ko se je pokojni sluga pozneje nekoč pozno vračal s svatbe domov. je na istem prostoru zopet našel škrate. Enega je zasledoval, in ko sta prišla blizu zaklada, je sluga videl denar cveteti. Cvetje je bilo svetlorumeno, ampak sluga ni imel korajže, da bi b;l škrata pregnal in se polastil cvetočega zlatega zaklada. Takih in enakih pripovedk je vedel Budigaj nešteto. O vsem tem, kar je pripovedoval, je bil trdno prepričan, da je čista resnica. To prazno-verstva pa ga je stalo visoko svoto. Pritepla sta se nekoč v našo vas dva • zrela potepuha. Ko sta zvedela za Budigaje-ve lastnosti, sta iz bakra skovala več tisoč komadov v obliki deset in dvajsetkronskih cenikov. Posel se jima je izvrstno posrečil. Ponarejeni denar sta spravila v star kotel, katerega sta zakopala na Budigajevi njivi. Naslednjega dne sta se podala k Budigaj u; našla sta ga samega doma. Skrivnostno in tajnost-no in tajinstveno sta mu razložila, da sta videla ponoči na njegovi njivi cvetetf zaklad. Budigaj je verjel. Pričeli so ! se posvetovati, kako bi se zaklad dal dyigniti. Potepuha i sta omenila, da se to da izvršiti brez vsake nevarnosti, treba je le zadeti pravi čas. "Najugodnejše bi bilo na ; kako kvaterno sredo, okrog < polnoči, ker takrat škrati na : poziv svojega poglavarja zapustijo straže pri zakladih," J sta prigovarjala potepuha, 1 "za dvignjenje zaklada pa je j treba Žrtvovati tudi kako i manjvredno živinče, ker isto i po dvignjenju zaklada itak ' gotovo pogine." Predlogi so bili Budigaiu prav po volji. Komaj je čakal 1 kvaterne srede., \PriSla sta potepuha, s seboj sta prinesla blagoslovljeno Železno 1 palico, ki je potrebha, in vsi trije so se s staro malovred-no kobilo podali na določeno mesto. Budigaj je opravil ceremonije, kakor je slišal in vedel. Začeli so kopati, in glej, motika je kmalu treščila ob kotel in zažvenketali so cekini. Budigaju je vz-trepetalo srce. Skočil je v jamo in s tresočimi rokami začel s pomočjo železne palice spravljati zaklad iz zemlje. ' Odnesli so ga na Budiga-jev dom, prešteli so zlatnike, bilo jih je tri tisoč. Vedeli pa niso, kako se naj razdelijo. Pogodili so se konečno, da Budigaj vzame eno polovico, potepuha pa drugo. Ko je bila delitev končana, si je Budigaj ves blažen po-mel roke, kajti njegovo imetje se je silno "pomnožilo". Medtem pa sta potepuha začela obupno tarnati, kaj naj počneta s tako svoto zlatega denarja. Svet ju pozna, da sta siromaka, in vsakdo bo mislil, da sta denar izmaknila. Zafo sta prosila Budigaja, naj jima za božjo voljb zlatnike zamenja s papirnatim denarjem. Rekla sta, da mu tudi nekoliko popustita pri zamenjavi. Budigaju je bilo to všeč, stopil je po shranjene ba'nkovce ter jima izplačal dogovorjeno svoto. Se isto noč sta potepuha izginila brez vsakega sledu. Ko je posvetilo „ jutro, je Budigaj že zopet tičal pri denarju. Stel je in štel, a vedno težje mu je bito v duši. Njegovi cekini niso zveneli čisto in jasno, a tudi barva se mu ni zdela pravil-, na. Vzel je peščico teh cekinov in se odpravil v trg na davkarijo. Tam so mu povedali, da njegov denar še od daleč ni videl zlata, temveč — ojoj — da je iz bakra. Budigaju je koprnelo srce. Omahujoč, s tresočimi koleni se je odpravil nazaj proti Jornu V copernice in zaklade ni W verjel. Bolehal p* je od togote. Letos spomladi smo tra ookooall. F I. P. KJE h NEVARNOST? (Za Am. Dom« spisal Milan Sla jej Napram najnovejšemu koraku francoske vlade, namreč vojaški zasedbi gotovih delov Nemčije, posebno premogovnega ruhrskega difc-trikta, zavzema nekatero naše slovensko časopisje odklonilo, da, celo sovražno stališče. Očividno v tem pogledu nima lastne sodbe, amr pak sledi tendencam angleškega Časopisja, ki iz lahko umljivih vzrokov ne odobrava francoskega ukrepa. Ako promatramo celo stvar z obče slovanskega stališča ,in iz tega staličša moramo gledati na ta dogodek, potem nimamo pač nikakega vzroka deliti nemške žalosti in strahu, posebno še, ako pomislimo, da je bila politika Nemčije, notranja in zunanja, vedno naperjena proti nam Slovanom. Pomisliti moramo, da je bil ravno Berlin tista ča-rovniška kuhinja, kjer so se delali "recepti za germanizira-nje in iztrebljenje Slovanov, da je Berlin neprenehoma Šuntal pokojno Avstrijo proti njenim Slovanom in jo v tem boju tudi podpiral^ poklicati si moramo v spomin, da je bil Berlin ognjišče nestrpnosti in sovraštva proti vsemu, kar je dihalo slovanski zrak, da je iz Berlina vel oni usodni in imperialistični in kajzerski duh, ki je v veliki meri bil vzrok svetovnega požarja. Ne velja ugovor, češ, nemški narod ni odgovoren za Čine prejšnje svoje vlade; kajzer je zginil, pruski junkqrji (plemenitaš!) so ob svojo moč in sedajna parlamentarna vlada, ki je izraz ljudske vol j v ima najboljše namene, da popravi to, kar so zagrešili drugi. Ako kateri narod, * potem je bil in bo nemški narod v polni meri odgovoren za vse zlo, katero je ustvaril prejšni režim in katerega kopija je sedajni. Od univerzitetnega profesorja, ki je profaniral znanost, da je dokazoval svojim slušateljem I kulturno misijo Nemčije, do zadnjega vaške-ea lju&ko-šolskega učitelja, ki je drilal svoje učence: "Deutschland, Deutschland ueber alles", od nadutega pruskega oficirja do slednjega rajhovskega prostaka, od Marxa, očeta "mednarodnega" socializma do najneznat-nejšega socija, od liberalca' do konservativca — vsem je prešlo sovraštvo do Slovanov, v meso in kri. vsem je bil ideal Nemčija, ki z bičem v roki kroti druge uporne narode, vsem je bilo geslo: "Ml se bojimo Boga, sicer pani-kogar druzega!" Tak duh je prešinjal nemški narod pred svetovno vojno, ga vodil med njo, in ga ni zapustil niti sedaj, ko s? je vsa nekdanja nemška moč razblinila v nič. Francozi vedno bolj uvilde-vajo, da se njihovi sosedje še ( nikakor niso, dali ugnati v, kozji rog, nasprotno, da so začeli proti njim novo vojno, tiho sicer, a tembolj nevarno, vojno gospodarskega značaja, namreč in da iste neprestane nemške trditve o iie-zmožnosti Nemčije, da plača vojno odškodnino, niso ničesar druzega kot dobro preračuna nemška taktika pod raznimi pretvezami zavlačevati izvršitev obveznosti mi-rovhe pogodbe v nedogled-nost. To bi privedlo Francijo, ki je imela izmed zaveznikov največ krvnih in financiiel-nih žrtevt na rog gospodarskega propada. Potem bi bili zmagovalci pravzaprav Nemci. Francozom ni preostajalo druzega kot ž oboroženo pestjo prisiliti trmaste Nemce k izplačevanju^ vojne odškodnine. Bodočnost bo pokazala ali in v koliko se bo Francozom njih akcija posrečila. Konečno pa za Nemce ne bo druzega izhoda, ka- kor se lepo ukloniti in vživeti v ulogo premagancev In to kmalu, ker »tMfcl.za vzdr-. Francozi ne bodo plačali iz svojega žepa. Na drugi strani pa grozijo Francozi z okupacijo premogovnikov zadati smrtni udarec vsej nemški industriji, glavnemu viru nemškega narodnega bogastva. Evo kazni za grehe nemške nenasitnosti in me-galoma nije. Nemci se bodo morali prebuditi iz onega histeričnega zamanknjenja, v katerem so gledali peruti nemškega orla, razprostrte nad vso zemeljsko oblo in uvideti ,da za nje obstoji edina rešitev v tem, da stopijo iz svojih zračnih gradov zopet na realna tla in z vsemi močmi delajo na restavraciji domovine in za ohranitev blagonosnega, svetovnega miru. Mi Slovani se kaj radi uda-jamo neki bedasti sentimentalnosti (čuvstvenosti). Zgodovina nas še , ni izučila dovolj, da bi s treznimi očmi gledali dogodke, ki se vršijo okrog nas. Toda sentimentalnosti nima mesta v politiki, in najmanj se ji puste voditi Angleži, akoravno na vso sapo dopovedujejo svetu, koliko krivico "počenjajo" Francozi. Ako pa pogledamo na globlje vzroke tega angleškega kričanja, bomo takoj spoznali, da Angležev ne vodijo pri tem kaki občečlo-veški pravičnosti, ampak da nasprotujejo francoski zahtevi po brezpogojni vojni odškodnini zgolj s staljšča svojih koristi. Angleži ne vidijo radi tekmecev. Najnevarnejših, Nemcev, so se žeznebili s tem, da so jim pobrali kolonije, uničili vojno brodovje, se polastili trgovske mornarice in si za dolga leta zasigu-rali prepotenco na morju in Osvpjilt velik del svetovnega trga. Sedaj bi se radi otresli nadležnih zaveznikov. Francozi pa bi lphko postali njih opasni konkurenti, posebno Še ako bi se jim posrečilo dobiti vojno odškodnino. To je torej zadnji in glavno vzrok arigleške nervoznosti. Ne zagovarjam francoskega koraka. Tudi se ne bom Ipuščal v vprašanje, v koliko je ta korak upravičen. Politika Francije nam je tuja, kakor recimo, politika andorske republike. Nas zanima ta najnovejši dogpdek le v toliko, v koliko^r se tiče nas Slovanov in naše jugoslovanske domovine posebej. Tukai pa nikakor ne moremo deliti' misli angleška in od Angležev inspiranega časopisja. Ravno Francozi lahko odstranijo nemško nevarnost za nas. Res je, da se momen-tano vsa nemška pozornost obrača na zahod, res je tudi, da Nemce veže nekako navidezno prijateljstvo z boljše-viško Rusijo. Toda v dogled-ni bodočnosti za Nemce ne bo več francoske nevarnosti, v Rusiji ne več vlade nemških židov, in Nemčija bo na novo okrepljena, zopet začela škiliti na slovanski svet. Čim več časa bo' torej potrebovala za svoje okrevanje, tem več časa bodo imeli Slovani, da se primerno pripravijo na sprejem nemškega Mihelna. ' Da bi bil ta najnovejši dogodek v Evropi začetek nove vojne, na to ni misliti. Nemčija je brez armade in edina država, ki bi Nemčiji lahko priskočila na pomoč, je Rusija. Govori se tudi o neki tajni vojaški konvenciji med Nemčijo in Rusijo. Toda Nemci so prepametni, da bi klicali boljševiške tolpe iz Rusije v hišo in se izpostav-1 Ijali nevarnosti diktature rdečega proletarijata. DOPISI. Collinwood - Cleveland, O. Poročilo Slovenskega Doma v Collinwoodu. V prvi vrsti moramo priznati vsem direktorjem, katerim je bil poverjen napredek našega Doma delu in držali križem rok. Jo ' ",mw * | . JI ' X 1 -- A- 1% 1 1 kor tudi društvom in posa- mezpity rojakom, ki so it- tvovali čas in denar v kd:ist našega Doma. ki je ponos celi naselbini. Da pa delo in trud s tem ni končano, vf.m sporoča novi direktorij. Ni lahko povedati, kakšno nalogo je prevzel na svoje rame za leto 1923, toda javnost mora vedeti kakšne so naše teškoče in kaj je dolžnost nas vseh, posebno pa delničarjev. Svota, ki znaša $5000 je posojena od naših dobrih rojakov, katerih večina njjH denar sedaj potrebuje, kajti dobri časi so minuli, in naša dolžnost je, da storimo, kar oni zahtevajo. Da tem1 lažje pridemo do svote, katero Dom potrebuje, se je sklenilo prirediti kampanjo za prodajo delnic. Ta kampanja se začne ta teden. Vsak delničar naj si šteje kot svojo dolžnost, da kupi še eno ali več delnic. Ravno tako oni rojaki, ki še niso delničarji našega Slovenskega Doma, naj si štejejo v čast in dolžnost postati delničar. Po nekaj letih bodo te delnice lahko plodonosno obrestovale svoje delničarje. / Nadalje je sklenjeno in je prireditev že,v teku za veliko maškeradno veselico, ki se vrši na pustni večer, 13. febr. 1923. Na to prireditev se uljqdno vabi vse delničarje in delničarke in splošno občinstvo, posebno pa naši trgovci, kajti Pust je v torek in ne v soboto, torej ni nobenega izgovora, da ni časa. Upamo da bodo veliki prostori našega Doma od vrha do tal napolnjeni. >> Naše djelničarje opozarjamo tudi na prihodnjo delniško sejo dne 8. febr, zvečer^ da se, vse potrebno ukrene za Kurentov večer. Direktorij za leto 1923 je sledeč: Martin Podgorelec predsednik, Fr. Martinjak podpredsdentk, Fr. šušter-Šič tajnik, Terček Zapisnikar, Henrik Kodele blagajnik, Frances Martinak, druga blagajnica. Nadzorniki: Anton Seea in John Prusnik. Jakob Sedej, Fr. Nahtigal, gospodarski odbor. Jos. Bol-din, Matt Kastelic, Martin Vinšek, pomožni odbor. *NIČ MLEKA°, NIČ MOŽA' Spisal C. Houston GoiidlM Izdajatelj "The Forecast", amerilki magazin za hrano, ustanovitelj "The Forecast School of Cookery; direktor Mleko je malta ali podlaga vsega iiveža, ki je potrebno za telesen razvoj, moč in zdravje Poznano je kot | znamenit razvijalec In branilec. To • vam je hrana, ki se najlaije prebavila izmed vseh jedi, kar jih Človek pozna in oskrbuje potrebne snovi, ca tretje in rast človeškega telesa — ma-iobo, carbohydrates, protein in mineralne soli. Se noben človek ni dorastel brez mleka, toda vseeno je zanemarja mnogo odrastlih, ker je spIoSno razširjena napačna misel, da je mleko namenjeno le za otroke. V resnici je mleko več kot meso; • boljše kot kruh. Je ono, kar omogo-Čuje otroku, da se tazvija in ne samo da raate. Kakor pri otroku je potrebno tudi pri odrastlih, da obdrii telo v ravnotežju ter pomaga držati človeško malinerljo v gladkem teku. • Mleko mora biti torej vllvano od vsakega moškega, ženske in otroka vsaj enkrat na. dan v eni aH drugI obliki. Do triiniestdeaet let nazaj, ko te Gail Borden revolucijonlra! kravlno dobroto človeški družini, s tem da je apretno odvzel mleku skoro vso vodo nakar je steriliziral In spravil v kante preostanek, je bilo mnogo zaprek dobiti čisto In zanesljivo mleko za milijone ljudi. Mleko, katerega dela Borden predstavlja polstoletno delo, da se pripravi hrano, ki vedno uspe. Borden's Evapor!rano mleko je čisto kravje mleko t dežele, a smetano in vsem. Val grocerlst plača rajli malo več za Borden's mleko ker ve. kako neizmerno se pazi pri pripravi iste- {a; on ve da je Slsto in vafno mleko, 1 bo zadovoljilo njegove najbolj nsr tančne odjemalce. Kupite mleko, na katero se lahko zaneeete. Tiskano z dovoljenjem 'Forecast' January 1921 t Copyright, 1920 by C. Houston Goadlss. IAČB SE radi dedUiae MARA ali MA* , RUANA G RT, rojena Schneider, v Škof j i Loki, ali naj se oglasijo tudi njene hčere Mary In Katie. Ako pa kateri rojakov ve, kje se nahajajo te rojakinje, naj bo tako dober in mi naznani, ker bom vsakomur hvaležna. Imam zelo Ttfee stvari za poročati Iz stare domovine. Mary kllnar, 174$ E. 30th St. Lorain, Ohio._ d«) NAPRODAJ dobra Hardware trgovina, zraven Grdineve podružnice pohištva. Velika prilika za rojaka, ki Ima nekaj denarj*. Pokličite Ken-more 006 all Kenmore 128-W (17) ' i i Seven's ■ Cough Balsam, S prinaša zaisljeno in hitro pomoč. II najte ga pri roki v hiši za zimske j ' Cena 80 in BO centov/ 1 Vprašaju po lekarnah. jI Severov Almanah aa lote 1981 j| je natia^ien. Dobe ee po vsah le- ' karnah zastonj, ali pišite nam. ' j' / ' " Vl&jMflfl ' I ' J' W. K. DRUG COMPANY BDINA SLOV. LEKARNA v CieveUndu. Najboljša zdravila, točna postrežb«. St, Clair Ave. in Addison R& JOHN KOMIN, 1 lekarnar. =gC > j ' 1 ... Dr. W. L Dembrow ZDRAVNIK naznanja otvoritev urada n« ST. CLAIR AVE. VOGAL 71. BT. Govori razne Jezike. Uradne ure od 5. do 8. zvečer in po dogovoru. t i t. ''.j'.-''T TiV .'CxWi DEBELI PRASCI naprodaj prav t dežele. Vse mere in tele, živi in dreeirani. Nadzorovani* od mesta. Se vam pri* peljejo na dom. Natalije oene. Pridi* te v pondeljek ali četrtek in Izberite efbje. F. H. HEINZ, stop 150 Shore Um, WUIoafby kara. Phone Wfckliffe 106-L. (Feb. 2d) s Randolph 1052-W. I F. R. SCHflQD s Vea plumberska dala, poprav* * g ljanje cevi in kanalov. Naie de* 5 lo je trpežno in cene nizke. I 1128 £. 66tfa ST. SlIlUHIIIIIIIIIlUlIIIIIIUIIIlllllllllHIHII KANARČKI! Imam de nekaj kanarčkov in samic, katere želim prodati vsled premalega prostora. Ugodna prilika za one, ki Želijo rediti ptiče doma. Prodam tudi kanarčke, ki so ie spar jeni. Jako primerna cena Tudi kletke, pripravne za rejo. Pridite tedaj ko sem doma, dam vam navodilo oseb no. Domačem vsak dan od 10. zj do 3. pop., ob sredah tudi zvečer. P. E. LUNKA, J i 1090 E. 66th St (zgorej). Imam v zalogi tudi 114]*^ boljše zrno za fyraneftje pti- J cev ter druge potrebščine b*| njih vzdriavanje. Mohar & Oblak, •206 SUPERIOR A VB. ! PRVA SLOVENSKA PLUMBERJA ^ in počepi dale. aim m a-Mim-i t:.......■■■'■.....ML-i v ■ • . •. 1 ' •-^'aaH ■. »■ ...... - NAjfeOUE VOftCENK ŠVICE vsah velikoati, rožne vence, trtolltvene knjige in vse druge v to stroko spadajoče stvari, prodajam po najnižji ceni. Slovenska traevfoa. FRANK WICHICH, 1274 E. 71st St. g ______(15) PRODA8TA SE dva mlada Airdale ■ psa. «210 Schade sva._(15) AVTOMOBIL NAPRODAJ. Hod** sport-model, v Jako dobrem stanj«, se preda za gotov denar ali na"*' obroke, se *zame tudi mortgage ali lot. Vp rale J te na 8013 St. Clair J svažNA SOBA SE ODDA za 1 fsn-ta. 0626 Bliee Ave. (16) ...--------------.. „ I. IU i^JJP V TEMI, A, P. Čehov: Srednjcvelika muha jc le-r^zla v nos pomočniku državnega pj-avdnika, dvornemu svetniky Gaginu. Ali jo je mučila radovednost, ali je silila vanj iz lahkomislenosti, ali kratkomalo, ker je bila tema: nos nikakor ni bil zadovoljen z navzočnostjo tujega predmeta in je dal znak za kihanje. Gagin je kihnil, kih-nil z občutkom, s prodirajo-£im, piskajočim glasom in talko glasno, da se je tresla postelja ter zveneli vznemirjeni vzmeti. Gaginova žena, Marija Mihajlovna, velika, bujna blon-dinka, se je tucji zdrznil^ in se zbudila. Ozrla se je v temino, vzdihnila in se obrnila na drugo ^tran. Čez pet minut se je zopet obrnila in oči tesneje zatisnila; ni pa mogla več zaspati. Ko je nekaj časa /vzdihovala in se preobračala z ene strani na drugo, se je dvignila, se prevalila preko svojega moža, si obula copate in stopila k oknu. Zunaj je bilo temno. Videti ni bilo ničešar razen obrisov dreves in temnih streh sked-njev. Na vzhodu so se jele kazati nekaj svetlejSe tarve; toda debeli objaki soJse pripravljali, da to jasnino zopet zakrijejo. Zrak je bil poln megle in zdelo se je, da spi; vsepovsod je vladala tiSina. -Celo čuvaj teh letoviških hiš, ki je bil vendar zato plačan, da je motil nočni mir s trkanjem na signalno desko, je molčal. Molčale so celo prepelice, edina divja perotnina, ki se ne boji letoviščarjev iz prestolice. Marija Mihajlovna sama je ~bila, ki je prekinila tišino. Ko je stala tako ob oknu in gledala vun, je nenadoma vzkliknila. Zdelo se ji je, kakor iš in zdehaš! Mat hočeš, da naju okradejo in .umore?" Pomočnik državnega prav-dnika se je polagoma v postelji zravnal in dvignil; pri telh je zdehal, da se je tresla vsa soba. "Naj ve vrag, kakšni lju- dje ste!" Je godrnjal. "Niti ponoči nima človek miru. Za; i vsako figo ga vzbude!" i i "Ali rotim te. Vasilij, videla sem kako je splezal ne-! ki človek i na okno." "No, kaj zato? Naj leze gori! ... Kakor se mi.prav dozdeva, je to Polagejin gasile^, ki jo poseča." "Ka-aj? Kaj praviš?" "Pravim, da bo to Pelage-jin gasilec, ki jo poseča." "To je še huje!" je zavpila Marija Mihajlovna. "To je huje od tatu! V svoji hiši ne trpim obscenskega počenja-nja!" "Poglej/poglej to krepost-. nostf V moji hiši ne trpim obscenskega počenjanja! Ali je to kako obscensko poče-njanje? Zakaj se brez potrebe ukvarjaš s tujkami? Lju-: ba žena, to se dogaja, odkar svet stoji in je običaj, posve-i čen. po navadi. — Zato je pač i gasilec ,da lahko pride do ku- -i haric!" "Ne, Vasilij! Potem me pa > še ne poznaš! Ne morem pre-■ našati misli, da se v moji hiši godi kaj takega ... kaj take-l ga ... ! Prosim, stopi takoj v r kuhinjo in mu reci, nij se po: . bere! Še ta trenotek! Jutri s pa povem kuharici, naj se več ; rie predrzne napraviti kaj ta-• kega! Ko umrjem, lahko Ži-t vite v moji hiši obscensko. i Sedaj pa s tem kar pojdite! ; Prosim, pojdi!" "Vrag vzemi vse skupaj!" , je jezno godel Gagin. "Pre-, misli vendar v svojih omeje- - nih ženskih možganih: čemu i pa naj grem tja?" "Vasilij, jaz se onesve-, 5čam!" s Gagin je pljunil si nataknil copate, pljunil še enkrat, i nato pa se je odpravil na pot > proti, kuhinji. Bilo je tako - temno, kakor v zabitem so- - du, in pomočnik državnega r pravdnika se je mogel pomi-i kati dalje le s tipanjem. Ko - je tipal, je našel medpotoma i vrata v otroškp-sofeu jn je vz- - budil pestunjo. i ."Vasilisa," je dejal. "Sno-či si vzela mojo spalno suk-i njo, da jo osnažiš. Kje je?" i "Dala-sem jo kuharici, da ; jo osnaži, milostni gospod!" , "Kakšen nered pa je to! - Jemljete stvari stran, nazaj » pa jih ne znate prinesti .. . Sedaj naj pa hodim okoli ) brez spalnega plašča!" Ko je prišel v kuhinjo, je stopil k mestu, kjer je v po-; stlanem predalu pod zaslo-i njalom s kuhinjsko posodo - spala kuharica. i Iskal je in tipaje našel nje- - no rame, katere se je dotak- - nil. "Pelageja," je zaklical. - "Ti, Pelageja! No, kaj si se - potuhnila? Saj ne spiš? Kdo i je prišel k tebi skqzi okno?" 5 "Kaj? No, kaj takega! - Skozi okno! Kdo naj pride skozi okno ?" i "Ne blebeči vendar... Saj - ne moreš tajiti! Povej rajši , svojemu ljubimcu naj se mir-! no pobere odtpd. Ali čuješ? , Tu nima ničesar Iskati." "Ali niste pri pameti, mi- - lostljivi gospod? No, kaj ta- - kega! Menite, da rem nespa- > metna gos, da bi si dala to do- - pasti? Ves dan tekam okoli in se mučim; miru ne po- i znam; ponoči pa naj še po-i slušam take očitke! Človek x služi za štiri rublje na mesec, 1 celo čaj in sladkor si mora ; sam kupovati; potem pa take ) besede, to je edina čast, ki je i je človek deležen!... Služila - sem v trgovskih družinah; take sramote pa še nisem doživela." g "No, no, nehaj godrnjati! r Se ta trenotek liaj tvoj obis- - kovalec izgine! Ali čujeS?" "Sramujte se, milostlivi go-» spod!" je dejala Pelageja; r čuti je bilo, da je blizu plaCu. "To je izobražena, odlična gospoda, pri tem pa nima ni-l ti pojma, kako se počutimo v r naši bedi, v našem nesrečnem i življenju." Tu je zajokala, r "Lahko nas je žaliti, saj imamo nikogar, ki bi nas branil." "No .. . meni je vse eno! - Prišel sem le, ker me je sem-l kaj poslala milostliva gospa, i Radi mene lahko spustiš skozi okno samega vraga; meni -je vse eno!" ...... 11 Pomočnik državnega prav- \ dnika se je končno uverll, da se je s svojim zasliševanjem zaletčl in je sklenil yrniti se k svoji ženi. "Poslušaj, Pelageja", je tekel, "dobila si moj spalni plašč, da ga očistiš; kje pa je?" "A^h, milostlivi gospod, odpustite ; pozabila sem vam ga položiti na stol. Visi na obe-šalu poleg štedilnika." . Gagin je tipal,dalje in našel zraven štedlnika svoj Spalni plašč, ga oblekel in se tiho odpravi proti spalnici. Marija Mihajlovna se je po odhodu svojega nioža položila po posteljo in je čakala. . "iKoliko časa vendar hodi!" je mislila. "Bila bi samo vesela, ako je tamkaj res le neki... nemoralen človek. Ako pa bi bil tu vendarle tat?" Njena domišljija ji je slikala pred očmi, njen mož •pride v temno kuhinjo . . . udarec s hrbtom sekire po njegovi glavi... umira, ne da bi črhnil . . . mlaka krvi. . . Prošle sp tri minute, pet in pol; že jih je bilo.šest. Mrzel znoj ji je orosil čelo. "Vasilij!" se je zadrla. "Vasilij!" "No, kaj pa kričiš? Saj sem tu!" Čula je glas in korake svojega moža."Ali te more, ali kaj?" Pomočnik državnega pravdnika je stopil k postelji in sedel na rob. "Nikogar ni bilo ondi," je dejal. "Samp zdelo se ti je nekaj, zmešano ženšče . . . Kar mirna bodi; tvoja neumna Pelageja je prav tako krepostna kakor njena gospodinja. Kakšna strahopetnica si vendar!" Pomočnik državnega pravdnika je Šel svojo ženo dražiti. Popolnoma se je vzdra-mil in ni imel več veselja do spanja. 'Taka strahopetnica!" je dejal smeje. "Pojdi jutri k zdravnilttvki naj te ozdravi tvojih kombinacij. Ti si bolna na duhu 1" "Tu tako smrdi po teru," je dejala gospa. "Po* teru, ali po nečem, po čebulj... ali po juhi iz zelja." "N-ja. Res je: nekaj tiči i zraku ... Ne maram več spati. V,eš kaj, prižgal bom luč.. kje pa so vžigalice? Pravkar sem se spomnil, da bi ti rad pokazal fotografijo državnega pravdnika pri apelacij-skem sodišču. Poslovil se je > včeraj od nas in je vsakemu podaril svojo sliko, z lastnoročnim podpisom." Gagin je potegnil z vžigalico po steni in prižgal luč ... : Preden pa je še napravil ko-i rak od postelje, je zadonel za njim pretresujoč,v vreščeč krik. Ozrl se je nazaj in za-! gledal dvfe naširoko odprti ženski očesi, ki sta strmeli vanj, polni groze in "jeze. "Ali si v kuhinji slekel svo- ■ jo spalno suknjo?" ga je 1 vprašala. Popolnoma je po- bledela. ■ "Kako?" • "Oglej se vendar!" Pomočnik državnega pravdnika se je ogledal in vzkliknil v začudenju. Na njegovih • ramenih je visel namesto - spalnega plašča — gasilski : plašč. Kako je prišel na njb-, gova ramena? Dočim je sku-i šal to vprašanje razrešit^ si je fantazija njegove žene ustvarila novo, strahovito, nezaslišno sliko: temina, tišina, šepetanje in tako dalje in tako dalje.... ummm Smrtna kosa. V nedeljo Je umrla v Ljubljani v visoki starosti 81 let ga. Franja Ferllnc, roj. Perdan iz znane stare ljubljanske meščanske rodbine. Krvavi pretep v mrtvim izidom na cesti pri Fužinah. Praznik sv. Štefana ie bil zopet dan številnih vaških pretepov. Krvav dogodek, ki se je končal s smrtjo, se je odigral tudi v ljubljanski okolici na Fužinah. V neki gostilni na Fužinah sta popivala zidar Franc Šuran, redom ^ehoslovak in delavec Ivan >kerjanc iz Benetk pri Lju- d omeru. Oba sta bila zapo-i a ;lena pri inž. Dukiču v Ljub- \ jani. Na poti prori domu sta h ;rečala na cesti vojaka Fran- £ :eta Pečarja iz Studenca, f /si trije so bili- brez dvoma \ lekoliko vinjeni in vojak * 3ečar je zaklical "auf biks". J Klic sta smatrala delavca za | x>jni poziv, začel se je pre- c :ep in vojak France Pečar je * Jobil z noži več ostrih sun- 1 kov. Težko ranjen je bfl pre- { peljan v garnizijsko bolnico, t kjer pa je na izkrvavitvi J umrl. Policija je napadalca r aretirala. J Velik požar pri Tuzli. V ve- » liki žagi v Tuzli je nastal te J dni silen požar, ki je napra- t vil okoli pet milijonov Din « Škode. Uničil je( stroje, ku- » rilnico in delavnico. Domne- . va se, da je požar v zvezi s ! požigi v Beogradu, na Suša-ku in v Kraljeviči. "Politika" pravi, da organizirajo te požige naši zunanji sovražniki po svojih plačanih agentih. Logar zagrebške nadško-fije ubit. Logar* zagrebške nadškofije, DragOtin Pa jas je bil v gozdu. Ključ pri Bre-zOvivi napaden. Posestnik Matija Bulin in njegov sin Štefan sta mu s puškinim ' kopitom zadala težke poškodbe, vsled katerih je logar v zagrebški bolnici umrl. Matija Bulin in negov sin sta bila izročena sodišču. Svojega o&ta ubil. V selu Kučajni pri Požarevcu se je , sin bogatega seljaka Živano-vifa vrni) pozno zvečer domov. Oče se je hudo kregal nad sinom. Prišlo je do prepira. Sin zagrabi lovsko puško na steni, nameri proti očetu in sproži. Pogodil ga je naravnost v srce.^ . Ubijalca so oddali sodišču. Vojvoda Kosturče ubit. Zloglasni bolgarski komita-Ški vojvoda, Ilija KosturČe, je bil po poročilih iz Bitolja pri prehodu iz Srbije na Grško oc3 naših obmejnih straž ustreljen. Padel je tudi njegov tovariš Kosta Naumovič. Pri preiskavi so našli pri obeh 500 napoleonov in 60. OOOdrahem, kakor tudi se-žnam vseji oseb, s katerimi sta občevala v južni Srbiji. Svojo hišo zažgal je dne 29. decembra opoldan slaboumni Janez Zaje, rešetar v Žigmarcah pri Sodražici. Pred nekaj dnevi se je spri s svojo ženo, ki se je nato poi dala k sorodnikom. V pbupu in blaznosti jč zažgal svojo hišo in opazoval v Adamovi obleki, kako gori. Ko mu je hiša pogorela je dejanje obžaloval ter se napotil k spovedi v Sodražico. Tik pred cerkvijo ga je pa že prijela roka pravice in so ga odpeljali baj& v Ljubljano, da preiščejo njegovo duševno stanje. Pod tujim jarmom. V Skednju pri Trstu so na božični dan fašisti med slavnostno službo bo^jp, ki se je vrSJla mesto odpravljene pol-nočnice, vdrli na kor, ga izpraznili in odločao prepovedali vsako petje v slovenskem ieziku, nakar so se odstrani-lic — Občinski zastop v Ma-i rezi ga h, ki je bil v slovenskih narodnih rokah, je bil, kakor poročajo italijanski listi, razpuščen iz razlogov "javnega reda". PRODA SE dobro urekme biljardnica zaledno t candy prodajalno. Na Jako prometni ceati. Ugodni pogoji. Poiivc »e na 511 E. tfond at. (16) SLOVENSKO DEKLE dobi atalno ' delo za pomaganje v! kuhinji.' Oglasi naj ae na 0034 St. Clair tfve. pri Martin Sorn. (15) -i- POŠTENEGA FANTA ee vzlme na hfano in stanovanj* 1304 E. 53. St. (15) DEKLE DOBI SLU£b4 fca opravlja-nje hiinih del. Naslov 1085 E. 61st St. (15) --- PRODA SE dobro obisltvana groeeri-|a. Nizka cena. Poizei te za naslov v upravi liata. (17) POHIiTVO NAPRODAJ 5 atolov ena miza ca obednicn. gogalnik, kuhinjska miza, popolna postelj, otročji voziček io zibelj. Sa proda, ker se selimo v manjSe prostore 1121 E., 79th St. zgorej trm. (17) AKO HOČETE PRODATI HItO. te daj vam mi presksMmo pravega ZAHVALA. Za bolnega rojaka L. Stepič so ie darovali: John Zulič $20,< Leetonia. Mchdse Co. $12. S. Z. Z. $10, Člani Z. D. Z. na seji $9.25, po $5 dr. Z. M. B. J. Kiemenčifi iz Waterloo, po $3 M. Vrhove, po $2.25 na seji Z. M. B. po $1.00 L. liane, Lud. Radel, A. Bo-tal, J. Petrovfiii, Steve Vuga, po 50c: F. Okifikl, J. Koporc, F. MatjaSIC, F. Zakrajiek, j. Laurič, M. Petrovčič, A. Medved, F. Valent, A. Pucelj, J. Aseg A. Fortuna, J, Vegel, F. Rom J. JuilC, F. Ban, Mary SkvarCa, Mart. Lufiifi, M. Pincolifi, Jos. Pečjak, neimenovan, F. Debevc, F. Spelko, Leo Ardigal, J. Zaletel, F. Smrdel, F. Strumbel, Frances Kovačič, J. Kristan, po 25c. A. Rosenberger, Jos. Reze!}, V. Makovič, J. Smrdel. J. Radivo, J. Hrovat, Mary Plut, Antonia Zakrajtek, Ana Ro-lek, R. Suhadolc, Mary Zupančič, F. Hiti, Jennie Garanta, F. SeSek, L. Muhič, Miary Simec, J. Komidar, L. JerkiČ, A. Kovačič. ' Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse moje darovalce, ki ste toliko pomagali za vozni listek in toliko dobrega storili, zato se vam zahvaljujem iz vsega srca^ posebno pa Rozi Kikel, ki Je toliko žrtvovala za mene. Naj vam* poplača ljubi Bog stotero vsem, nabiralcem in darovalcem. Sedaj vam pa ie enkrat kličem vsem skupaj zbogom, pozdravljeni in enkrat na veselo svidenje v Jugoslaviji. _LOUIS STEPIČ. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII VABILO . na MAŠKERADNO VESELICO katero priredi "Dr. Združene Slovenke" št. 23. S. D. Z. V KUNČIČEVI DVORANI 10 Februarja ob 6. uri zvečer. 5 lepih nagrad i , • ^ < vstopnina 25c. ;- iiiimiiiimiiiimimiiiiiiimmiimiiiiiiim , , /. —. .i ..iii NEVJESTE IN DRUŽICE! Olajšano vam bo takoj! Gotova je ta, da ko se bliža dan poroke, ima nevesta vedno večjo skrb in naposled glavobol radi ve- > like skrbi, kje da'bi dobila vso poročno opravo, in ravno to je z družico. Nevesta, družica! Mi imamo pomoč zato in olajšano vam bo v istem trenutku, ko stopite v MŠe prostore ter zagledate ogromno zalogo raznih oblek, vencev,, pajčolanov, lepotičja in sploh vse, kar je potreba za nevesto ali družico. Popolnoma vas opravimo, od nog do glave, spodnjo in gornjo opravo. £>krbi in glavobola ni več ko zapustite našo trgovino, kajti prepričani boste, da ste dobili kar želite po zmernih cenah, dobro blago in prihranili ste si aenar. Na dan poroke vas brezplačno ščesamo in opravimo. Ne dvomite o nas temveč pridite sami k nam in se prepričajte, — razpolago smo vam vedno. . GRDINA'S SHOPPE 8111 St. Clair Ave. HIIMMII I ■■■■ ..........................-—— Prodam Slad&ičarno v CoJIinwoodu poceni z dobrim prometom in na lepem prostoru, 4 stanoval ne sob*, poceni rent. Vse skupaj . ako se kupec hitro oglaai za $1500.— Oglasite se za podrobnosti na 96% Addison Rd. _(15) HIŠE NAPRODAJ! Dve hiti za 7 družin blizu Addison Rd. renta na mesec do $00. Takoj je ■ treba $1500, drugo na lahke obroke. Hiia v Collinwoodu, za 2 družini, 8 sob, vse udobnosti, cena $6000, tako) ■ $1500. Hiia v Nottinghamu za dve družini, furnes, elektrika, lot, frpnt 1 240X125, par korakov od tlakane ce-. ste, cena $6000, takoj $1500. Hiia za 4 družine, blizu <61. ceste, cena $7000, takoj $1500. Hiia 7 sob na 61. . cesti, cena $3800, takoj $1000. Imamo še več raznovrstnih hift naproda'J. Oglasite se m 6122 St. Clair ave. ' y <15) HIŠE NAPRODAJ. Hiia 10 aob, hot water heat E. 65. St. takoj $3500, cena -$8800. 7 sob, kopalitte, velik lot, takoj $1800, ce-1 na $4200. Grocerija, vredna $4000 za ' $2500, zaradi družinskih razmer. Ro-' Jaki ako nameravate kupiti posestvo ali hiio, pridite in se informirajte pri , V. E. KOCI CO. Real Eatate, Insurance, Notar , i Urad: 1526 E. 55th St. cor. Superior. 1 ____(16) . OPREMLJENA SOBA s posebnim vhodom se odda za 1 sli 2 poitena fanta. Vpraia se na 1014 E. 78th ! St. _(16) J 80BA si ODDA za 1 aH 2 fanta, elektrika, kopališče, gorkota. 8307 Carl ave. Vpraiajte na tem naslovu aH na 1145 E. 60th St. (16) —--— f NAZNANILO. Ludvig Guatineič, prej na 6729 St. 1 Clair Ave. se je preselil z grocerijsko " trgovino na 4034 St. Clair Ave ..Se to-' plo priporoča za obilen obiak, ker ima J samo prve vrste blago._(16) I Ali se zanimale, da bi kupili hfio, ' ali hočete naložiti denar v zemljiiču. ■ Pridite k nam. ' The Realty Service Co. «0 S wetland Bldg. x-ltt) ZAPOMNITE SI. 1 ■ ' ■ ' 1 "' 1 Poslužujte se pri Vaiih denarnih poiiliatvah vselej nsie banke, katera slovi radi svojega točnega poslovanja in naj nižjih cen ter ima najbolje in najožje zveze s staro domovino. VASI PRIHRANKI ( obrestujejo se s 4% letnimi obresti, ako jih vložite pri naa na "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" Prodajamo iifkarte za vse linije. Preskrbimo potne liste za izae-Ijencc in "affidavits" t a novo-naseljence. Piiite po navodila glede potovanja. FRANK SAKSER STATI BANK 82 COBTLANDT STREET NW YORK, N. T. GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE. SLOVENSKI FOTOGRAFSKI ZAVOD Se priporoča Slovencem za vse prilike, kadar potrebujete dobrega, zanesljivega fotografa, ki vam napravi najfinejše slike po zmernih cenah. John Bukovnik, 7033 SUPERIOR AVE. ^Klifl blizu Addison Rd. ' 1 1 Odzibelidogroba NAJSTAREJfil SLOV. PO GREW! I ZAVOD, Cleveland, Ohio. AMBULANCA, INVALIDNI VOZ. AVTOMO- nmM_~M BOJ IN DR. MOJA DELA IN MNOGOŠTE- PRINCETON VILNI POGREBI SO VAM DOKAZ NAJBOLJ j" iECA PODJETJA.__ ^gj ANTON GRDINA MJ-J* Pogreba! direktor, balssmist 1QOI Urad in stanovanje: 1053 E. 62nd St 1„ _ Druga hiia od St. Clair Avenue proti Jezeru. ■■■■■■■■ ' ■■■■■■!■ J I" I I ■■!!■! I I II -——*—•*■ ' 1 ...... I ' ' ' I ' ' , .......................................................................... V v-'ffli1111 I" • •• - - ■ •• ■ .01:^-, .. Frank J. Lausche 1 1 odnJetniK k ., čez dan se oglasite na: 1039 GUARDIAN BUILDING Ob pondeljkih, sredah in petkih večer 6:30 da 8. se oglasite na W 6121 ST. CLAIR AVENUE Randolph 7510 , 1 ■-»» ( NOVA BARVA f) ZA VASE OBLEKE i—M———a SEDAJ imamo zopet fine NEMŠKE BARVE Ako so vaie obleke oblede-ne od solncaf prinesite jih "barvat sedaj. Barvamo sledeče barve: Črne, Zelene, Rdeče, Rujave in Modre (Plave) E3BANK JlCletmrs & Py erj THE PRANK MERVAR COMPANY čistilci in Barvarji oblek. Tovarna in glavni urad: 5921 - 31 Bonna Ave. • * Podružnice: 6511 St. Clair Ave. 12306 St Clair Ave. 12431 Superior Ave. v NAPRODAJ IMAMO Pool-room na dobrem prostoru, nosi tedenskega dobitka $100. Cena )e $2000. Mesnica ae proda radi odhoda iz meeta, cena $2000. Rebtarrant z dobro opremo, ae proda radi bolezni. Cena $1000. Proda ae bila in groceri-ja na dobrem proatoru, cena je nlzks. Proda se poceni na dobrem prostoru trgovski lot in bila za 4 družine. Imam razne hifte naprodaj poceni ta 1 druž. $3500^ $6500, za 2 drui. $5000 do $10,500. Ako telite kopiti posestvo ali prodati, oglasite se na naslovu BUNCIC 4 CO. U07 St Clair Are. m GARAGE NAPRODAJ, Battery Service, E. 55th St. in Superior ave., dober lease, orodje, stock in service kara. Sedaj ie prilik« z« kupiti. Vpraiajte M. J. Doyle, 5006 Superior ave Na obroke. (10) Za zsnestjivo delo in Mae postrežbo aa plumberska in M* ba dela peklillte A. J. BUDNICK & CO. 6703 ST. CLAIR AVE Randolph 2280 Ree. Nottingham 238-M Odprte med tednom do 5. 1 večer v sobote do 8. zvečer. (m.f) I JOS. MODIC, Slovenska GROCERIJA. 1033 E. 62nd St « 1 »A AA t H f- |HR IHV f ■■ 1 NATIONAL DRUG STORE SLOVENSKA LEKARNA Vogal Št. Clair ave. in 6r*t cesta. S poeebno skrbnostjo isde _ ' - . - — — J----* _ _, _ fi--. f T ! lujemo zaravmsKe preoptse. v salogi imamo vae, kar |e trebt _ . till l-t. - ,.—r v najDoijst lejcanu. NOVO ŽIVLJENJE POVEST SplMl dr. Fr. Detel«. "Mladega Žlberta, ki se je priselil, a je hi$o vzdignil 1(1 popravil. V prvem nadstropju stanuje neka penzijonira-na majorka aM, kakor ljudje praviio, majolka, ki ima denar. NaS kraj ji ugaja; zrak, pravi, je tu posebno dober. Mislim, da bi se Se omožila. NaduCitelj se ji ponuja, ona bi pa rajši imela Albina, kateremu se pa nič prav ne mudi." "One koče tudi še ni bilo o mojem času." m "Tam živi Jurjevec, ki je imel najboljšo kmetijo; ostal mu je samo še kos vrta. Zraven je Zidarjeva, ki je bir nekdaj župan in priženil dva tisoč. Zdaj strada Ž Ženo vred^Dva sina sta šla v Ameriko, hčere pa zibljejo." "Koliko se je izpremenilo! Čigave pa so zdaj te velike hiše in kmetije?" "Nekaj gospodarjev je še domačih, precej pa je tujcev od vseh strani. Našim hišam in gozdom so kar noge zrasle; vse hiti narazen. Albin imenuje to denarni promet." "Ah, in ta Sola, nova in velika." "Trirazredna.. In kako se ; vse drugače uči! Jaz imam i dva otroka v šoli. Doma se : ne učita nič, znata pa vse, * brati in pisati. In koliko sem se trudil jaz doma in v šoli! ; Toda Kragulj je bil Kragulj, i Bog mu daj nebesa! dve leti .s že počiva nad vasjo. Morebiti so pa tudi otroci sedaj bolj j bistrih glav. Vidiš, baš gredo 1 iz šole.' In res so se vsuli iz > poslopja mladi Šmarjetčani j in šmarjetčaijkc z veselim i krikom in za njimi je prikorakalo z resnimi obrazi v ži- j vahnem razgovoru kakih 4 dvajset učiteljev in učiteljic. > iCai pa ti"? vprašal je i Tonček. 1 s "Učitelji in učiteljice. Ime- s t li so kakšno konferenco. [ Prošli teden so bili v Podlo- c gu, danes so pri nas, črez teden gt-edo zopet kam. Zme- 1 raj imajo shode, zmeraj so t na potu." 1 Kdo pa je župan?" "Adolf. Drugi se branijo $ in je tudi sitnost hoditi krog j gospode s klobukom v roki. t Adolf je pa rad in zna tudi l nemško." I Blaž, ponosen *na šmarjet- s ski napredek in nevoljen da p se Tonček tako malo čudi, je k govoril o vseh rečeh, le o tem p ne, kar bi bilo Tončka najbolj Zanimalo, česar je čim dalje tem nestrpneje čakal. "Videl sem/' je dejal na- j posled, "kako ste napredova- I li; obiskal sem materin grob; ; kaj še hočem!" "Kaj! Ali nisi prišel k oče- . tu?" "Kakšnemu očetu?" "Tvojemu." Tonček je pre- i bledel. "Ali ne veš, da je tvoj oče tukaj ? Lansko leto se je bil vrnil iz Amerike. Jaz sem ! mislil, da si ti prišel zaradi I njega k nam." ] "Pravzaprav ne," dejal je ' Tonček hladno; kajti nepri- 1 jetno mu je zvenela novica. < "Sedaj pa ostaneš vendar tukaj. Jaz vem nevesto za J te. Ti si izučen kovač." , "In živinozdravnik, pri vo- t jakih izučen.' 2 "Takšnega potrebujemo." "In katero nevesto si mi j namenil?" vprašal je Tonček v nadi, da izve kaj važnega, s Blaž mu je imenoval tri, a i nobene prave, • tako da je t Tonček nevoljen nagubančil r čelo, obrnil se v stran in vpra- l šal na videz malomarno, ka- j ko je pri Vrbanu na Trati, r "Žalostno, to ti povem. — s Tukaj sva pa pri Kramai^u, s pri Adolfu, in greva na liter vina, da se pogovoriva na- r L prej." d "Kaj pa tvoja sedmin*?" " i s "Bodo sami opravili," je i dejal Blaž in vlekel prijate-- Ija v Kramarjevo gostilno. V gosposki sobi Kramarje-: ve gostilne so sedeli učitelji • in učiteljice z okrajnim nadzornikom pri kosilu in glasno se veselili lepo uspelega poučevanja. "Imenitno je bilo, gospod nadzornik, kaj?" dejal je priletni učitelj, "životopisna slika mačke, imenitno!" "Ali mar pri nas nastop ni bil imeniten?" oglasil se je učitelj iz Podloga. "Po mojem mnenju se je mačka naslikala pri nas nazornejše." "A ne tako životopisno." ; — Pogovor se je zasukal na i učne stopnje, o katerih taž- ' nosti in številu niso bili vsi * enih misli. i "Nekoč pride," pripovedoval je mlad učitelj, "med uro ; k mojemu pouku nadučitelj. \ Na kateri stopnji ste? me ] vpraša. Na prehodu, sem dejal, ki veže drugo s tretjo; J kajti je potreben po mojem mnenju med dvema stopnja- r ma pripraven prehod, ki je i veže." "Gotovo," pohvalil je nad- c zornik. "Pouk ne sme biti j razsekan in učenec ne sme I e zapaziti vrzeli. Stopnja naj § !, se spretno prelije v stopnjo." c i "Pravzaprav," povzel je r ! sosed, "sestoji lahko vsaka r I, stopnja zopet iz peterih pod- p i .stopenj." , v "Če hočete, seveda," je de- z j jal nadzornik, "toda tako ma-) lenkostno ne smete razdelje-i vati. — Torej danes teden, i gospoda, se vidimo v Veliki i vasi; učna slika "mačka"," Se par napitnic in tuji gost- - je so odSO; ostali pa so do-i 4nači in prisedel je gospod . Albin in oživil zabavo, da t učiteljici nista vedeli, ali bi se smejali ali, jezili jn ga je - starejša udarila^ pahljačo po . prstih, naj-ne bo tako pore- - den. V prvi sobi pa sta sedela - Tonček in Blaž, in mlada na-> takarica z žganimi frlečimi lasmi jima je nosila na mizo. "Rečem ti, žsrlostno je zdaj gori," je nadaljeval Blaž in pripovedoval, da je oče Vr-ban izročil posestvo Stanku, ki se je oženil s Kramarjevo Emo. "In mlada dva st§ tako - skopa in tako lakomna, da ne i privoščita Vrbanu in Vrban-i ki ne Izgovorjenega kota, ne i poštene hrane. V Šmarjeti ■ noče noben gospodar več izročiti posestva sinu, ker se vsak boji, da se mu bo takisto godilo, in vsi fantini, ki bi se radi oženili na dom, so : zaradi tega hudi na Stanka. \ Toda kaj se meni ta, ker ima denar! On drži našo posojilnico; drugi zajemajo, on priliva; vsake kvatre nam prine- < se denarja, samega pristrada-nega denarja. Sam Bog ve, komu varčuje, ko nima otrok! Stari oče, Mamka božja, je pa tak revež, da mu dajejo ljudje za tobak. Toliko ti povem, Tonček, če še velja četrta zapoved, Stanko ne bo dolgo živel." 'Waj pa* Lenčika?" vprašal je naposled Tonček. "Sirota je pri takem bratu." — Tončku je odleglo in zjasnil se mu je obraz. "Torej se ni 5e omoiila?" je vprašal. "Če bi ne bil brat tak sti-skač, bi se že bila. Enega imenitnega snubca ima, Albina; toda Stanko bi utrgal rad kaj dote in zadržuje. Dekle pa morebiti tudi ne mara posebno za ženina. — Kaj ne, da je tako, Cilka?" obrnil se je do natakarice, ki je prisluškovala. "O, se bo že premislila," nasmehnila se je Cilka in nadebudno pogledala Tončka-"morda bo v nedeljo že •• — — —- ^»fcox^i Influenca • 2 M'" napade ljudi nanagloma. Težak mraz, bolečine v glavi, hrbtu in rebrih, v muskulaturi, mrzlica in aploina slabost ao znaki te bolezni. Kaj Je za storiti? Ostanite v postelji alf vaaj doma, dokler traja bolezen in vzemite V, SEVEROVE TABLETE ZA PREHLAD 1H 6RIP0, / -:---- Ravnajte še po navodilu na paketu. Čena 30c. Dihalni organi so skoro vedno prizadeti ift je pamatao imeti doma pri rokah SEVEROV BALZAN ZA OŠEL) Cena 25c In 50c. Grlo večkrat boli, toda olajiava pride kadar ae ralli SEVEROV AOTBEPSOL mmmmmmmmm^mmmmmmmrn^ | in se i njim iapira grlo ali noa, a čimur se očieti votline klic. Cena 35c. Zgornja zdravila ao naprodaj v lekarnah. Vedno vprašajte za "Severeve" in ne vzejaaite drugih. W. F. SEVERA CO, .... CEDAR RAPIDS, IOWA ^ »P:.* - [ oklic." i "Potem Vi več veste nego i ' "Kaj pa je sicer še Albin?" i vprašal je Tonček in vihal si >■ brke. 1 "Albin? Ravnatelj in blagajnik posojilnice, tajnik mle icarne, podnačelnik požarne hrambe, predsednik izobraževalnega društva, načelnik 1 pevskega društva "Citre". — He, ravno prav pridete!" za-klical je, ko je prihrumelo v sobo pet fantov. "To so naše "Citre", Tonček. Zapojte, fantje!" In "Citre" so se razstopile v krog, prekrižale roke in zapele: "Bratci, veseli vsi!" in privabile iz sosednje sobe gospoda Albina. "Albin, ali veš, kdo je prišel?" kričal je Blaž. "Tonček, moj prijatelj Tonček." "Tonček, Tonček," dejal je Albin počasi, pogladil si brčice kvišku nafrkane, popravil si ščipalnik-na nosu in ogledoval pol zvedavo, pol porogljivo Tončka, ki mu je zrl mirno v oči in položil težko roko na mizo. "Aha, Tonček! Zdi se mi, da sem že slišal nekoč takšno ime," je rekel naposled Albin. "Tončka s Trate nepo-t' znaš?" vpil je Blaž. "Sram[i te bodi!, To je moj. naj boljši! j prijatelj. » j "Ali še zapojemo?" vprašal'je Citraš Tončka. j • "Če se vam ljubi," dejal je 1 - Tonček; "toda jaz ne plačam 1 s nič." ' |< Blaž ga je dregnil s komol- i cem in mu tiho razlagal, da i je navada v šmarjeti, zahva- i liti se pevcem in plačati par Štefanov. Tonček je odkimal, 1 da ni ne vabil pevcev, ne na- s : ročil petja, in zahteval zase c i račun. Blaž je ugovarjal, da r ■ plača račun on in še Štefan $ vina pevcem; Citre so začele r ■ zabavljati in nastal je hrup. r Tedaj pa je vstopil s trd* s nim, samosvestnim korakom krepak, sivolas mož, prefetel s svetlimi očmi razburjeno družbo in otrmel zagledavši Tončka. "Tonček, tvoj oče," dejal je Blaž in Vsi pogledi so se obrnil sedaj v očeta, sedaj v sina, ki sta si nekaj časa nemo zrla v oči; potem pa je Tonček hladno pozdravil, obrnil se in odšel. — Mudilo se mu je na Trato in jezil se je na se, da je šel v gostilno, na Slaža, ki ga je bil zapeljal, in na vse, kar je doživel prvi dan v rojstnem kraju. Najne-prijetnejše pa mu je bilo morda to, da mu živi oče v šmarjeti. ."Prej, ko bi ga bila potrebovala mati in jaz," si je mislil, ko je hitel na Trato, "ga ni bilo; sedaj pride. V Ameriki naj bi bil ostal!" Prišel je do temnega gozda ob cesti črez kjanec, ko mu prihiti naproti dekle z veselim pozdravom: "Vendar si prišel, Tonček. Koliko let te že pričakujem!" In segla sta si v roke in zgovorno so si povedale oči, kar sta čutila v srcu. "Na materinem grobu sem te videla lavi in spoznala in vedela sem, da prideš. Oh, tebi se dobro godi, to se ti vidi; pri nas je pa hu- do, oh, tako hudo!" • ^'Pojdfe Pa z mcn°J' Ltn' "Kako morem pustiti očeta in mater, ^ ki sta siromaka " Vzeqiiva ju s seboj! Kaj meniS, Lenčika?" . "Tako bo najboljše," dejala je Lenčika, kateri so se zdele besede Tončkove čisto naravne, "kakršnih je pričakovala. Peljala ga je proti domu in izpraševala, kje in kako je preživel toliko' let. On pa je pripovedoval, kako je služil pri topničarjih, kjer se je,bil izučil tudi in živino-zdravnika, kako so mu prigovarjali, naj še ostane pri vojakih, kjer bi bil tudi ostal, da ga ni vleklo hrepenenje v Šmarjeto in na Trato. "In, Lenčika, če bi te ne bil dobil danes tako, kakor sem te dobil, vrnil bi se takoj in ostal, kjer se mi je dobro godilo." Stisnil ji je roko.in šla sta tiho srečna v soln-čnem svitu po ljubem znanem potu. Z dvorišča Vrbandve hiSe so se slišale trde besede, pritajen jok in loputapje vrat. "LjubalManjka božja," govoril je stari oče. "Stanko, daj nama nazaj sobo! Pod streho rte greva, ker jaz ne ' morem po lestvi gor, in tam je za deklo, na za naju." "Stanko, StarikoT tarnala je mati s tresočim glasom, ; "kaj sem ti stofila, da mi tako i vračaš t1 Za koga sem se tru-? dila, če ne za te! Boj se Boga - in spoštuj četrto zapoved, če i ne, ne bo blagoslova pri hiši, i • in ti ne boš dolgo živel." i "Bosta pa vidva dalje žive-, la," čul se je neprijetno vi- 1 ■* sok ženski glas. "Moj živ : dan, ali nista že zadosti dolgo i i na svetu? Toda če vama pod streho soba ni všeč, premek- i i nita se; saj nista priklenjena 1 na hišo, kakor da bi na smoli s sedela!" 1 "A nama je izgovorjen j kot." > "Pod streho je tudi kot., ' Gospodar^Je - Stanko, gospodinja jaz. To si vedno izbira in ni z ničemer zadovoljno. P Še vina zalitevajta in črne ka- k ve in smodik." / * "Aj, ti gadji jezik!" ihtela je mati, "ti si nama zastrupi- ( la Stankovo srce; ti si ga iz- I pridila. Nikoli ni bil on tak ] in bi ne bil, da ga nisi ti po- i hujšala. Ti ga ščuješ proti nama; ti koplješ grob namat in njemu; pa boš tudi sama vanj. padla/' r Tonček si je vihal brke in grizel ustnice, ko je slišal potrdilo Bl^ževega pripovedovanja ; LertČiko pa je preletela rdečica in zrla je v tla, nesrečna, da se razodeva tujim očem domača sramota. "Kako da se pri vas godi," dejal je tiho Tonček, "o tem je govoril Blaž, a zdi se mi, da je še hujše." "Oh, sam Bog se nas usmili!" zdihovalo je dekle. — "Oče. Tonček je prišel," zaklicala je, ko. sta stopila na dvorišče, Bffl "Tonček, Tonček," 'razve- i selil se je starec, potegnil z ; rokavom črez oči in ostal mu j naproti. "Kakšen junak si prišel! Stanko, pridi pogle- < dati Tončka! Tonček, redi sem. Ali si bil pri vojakih, kaj?" "Sem že doslužil, oče." "To se tj precej vidi, da si bil vojak. Tam Izuče človeka, da hodi ravnp in gleda ravno. Stanko je pa zmeraj doma in dobro bi se mu — dobro ae mu godi; a se bo ves posušil. Pridi no, Stanko in Ema. Ti se še nisi^ženil, ker imaš tako vesele in jasne oči. Stanko je pa oženjem Pri Kra-marjevih je dobil nevesto. Saj veš, največja hiša, v Šmarjeti. On je gdspodar; midva sva stara, in nama ni sile, ker ni treba delati po polju. Kaj ne, mati? Brez skrbi se živi." / | "Oh,kako pa! Kadar odrasejo mladi, se morajo umek-niti stari; saj jjisva za nika- , mor nego za ~v grob. -Prav, . Tonček, da si prišel!" segla ] mu je v roke in sedla poleg i njega. Iz veže sta prišla naposled ' Stanko in Ema, slabo obleče- ! na in suha in mrzla; samo , nemirne oči so jima gorele kakor v mrzlici. Stanko je j menil, da se že dolgo nista vi- i dela s Tončkom, in Ema, ko- \ liko da je dela s kmetijo in ' kolike stroškov, in da se ve- j dno težje živi. i "Naj no kaj prinese na mizo," šepnil je oče Stanku in « ta je takoj dejal: "Škoda, da nisi prišel malo ^ prej; bi bil kosil z nami." "Oh, saj ve Tonček, kako \ je na kmetih," dejala jelima, i "kjer človek ni pripravljen J na goste. Črnega kruha imamo." "Saj visi še pleče in krača { v gornji kuhinji," opomnila f je tiho Lenčika. ki se je sra- f movala za gospodinjo. » To je drugam namenje- * no," dejala je Ema. — "člo- n vek ne bi mislil, kako hitro S se vse porabi in kako hitro vse mine. Danes načneš hleb, a n jutri ga že ni." < J , (Dalle prihodnjtt) S E.. ^_ L ^ CH^ardS V JUGOSLAVIJO i-DNI * Plovbe vsak torek na enem teh mors-ki h velikanov. AQUITANIA 45.647 ton MAURITANIA . 30.704 ton a BERENGARIA 52.022 too 1 j. Razkošne kabine 3. razreda s posteljami za 2, 4, 6 oseb. Kraana obed-- niča, kadilnica ih počivalnik Pokrit u promenadnl krov. Krasna hrana. Do- ' ma« komfort. Nič skrbi, t- Cunard money ordri plačljivi v Jugo. ] . slaviji hitro, varno, zanesljivo. Za tlkete i^ druge informacije ae 1 oglasite pri najbliijem agentu v va-j *em mestu. ( f.m.) Hotel Cleve- ^gdtffli land Bldg. Cle- . f^gT^i 1 veland, O. Ifi^MfflW " HI«A NA ST. CLAIR AVE. za 3 drul žine in tr|ovina, vse skupaj se za-1 menja za hišo za 1 ali 2 družini. Poizveste na 6727 St. Clair ave. , __(15) ' DRUŠTVA. ♦ \ i ^^^^ DR. SLOVENEC. IT. 1. Preda. Anton Oitir, 1158 E. 61st St. • podpreds. John Jalovec, 1105 E. 71at < , St; tajnik Jos. Medveiek, 1140 Nor- i * wood Rd; zapisnikar in blagajnik Fr. i I Zupančič, 1364 E. 36th St; Nadzorni- i i ki: Ignac Smuk, Louia Truger, James i 1 Debevec. Društveni zdcavnik dr. J. < . M. Seiiikar. Društvo zboruje vsako Srvo nedeljo v mesecu v sobi It. 3. S. j. D. _ _ DR. SVOB^ILOVENKE, ŠT. 2. \ Predsednica Agnes Kalan, 1007 E. ( 74tli St; podpredaednlca AL Flajiman, ■ 6400 St. Clair Ave; tajnica Antonija I Ivnlk, 1051 E. 72nd St; zJpismkarca J Fannie Stolfa, 67)2 Bonna Ave; bla- i gajničarka Fannie StefanCič, 1064 E. 1 64th St. Nadzornice: Ivana Pivlinr r Mary Kogoj in Veronika Pečjak. Dru- f štveni zdravnik dr. F. J. Kern, 6223 St. Clair Ave. Seje vsak drugi četrtek v mesecu v sobi it. 3. S. N. D . DR. SLOVANTŽST. T Prede. John Zaletel, 6402 Orten Ct; podpreda. Jakob Javornik, 1029 E. 69th St; tajnik Ludvik Medveiek, 1140 . Norwood Rd: zapianlkar Fr. Hudo- i vernik, 1262 B. I87th St; blagajnik Fh Hudovernik. Nadzorniki: ^rank R. } Staut, Fred Cankar, Jos. Urbančič. 1 Društveni zdrivnik dr. F. J. Kern. r Seje vsako drugo sredo v mesecu v v dvorani št. 4. S. N. D. ^ j DR. 8V. ANA, iT. 4" Predsednica Julija Brezovar, 1173 E. 60th St; podpredsednica Rose L. I Erite, 4927 St. Clair ave; tajnica Ma- F iy Bradač, 1202 Norwood Rd; zapis- E nikarca Genevefa Supan, 1051 Addi- k son Rd; blagajničarka Helena Mally, S 1]05 E. 63rd St. Nadzornice: Anna I Erbežnik, Frances Debevec, Mary J Skulj. Društveni zdravnik dr. J. M. n Seiiikar, 6127 St. Clair ave. Seje vsa- v ko drugo sredo v mesecu ob 8. uri v zvečer v Sever-Krašovec dvorani, št. ' 2._, DR. NAPREDNI SLOVENCI. IT. 5. Preds. Andrei Tekauc, 1023 E. 72nd h Pl; podpreds. Frsnk Lenče, 14236 Syl- i > 'I I' 1(1 III !l ^ imlnl 1 1 iliij! via aw; tajnik Geo Turek, 1264 E. 1064 E. \il»t JtVadzonSB? fi* vSn NSCDomuak° 3 nCde,,° ^ 3' P0P< DR. SLOVENS*! DOM. iT. «. Preds. Uula Recher, 21207 E. 207. St; podpreds. Joseph Baitt. 20031 Vine St; tajnik John korenčlč, 20027 E. MIHer ave; zapisnikar Ferd. Kobler 20100 Golar St; blagajnik John Fabec, 076 E. 2()0th St Nadzorniki: Dragotln Massokato, Anton Darovec, John Gerl. Društveni zdravnik dr. Bolton, 17226 St. Clair Ave. Seje veako prvo nedeljo v mesecu v Jngoel. Nar. Domu v Euclid, O. DR. NOVI DOM. ST. 7. Preds. ignacij Preloaar, 14210 Tha-mes ave; podpreds. Jack Fortune, 1204 e. 167th St; tajnik John Market. 10001 Aroede ave; zapisnikar Louia Intihar, 1188 e. 61at St; blagajnik Frank Šinkovec, 1213 e. 173rd St. Nadzorniki: Louis Safran, Frank Ker2e, los. Cer-jak. Društveni zdravnik dr. J. M. Seiiikar. Seje vsako prvo nedeljo v mesecu v Rud. Boieglavovi dvorani ob 10. uri dop. DR. KRAS, ST. 9. Preda. Anton Rupnik, 16306 Hunt-merč Ave; podpreda. John Ivančič, 307 E. 156th St; tajnik John Glavič, 472 E. 152nd St; zapisnikar Mihael Lah, 918 Alhambra Rd; blagjnik John Mehart, 14003 Sylvia Ave. Nadzorniki: Mihael Lah, John Trček, Frank Fende. Društveni zdravnik dr. F. J. Kern. Društvo zboruje veako prvo nc del j o v mesecu v Slovenskem Domu na Holmes ave. DR. GLAS C LEV. DELAVCEV. iT. 9. Preds. John Brodnik, 6023 Glass Ave; podpreds. John Levstik, 1121 E. 66th St; tajnik In blagajnik Leopold Novak, 1080 E. 66th St; zapisnikar Anton Klaus, 6413 Spilker Ave. Nadzorniki: John Levstik, John Klaus Ip Steve Lunder. Društveni zdravnik dn t| . M. Seliškar. Društvo zboruje vsa-0 prvo nedeljo v mesecu ob 1. uri pop. v sobi ty. I. S. N. D! f DR. MIR. iT. 10. Preds. Jerry Strojin, 3534 E. 82nd St., jsbdpreds. Louis Gliha, 0105 Union ave&-tajnik Louis Grden, 3563 E. 112. t t; zapisnikar Tomai Mervar, 3563 E. 2nd St; blagajnik Frank Mulh, 3544 e. 80th St. Nadzorniki: John Vintar, Peter Simčič, Anton Skerl. Društveni zdravnik dr. H. G. McCarthy, 0014! Union Ave. Seje vsako 2. nedeljo v. mesecu ob 1. uri pop. v S. N. Domu ; na 80. cesti.__; DR. DANICA. ST. 11. Predsednica Agnes Zalokar, Oil | Addison Rd; podpredsednica Frances , Zakrajšek, 002 E. 64th St: tajnica Frances Hudovernik, 1262 E. 187th St; zapisnikarca Mary čampa, 6818 ] Baylies 'ave; blagajničarka Albina ] Kriitnan, 6030 St. Clair Ave. Nad- < zornice: Mary Bricelj, Ivana Jerian1] " in Fannie Simončič. Društveni zdrav-' ] . nlk dr. F. J. Kern. Seje vsak drugi 1 ^ torek v mesecu v sobi št. 3. S. N. D ', . DR. RIBNICA. ST. 12. [i 3 Preds. Louis Oraiem, 5608 Bonha1-ave; podpreds. Karo! Rogel, 1101 E. * OOth St; tejnlk Joa. Ban« 6513 Edna l ave, zapisnikar L,ouia Merhar, 6128. St. Clair ave; blagajnik Frank Virant,! . 1161 Norwood Rd. Nadzorniki: Anton m LauSin, Louia Levstik, John Bruss. \ Društveni zdravnik dr. F, J. Kern, \ 6223 St. Clair ave. Seje vsako tretjo t nedeljo v meseetf v S. N. D. s ___—------- ------— f - \ DR. CLKV. SLOVENCI. iT. 14. Preds. Anton Abram, 1225 E, 72. t 1 Pl; podpreda. Frank Jakomln, 6425 s 1 Spilker ave; tajnik Frank Končan,!s 1 6114 Glass Ave; zapisnikar John Zu- G . pančič, 1363 E. 65th St! blagajnik { . John Simončič, 6404 Carl ave. Nad- -, zorniki: Joseph Gašper, Frank Jeri-. na, Alex Florjančič. Društveni zdrav- 1 nik dr. F. J. Kern. Seje vsako drugo , nedeljo v mesecu ob 1. url pop. »v so"T"j bi št. 1. S. N. 'D._ f DR. A. M. SLOMAEK, AT. 16. | Preds. Frank Novak, 1266 E. 50th ( St; podpreds. Jos:' Perpar, 5805 Pros- 1 ser ave; tajnik Damjan Tomailn, 1103 . e. 61st St; zapisnikar Frank Rožnik, ? 6216 St. Clair Ave; blagajnik Frank 1 Znidaršič, 1204 Norwood Rd. Nadzorniki: Joseph Perpar, Anton Smolič, Adolf MačeroL Društveni zdravnik dr. J. M. Seliškar, 6127 M. Clair ave. Seje v novi šoli ob pol dveh pop. DR FRANCE PREŠEREN, iT. 17. Preds. Anton Kolar, 1037 Addieon Rd; podpreds. Anton Anilovar, 6202 St. Cfair Ave; tajnik John Centa, 61051 St. Clair ave; zapisnikar Stanialav ' Dolenc, 1103 E. 67th St; blagajnik! Andrew Kralnz, 1103 E. 67th St; Nad-!, zorniki: Andrew Krainz, ml. Jack . Mausar in Anton 2nidaršič. Dr. i zdravnik dr. J. F. Kern, seje vsako 2. nedeljo v mesecu v sobi št. 1. S. N. D; , DR. SV. C. la M„ AT. lb. ! Preds. Anton Sterniša, 6505 Glass sve; podpreds. John TrčeR, 1075 E.N 64th St; tajnik John Widervol, 1153 1 E. 61st St; zapisnikar Frank Merhar, ; 1153 E. 61st St; blagajnik Jos. Za-J krajšek, st. 1144 E. 63rd St. Nadzor- ] ni ki: Anton Bašca, Alois Tomše, Jo- ' »oph Zakrajšek, ml. Druitvenl zdrav- , nik dr. J. M. Seliškar. Seje vsako 3. ! nedeljo v mesecu v Knauaovl mali j dvorani. DR. BLED, it. 20. J Preds. Jakob Reanik, 3500 E. 81 et . St; podpreds. Anton Pelko, 3684 E. f 7Sth St; tajnik Louid Erjavec. 7720 , Osage ave; zapisnikar Anton Gorenc, „ 3748 E. 77th St; blagajnik Anton < Erjavec, 3711 E. 77th St. Nadzorniki: 3 John Suien, Jac. Cešek, John Lipo-. . »lavšek. Društveni zdravnik dr. Fr. [uta, 7326 Broadway. Seje vsako 3. nedeljo v mesecu v S. N. Domu, dvorana it. 2. p DR. JUGOSLOVAN. iT. 21. * Preds. William Vuich, 2328 Glqbe ave: podpreds. Frank Debevc, 1733 E. 32nd St; tejnik John Ivančič, 1732 E. 30th St; zapisnillr John Bucher, 1668 E. 33rd St: blagajnik John Ivančič, 1732 E. 30th St. Nadzorniki: Louis Balant, John Kumše, Frank Ivančič. Društveni zdravnik dr. Wm. A. Pitze-le, 2816 Pearl ave. Seje vaako prvo nedeljo v mesecu ob 0. uri dopoldne v A Virantovi dvorani, Lorain, O. dr7colinwoodskeslovenke. It 22. SDZ. Predsednica Jennie Zorko, 15617 Holmes ave; podpredsednica Mary Roje, 722 E. 155th St; tajnica Frances Boldln, 15525 Saranac Rdr zapisnikarca Rosie Planinšek, 728 E. 155th St; blagalnica Fannie Bachar, 665 E. 160th St. Nadzornice: Anne Baraga, Jennie Kotelj, Mary črnigoj. Društveni zdravnik dr. J. M. Seiiikar. Seje vaako drugo nedeljo v mesecu v Slo-renskem Domu na Holmce ave. DR ZDRUŽENE SLOVENKE, it 23. SDZ. Predsednica Elizabeth Matka, 14815 Hale ave; podpredsednica Mary Strt-iiiar, 14222 Westroop ave ;ta|nica 11 ■oyi . .. 1 —ujm , I ■■ I SSSlHS Vellkonla, Mary Marn. Druitvenl . zdravnik dr. J. M. Seiiikar. Seja . Vaak tretji četrtek v meaecu v Kunti-J . čevi dvorani v ColUnvoodu. DR KRALJICA MIRU, it U. BDSL . 78th inkvenih uradnikov, naj Maea^ r l arad gL tajnika, da ee naitov aptsme ■L Uradne are sdravaikov m panlala > vo ao od 7. do 8. avatar, rama ak nedeljah. iHMhMhHhiiihhnlU fLJL POP. PR PRESf. SRCA JEZUSOVEGA. Predsednik John Levstik, 1121 R 66th St; podpredsednik Anton SkalL 1000 E. 71st St; nrvi tajnik Frank Zupančič, 1364 E. 36th St; drugi tajnik; Alois Novak, 1060 E. 66th St; blagajnik Frank Coi. 1030 E. 61 at St. DmStr veni zdravnik dr. J. M. Seiiikar Redne sej? ae vrie veako drugo nedeljo, v mesecu ob 1. uri pop. v S. N. Domu. soba it. 3. * PODP. DR SV. ANTONA PIP. v Newburgu. / i ^' Načelnik L. Gliha, 0105 Union ave; predsednik D. Blatnik. 3541 B. 81 st St; tajnik L. Gliha, 0i05 Union ave; s blagajnik A. Skufca, 3532 E. 78th 5t. Druitvene šefe se vrie vsako 4. no-i deljo v mesecu v S, N. Domu, it r ob 1. uri pop. 1 Slov. Lovsko Pod. dr. ev. EVSTAHUA Preds. Frank Novak( 1221 E. OOtb - f St; podpreds. Frank Avpich, 1005 B. > 63rd St;'tajnik Henry Krantx, 0113 St. Clair ave; zapisnikar Frank Koatea/ 007 E. 63rd St; blagajnik Louia E. Grdlna, Gill St. Clair ave. Drnitvo ■ zboruje vsako tretjo nedeljo r meee-1 cu v Grdinovi dvorani, točno ob 9. ■ url dop. 44 SAM. K. K. DR SV. JOftEPA. lr: Prede. Frank Koren, podpreda. J da. mi Lavrič, tajnik Jakob Bukovec, 5134 St 14, Clair ave; zapianlkar Anton Belka, v i nadzorni odbor: Joseph Kos. Louia nu Skander, George Pančur, druitvenl zdravnik dr. J. M. Seiiikar. Druitvo " je sklenilo na letni seji, da sprejema t| nove kandidate do 30. leta ataroatl ^ brez pristopnina. ca DR Z. M. B. th preds. F. H. Mervar, 1210 Nnnrood 18 Rd; podpredsed. John Jančar, 16309 >«, Parkgrow ave; tajnik-zapianikar Joa. d-;Centa, 1175 Addison Rd; finančni taj-nlk Joseph Glavič, 6515 St. ICair ave. v; Druitvo zboruje vaako tretjo nedello 5> ( v mesecu v S. N. D. ob 1. uri pop. Je •, v dobrem finančnem položaju in pla- - čuje $7.00 tedeneke bolniike podpora, l Sprejema člane v druitvo od Id. do ja Dr. Dvor Baraga, iL 1117 OOP. R«|a 28, Kat Boritnarjev. It1 secu v šolski dvorani sv. Vida ob 1 dO 1- pop. Podpora znata $7.00 In $14.00 * na teden. ' i- _ SLO v'. KAT. PEVSK. ^ S. SAM. PODP. DR 2U2EMBBKE U Preds. Roftian Maver, 1502 R 43rd 1 St; podpreda. John JerŠe, 1233 6. 60. -J 1 St; tainik John Plntar, 13801 Water- I 1 100 Rd; blagajnik Joe Slogar, 1149 E. ; 63rd St; zapisnikarca Annie Maver, 1562 E. 43rd St. Druitvo šboruja 1 vsako prvo nedeljo v mesecu pop. V 1 Sever-Krašovec dvorani. Zdravnik jn dr. F. J. Kern. 7 , DR ST. CLAIR GROVE, it 08 W. C. I Predsednica Albina KriZman, podpredsednica Jennie Jerič, tajnica Antonla Skerjanc, J4II E. 51et St; blagajničarka Antonla Zaletel, svetovalka Alojzia Flajiman, apremtfeval-ka Mary Zaverl, rediteljice Mary Velkavrh, sprevodnka J era Samea. Nadzornice: Josipina Metnarilč za 3 leta, Helena Mally, za 2 leti, Terezija 2ele za 1 leto. Zdravnik dr. P. J. Krn. Seja se vrli vsaki drugi ponde-ljek v mesecu v S. N. Domu točno ob pol osmih zvečer. S. P. DR. DOSLUiKNCEV. Preds. Joe Lozar, 1058 Addieon Rd; podpreds. Louis Wirant, tajnik Prank Wirant, 1161 Norwood Rd; pomožni tajnik Frank Kuhar. Rač. nadzorniki: Frank Kuhar, Louis Wirant, Peter Cerar. Druit. zdravnik dr. P. J. Kara. člani se aprejefaajo od 18. d* 45. leta; podpora je $8.00 na teden; 1 dolar mesečni ne.______ *DR- SV. JANEZA KRSTNDU ~ It i7. JJSiJ. Prede. Frank Zorkb, pndprede> ' John Zalar, tajnik in organizator* Pr. u Kačar, 1231 Addieon Rd; blagajnik Ia zapisnikar Jamee Debevec, vratar J. Subic. Nadzorniki: Anton Kdsblan, C. Jarc in Lovrenc Bandi. zdravnik dr. F. J. Kern, seje vsake tretjo nedeljo v mesecu v S. N. Domu, eoba it 31