KATOIalSK CERKVEN LIST.
„rianica" izbaja vsak petek na celi po!i ;n vel Vtiskarniei sprejemana za celo leto 3 »1. r,o kr.za	ja pw po' 1 i ; 1 pol leta 1 H i	za <-flo leto 4 20 kr . za pol leta tri. kr.. / t «"etert . >»<• kr., za V4 leta 90 kr.. ako zadene na ta «lan praznik, i/i.le	leta ! t'!. *,'<• : r jtii.-.i «iitii p« | r» j
Tečaj XLIV. V	Ljubi	j a ii i, 20. s usca 1H91.	List 12
			
/Vleksandrina Poklukar, rej. Blasnikova, v svojem in svojih petere ■mladoletnih ctrčk in v vseh sorodnikov imenu preiužnega serc-a javlja vsem prijateljem in znancem prežalostno vest, da je pc neskončni modrosti Vsegamcgočnega njen preljubljeni in nepc-zabljivi soprog, oziroma oče. erat in svak, gosped
dr. Jožef Poklukar,
vitez reda železne krone III. reda. deželni glavar vojvodine Kranjske, predsednik kranjske tergo vinske in obertniske zbornice, kakor tudi komisije za pogozdovanje Krasa, derža\ni
poslanec itd., itd.,
p: dolgi, mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti. 54 let star, danes cb eni po polneči mirno v Gcspcdu zaspal.
Pogreb bode v četertek, 19. t- m. ob 5ih pop; nega dvora. Gosposke ulice št. 2.
Svete maše za pokojnega bodo v seboto 21. t. m. d^pcldne v stolni cerkvi sv. Nikclsja v Ljubljani.
Y LJUBLJANI 17. marca 1691.
1 * a e .
Sir.
Pod križem.
< idpusti, odpusti, moj Jezus premili. S-r< e mi stiskujeta zona in strah! Kaj nekdan storiti mi v smertni bo sili. (\'rvič ko pregrešen se vračal bom v prah V — Bojim se Te milega zdaj Rešenika,
V	obraz kako gledati kdaj čem Sodnika? —
Povabil me h križu je glas tvoj medeni. Povzdigniti k Tebi ne upam oči!
V	ljubezni neskončni, v ljubezni ognjeni Na križu prelivaš za grešnika kri! — Bolesti povzročil sem z grehi neznane, (iloboke zasekal sem Jagnjetu rane!
Zaupanjem križ tvoj presveti objeti. I »'»voli. Te prosim, ponižno skesan; Da zvoliš usmiljenje z manoj imeti. 1'reblaženih priča množica mi ran: Nevarna, o Jezus, je moja bolezen. Ozdravit* jo more le Tvoja ljubezen! —
Zveličar moj božji, nebeška inilota Me Tvoja prešinja do serčnega dna; \ njem taja led žive ljubezni gorkota. Po licu se udira mi potok solza: Odpusti, pozabi, moj Jezus ljubljeni. In bodi Rešitelj ovčici zgubljeni!
S. M. lionncent.
JAKOB,
po usmiljenji težjem in apostolskega sedeža
milosti
knezoškof ljubljanski.
r .-•»■>u rrmiiH sro/V škofije pozdrav in hlaiptslor otl (i t ¡spoti a nt Zreličurjn nu Zeiju Jezusu Kristusu!
(Konec.)
In zares! Kak vtis naj v danem slučaju napravi na prisegaj«K-ega. ako ga kdo še tako živo opominja ..na svetost prisege z verskega stališča, na važnost prisege za pravni red. na časne in večne kazni krive prisege.14 če si pa more pri tem znabiti po pravici misliti: ..ta opomin s svojim resnim pogledom v večnost — na jeziku tega moža je pa vender samo prazna beseda? Saj on sam ne veruje ne na Boga. ne na večnost, ne na Kristusa in na cerkev. Ta križ tukaj, pred katerim naj priseženi. me sicer mogočno opominja na resne besede apostolske vere: ..Križan bil. umeri... sedi (sedaj» na desnici lioga. očeta v sega mogoč nega: od ondot bode prišel sodit žive in mertve": — a apostolska vera in mož. ki me zaprisega! Ce je njemu, in sicer ravno zarad njegove, kakor pravijo. večje omikanosti in vednosti postavno na prost«» dano. tajiti Boga in Kristusa, večnost in večno kazen krive prisege, čemu bi bile potem
meni besede: „Jaz prisežem pri Bogu vsemogočnem in vsevednem čisto prisego.....kakor
gotovo mi Bog pomagaj!" kaj več kot prazna reč? in čemu bi se s tem dal odverniti od poti, ki mi je v korist? Kaj ne da. dragi moji! strašen, ostuden, nagnjusen sklep? Toda kdo se derzne tajiti, da se ne izvaja naravnost iz bogo-tajstva. in da bogotajstvo torej prisegi zares zadaje smertni udarec? In vender se imenuje celo „pridobitev44 našega .,vednostnegaa časa, da se more, ako ljubo, gojiti tudi najbolj golo bogotajstvo! Po vsem tem sem imel gotovo prav, če sem rekel, da naš čas, ker Bogu in veri sovražen, nikakor ni prijazen svetosti prisege.
Kaj pa sledi sedaj iz tega za nas in naše ravnanje? Od tod sledi resna in važna dolžnost, in ta je: Kolikor sovražnejša naši veri, in s tem tudi verskemu značaju in svetosti prisege so načela. na katera se hoče dandanes postavljati javno življenje, toliko bolj in toliko stanovitneje moramo skerbeti, da vglobimo v sebi versko zavest in vnetost za svoje dolžnosti proti Bogu in njegovim zapovedim, proti Kristusu in njegovi sv. cerkvi: toliko bolj moramo kazati to zavest v dejanju ter si prizadevati, da jo spravimo tudi v javno življenje. Rečem: spraviti jo tudi v javno življenje. Ker ne gre biti v cerkvi katolišk, zunaj cerkve pa brezversk: kakor se ne vjema, pri prisegi zahtevati može globoko-verne, sicer pa biti veri nasprosti vsaj brezbrižen, če ne celo sovražen. Naš čas potrebuje celih, doslednih, neustrašenih katoličanov, zvestih Bogu in njegovi sv. cerkvi do zadnjega vzdiha: katoličanov, ki niso katoličani le tu ali tam iz priličnosti, ker ravno tako bolje kaže. in samo toliko časa. dokler se ni ničesar bati in ni ničesar terpeti od tako imenovanega javnega mnenja, ampak ki so katoličani vedno in povsod, „v terpljenju, v potrebah, v stiskah, v udarcih ... v trudili . . . v časti in n« časti, v slabem in dobrem imenu . . . kakor žalosteči se in vender vedno se veselečik* — kakor piše toliko velikodušno, požertvovalno in navdušujoče sveti apostol Pavel ') Saj gospod Kristus ne pravi: Kdor me spoznava v tihi kamrici, kjer nihče njega, pa tudi on nikogar ne moti: ampak kdor mene spoznava pred ljudmi (zunaj, v javnem življenju in njegovih viharjih) — tega hočem tudi jaz spoznati pred svojim očetom, ki je v nebesih.44 -) Take katoličane hoče Kristus naš gospod, in tacih je treba zlasti dandanes. Kolikor bolj in kolikor krepkejc se skažemo take, toliko gotoveje tudi dosežemo, kar nam je dolžnost želeti zarad Boga, zarad
'j II. Cor. «;. 1. se<|ii. - - Mattli. H». 3_\
samih sebe in zarad človeške družbe: posveče-vanje prisege.
Sklenem s tem, da Vam v spomin pokličem dve besedi, dobro vam znani že od mladih nog:: namreč 2. zapoved božjo: „Ne imenuj po nemarnem božjega imena" in 1. prošnjo v očenašu: „Posvečeno bodi tvoje ime." V teb dveh besedah je obseženo vse, kar sem vam povedal. Zato dragi moji! ne izgovarjajmo jih le z ustmi, ampak vselej tudi v sercn, istinito in resnično. Ne imejmo jih le v spominu, marveč ravnajmo se po njih tudi v življenju, zlasti tedaj, kadar smo primorani priseči. Potem smemo tudi mi veselo in nadepolno vprašati s psalmistom: „Kdo sme iti na goro Gospodovo?" — ter pričakovati odgovor: „Kdor ne prisega krivo, on bo prejel blagoslov od Gospoda.1) Amen.
V Ljubljani, v god Marijinega zaročenja, dne 2.>. januvarija 1891.
f JAKOB,
Kaj pišejo papež avstrijanskim škofom?
Kdinost med papežem in škofi, pa med škofi, duhovni in verniki je čez vse potrebna, da čversto stoji in se razširja zalo poslopje katoliške ('erkve. Za to edinost močno skerbč namestnik Kristusov, med drugim tudi s tem, da škofom pišejo pisma, kakor so pisali amerikan-skim. francoskim, španjskim, nemškim škofom.
Tretjega sušca tega leta so pisali tudi avstrijanskim škofom silo tehtno in imenitno pismo. Jedro tega pisanja je naslednje:
Škofje naj se vsako leto re<lno zbirajo k posvetovanju o važnih zadevah. Sedanji časi so žalostni in nevarni: škofje naj skerbč. da bodo verniki terdno zvezani in zedinjeni z višjimi pastirji, verniki naj so posebno vdani, pokorni in zvesti svojim škofom. (Kdor tedaj ruje zoper škofe, duhovne, taki terga edinost, on ima znamnje Antikristovo na čelu: taeega se je dolžnost varovati! i Verniki so v veliki nevarnosti, da bi ne bili zapeljani: treba jim je torej poduka v verskih rečeh, treba bratovščin, verskih društev, posebno tacih, ki odvračajo mladino od pogube, ki jo vnemajo za večkratno vredno prejemanje ss. zakramentov. Potrebno je izdavanje dobrih bukev, časnikov, ki vero in deržavo branijo, čednost vterjujejo, — rogovilske liste pa zavračajo. V Avstriji so taki spisi še veliko večje koristi, pravijo sv. Oče, ker tam imajo
') Ps. 23. 3 r».
najbolj razširjene časopise v rokah sv. (Vrkvi sovražni ljudje. Takim spisom je potreba nasproti staviti dobre spise, da se odkriva slepa r-stvo malopridnih časnikov in spisov, odsrranja kužljivi strup zmote in se spodbuja duh za čedno in pošteno življenje. Naj ima torej vsaka dežela svoje dobre časnike, ki naj se vojskujejo za oltar in domače ognjišče: ti časniki naj se natanko in določno vjemajo z nauki in vodili škofovimi, in take časnike naj z vsemi močmi podpirajo duhovni in drugi katoličani, podpirajo naj jih z dopisovanjem in z denarnimi pomočki.
Prav posebno, tako opominjajo sv. Oče Leon XIII, je treba škofom skerbeti za blagor delavcev, kakor to tudi omenjajo avstrijski škofje sami v svojem zadnjem pastirskem listu. 1 »clavci so prav posebno potrebni pomoči od «v. vere. da morejo lože j prenašati terpljenje svojega stanu in da imajo pri I logu zaslužen je od svojega truda. Kvangeljske zapovedi pravice in ljubezni naj skazujejo vpliv in moč na vse stanove in škofje naj djansko pripomorejo delavcem, da si zboljšajo svoje žalostno stanje: s tem si bodo veliko zaslug pridobili za vero in deržavo.
Pompeji nekdaj in sedaj.
Spisal Janez Hilc.
(Dalje.)
VIII.
BI a gos lovljenje milostne n o d o b e. Bratovščina sv. Rožne g a . n c a.
Podobo so z voziča prenesli v župno cerkvico. Krog nje se zberejo gospodje misijonarji, stari župnik in mnogi radovedni. Pa na vse je naredila slab vtis. vsi so bili v tem edini, da podoba. kak«»ršna je sedaj. s«' ne smč na oltar postaviti.
Podobo je bilo ton-j treba prenoviti in |m.praviti. pa kje je slikar, ki bi to delo prevzel? Staremu Pompejskeinu župniku pride na misel, da je Miz-, tam podobar. kteri riše okolic«* starega lv»mp»'ja pošten, kerščansk mož. on bo g..t.,v«» j* »dobo rad toliko popravil, da se bo zam«»gla ljudstvu v «Vic-nj« izročiti. Longo se |M»g..di s -likarjem. k^Ti p.*l■•!..» seboj vzame.
Misijon je bil sklenjen. Že vr tednov s.» je ljudstvo vsaki večer zbiralo v Poinpejski « erkvi ter pobožno sv. Rožni vene«* molilo Longo je moral nekaj tednov čakati, da mu je slikar |*»pravlj«*no podobo vernil. Bila je zares m nogo U»ljša, vendar so bili obrazi Marije in dveh svetnikov malo spre menjeni; bolj omikanim gledavcem še vedno niso ugajali. Za silo je bila |>odo!>a dobra in saj bati se ni bilo treba, da jo bode cerkvena oblast prepovedala.
*
Prišel je mesec februvar. Ta mesec se je imela j. !••!»:. slovesno blagosloviti in na stranski oltar p -taviti, vstanoviti bratovščino sv. Kožnega ven«-a in tre; |i r« <1 sv. Dominika.
l\o je d« »šlo vstanuvn«» pismu velikega namestnika dominikanskega reda ter privoljenje škofa N •l iti-kega. j»* bil povabljen prej omenjeni pobožni «l .mm kan oče Kadente. da pride blagoslovit podobo, t -i vstanovit bratovščino z obilnimi odpustki «»b-«lar ..m » in 111. red sv. Dominika.
Dan jako imeniten za uboge P«»mpej«e pri«le. Mi"-.- Radentu zverši vpričo obilo zbranega ljudstva «'in -it" p«»b«»žnost. blagoslovi podobo, vstanovi bratov-.*; no. v ktero se jih je mnogo zapisalo, ter >pp*jt:if stiirega župnika. mladega duhovna domačina, t ;••. rist«-ga moža. s kterim se je bil Longo berž v z.»«*.■* \ii o svojem blagem delu posvetoval, in ««najst drug: i v III. red sv. Dominika.
Tako se je ponižno in z malim pričetkom za-«VI « tista imenitna bratovščina sv. Rožnega venca v l'om:»jih. ktera j«» v malo letih svojega obstanka razpi.»terla svoje veje in mladik«' ne le po Italiji. t«-muč po vsih krajih zemlje in šteje sedaj mnogo nad i>«d milijona ud«»v. med kterimi so škofje in kardinali. svetni knezi in cel«*» preslavni p«»glavar svete katoliške cerkve. papež Leon XIII
i haljo na>l.
Ivan bogoslovec, vojak.
i i uije. i
Ivan a p o s t e 1 j svojih tovariše v.
Ivan si je pridobil zaupanje in prijaznost vseh svojih tovarišev. Videl je. da je prišel čas. da se prične poprijemati te okoliščin«' v dušni pri« 1 in blagor svojih sovojakov. kakor s<> mu k sercu gnali v s-m«'nišču in kakor ga je gnalo tudi odkritoserčno prijateljstvo, kater«» j«* imel v ser<:u za svoje tovariše.
Vsako priliko je porabil v ta namen, in če se ni hotela ravno sama od sebe ponuditi, znal jo je umetno privabiti. Že se mu je posrečil.» zdaj jednega zdaj «Iruzega svojih tovarišev pregovoriti, da je «.pravil spoved in sv. Mhhajilo. Dri katerih je vid« 1. da imajo dobro in mehko serce. jih je celo napotil, d » s«» s«.* vsak teden spovedali in hodili k sv. obhajilu To je po Laškem in Fran«'Oskem. tudi na Svi-«-.irskem močmi v navadi pri dobrih in zvestih vernikih. Zlasti pa je obračal vso pozornost na one le-.-rečn«- mladeniče. «• katerih je vedel, da so najbolj posebni sprave z Bogom. Približal se jim je. se včasih z. njimi zabaval, šel z njimi na sprehod, storil jim zdaj pa zdaj kako postrežb«;. Med pogovor«»m je prič«'l odkritoserčno g..voliti o lastni rodovini. In tako j«' počasi tudi od k«.ga zvedel, je-li ima še stariše ali n«-. kedaj praznuj«rjo svoj i menda n i. t. d. In če je na primer vedel, da bode jutri god matere kacega s««vojaka. š«;l je na večer k njemu in pričel kak vsakdanji razgovor. Čez nekaj časa je storil, kakor hi se spomnil nečesar. kar je že pozabil in dejal je: .Ak" se ne motim, zdi se mi. da si mi jeden-krat povedal, da bodo jutri tvoja ljuba mati obhajali svoj god - —
— Res je. — dejal je vojak.
—	Tedaj če jim je tako ime, vem, «la jim bo les kaj za god kupil in poslal?
—	Daleč proč od svoje rodovine. med vojaštvom. kakor sem. priznam ti odkritoserčno. da sem bil ž-' na to pozabil Toda moja ljuba mati. vem. tega ne bol«» pozabili, Bog ve, koliko časa že hranijo in si pritergnjejo od ust. da bi in i mogli «» t«-j priliki kaj poslati. Popolnoma sem prepričan, da bodem dobil jutri po pošti denarno nakaznico.
—	IN.glej t.-daj. pristavil je Ivan. kako velika sreča je imeti tako dobro mater Kaj pa jim bodeš ti storil za god. saj to je vendar tvoja dolžnost in ne materina ?
Kaj naj jim pošljem v dar. ko v mojem žepiču gospoduje sušica in komaj čakam, da bi od matere vanj kak soldek priferčal.
—	Dragi moj. ne da bi ti bilo treba potrositi le soldek. pokloniš jim lahko dar. kateremu ni pod nebom enacega in kateri bode zveselil tvojo mater bolj. kakor če bi jim poslal debelega purana.
Vojak je začudeno vperl vanj oči in premišljeval, kaka stvar bi to neki bila Toda nikakor si ni mogel domisliti.
—	Če mi obljubiš, da bodeš poklonil materi ta imenitni dar. hočem ti ga povedati.
—	Do!>i\>. ako je le mogoče, storil bom po tvoji volji.
—	- Ne samo mogoče, temuč <-el«3 prav lahko je.
—	Prav tedaj, bode se videlo.
Sedaj je pričel Ivan prijatelju govoriti prav zaupljivo: „Glej. ako hočeš pokloniti svoji dobri materi najlepši dar in ob enem koristiti svoji lastni duši. pojdi jutri zjutraj zanje k svetemu obhajilu."
Nato se mu je tovariš posmejal in se izgovarjal. da je otročja doba minula, da je še doma moral iti tolikokrat k spovedi in k sv. obhajilu, da mu sedaj za dolgo časa zadostuje itd.
„Ne govori tako," odvernil je Ivan. „S tem delaš krivico samemu sebi in lepim občutkom, katere so ti gotovo vcepili mati v serce in te v njih od-gojili. Ali se ti je bilo morebiti treba kedaj kesati. da so te mati pobožno odgojili in da si se ravnal po njih naukih?"
„No, tega ravno nočem reči in tega tudi nikdar r«ikel ne bodem."
rAli ti je bilo kedaj žal, da si dobro opravil spoved in sv. obhajilo? Ali nisi morebiti o taki priliki bil vselej potolažen? Mir se ti je vernil v serce in zadovoljnost. V duši bilo ti je tako lahko, kakor bi imel paradiž v sebi."
V.jjak' je pobesil oči. Vedel je, da so Ivanove besed«* resnične in zato ni vedel, kaj bi mu odvernil. Kudečica ga j«; spreletavala, ker se je sramoval, in molče je gledal v tla.
Ivan mu je dajal še več lepih naukov in ga je spravil čisto na pravo pot. Tako prepričevalnim besedam verlega Ivana se vojak ni mogel več upirati, temuč obljubil mu je, da se bode ravnal po njegovi želji. Res je šel naslednje jutro k spov«3dniku. obtožil se svoje slabe vere. vsi ti grehov in prejel sv. obhajilo za svojo ljubljeno mater. Tako lepa beseda najde dobro mesto.
Drugi dan prejel je vojak v resnici denarno nakaznico od svoje matere, kakor je že prej pričakoval. O s kako sladkim veseljem in lahkim sercern je pisal materi, da je tudi za nje storil nekaj dobrega.
«J 3 -
da so je čisto z Bogom spravil, opravil spoved in za mater sv. Obhajilo Bogu daroval. Dobra mati je solze prelivala od samega veselje, ko je dobila to lepo naznanilo, hvalila je dobrotljivega Boga in blagoslavljala onega angelja, ki je spravil njenega sina na pravo pot. Vsa hiša je bila vesela in še sosedje, ko so to slišali, so hvalili sina.
Vojak pa materinega daru ni več s tovarši zapravljal, kakor poprej večkrat, temveč rabil le za potrebne reči in iskal materi in drugim domačim še kako veselje napraviti.	(Dalje nasl.)
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane, (t Deželni glavar dr. Jožef Poklukar.) Eden naj boljših sinov naše domovine nas je zapustil. Umeri je deželni glavar dr. Jožef Poklukar 17. t. m. ob 1 po polnoči vsled daljši vodenične bolezni. Zvest Bogu. prijazen Cerkvi, veren cesarju in domovini, naj boljši oče svoji družini, je v močni moški dobi moral vse pustiti in se preseliti v namerno večnost. Še le 54 let star se je preselil v boljši svet. kterega je tudi vreden, ker po izgledu svojih pokojnih stricev, žunnika Jožefa in kanonika Janeza Poklukarja je bil deželni glavar dr. Jožef Poklukar poštenjak, kakoršnih nimamo na zbiranje. Nikoli se ni sramoval svoje vere in spol-novanja keršanskih zapovedi; veliki četertek lansko leto n. pr. je med najpriprostejšim ljudstvom v frančiškanski cerkvi očitno opravil spoved in sv. obhajilo. in njegova hiša je bila hiša verne molitve in in spolnovanja božjih in cerkvenih zapovedi, da molčimo o druzih lepih njegovih lastnostih.
Rojen 1. 18o7 v Kernici pri Bledu na fiorenj-skem. je opravil svoje študije v Ljubljani in na Dunaju ter 1. l.Siii postal doktor prava, in napred«»val je od stopnje do stopnje hitro dalje. Visoke šole mu niso bile nravnosti osmodile in ne vere zamorile, kakor pri mnogih drugih. L. 187:1 je prišel v zvezo s spoštovano Blaznikovo rodovino in prevzel nadzorstvo tiskarnice, v kteri tudi naša Danica" že toliko let izhaja; a zraven tega pa svojih političnih opravil ko pravoslovec ni opustil. Postal je 1. 1*70 poslanec v deželnem in naslednje leto tudi v državnem zboru: prišel pozneje v delegacijo; 1. 18*4 je dobil red železne krone in 1. 18-sS je postal deželni glavar na Kranjskem
Pa kaj je svet in njegova čast? Poklukar je to dobro vedel in ostal vedno ponižen, zvest Bogu. Cerkvi, Cesarju in domovini, ter ni pozabil, kako nestanovitno je vse časno. Res. le ktnalo je moral to tudi skusiti, zapustiti vse; pa blagor njemu, ker v minljivi sreči za večno srečo skerbeti ni pozabil. Bog mu daj večni mir!
Ljubljana. Za o 01 e t n i c o s v. A1 o j z i j a, ki se bo obhajala letos o času njegovega godu, je sveti zbor v Rimu razglasil posebno okrožnico in naznanil posebne duhovne prednosti za to priliko. V Rimu pri sv. Ignaciju se bojo obhajale slovesnosti skoz celih osem dni; ondi namreč so hranjeni deviški ostanki tega nedolžnega mladenča. Po privoljenji sv. Očeta se bodo celo osmino opravljale vse
svete maše, kakor so za ti od sv. Alojzija. Ravno to z malimi izjemami se sme goditi pa tudi po vsili katol. cerkvah po svetu s privoljenjem dotičnih škofov, ako bi se namreč ondi obhajala devetdnevnima ali tridnevnica za to priliko v čast sv. Alojzija. V ta namen se že pripravljajo po mnogih krajih velike in razne slovesnosti, o kterih bo še prilika govoriti. Celo skupna romanja malih k slovesnostim v Kitu se snujejo itd.
Naj prim«'rniše gotovo bi bilo. da se vravna kaj djanskega. praktičnega, ter da se. d« »seže sta no-viten sad za več«' varstvo in boljšo cdgojo mladine, zlasti tudi zanemarjene. Ozirati bi se moral«, ž«- na male po hišah, potem na pašah, na potih v šolo in cerkev in v cerkvi sami, pri delu itd.: dalje na bolj odraščeno mladino, da bolje ohrani nravnost in vero v višjih šolah, da se bolj olika tudi oziroma na zunanje obnašanje itd.
Sv. misijon v Lorjah od 21. febr.do 2. mar« ija 16'J1 Misijoni niso kaj novega dandanašnje, pa zato niso nič manj potrebni — Najimenitniše. najresnejše resnice sv. vere iz ust navadnega duhovnega pastirja postanejo tudi nekako navadne in ne pretresejo s«*r< a poslušavcev. kakor bi bilo treba, k spreobernenju in poboljšanju. Tudi se vsp«'h navadnih pridig od nedelje do nedelje nekako pogubi. (Ki sovražnika oblegano mesto se ne poda prerej pri pervem poku. Ako pa železne bombe več dni neprenehoma v mesto lete. rušijo in vžigajo: se naposled mesto mora udati. kakor se je to zgodil«, leta l»7o mestu Parizu in Strasburgu. Tako tudi beseda misijonarjeva. ki celi teden dan na dan bije grešniku na serce. po-slednjič naj terši skale prebije, naj debelejši led raztopi. Enako skušnja uči, da se ljudje, navadnemu spovedniku ne spuvedujejo vselej tako odkritoserčno. kakor ptujirn gospodom, zlasti misijonarjem, kleri so zdaj tukaj, potem pa odidejo in kterih morebiti n•• bodeš videl zopet, kakor še le pri sodbi. — Kar y pa še posebno velike cene. so posebne duhovne dobrote in milosti, ki so ob času sv. misij«»na na ponudbo. Misijonarji in spovedniki imajo namreč veči oblast in smejo tudi odvezovati od takih grehov in zaderžkov. ki so sieer škofu, oziroma papežu pri-deržani. Pa tudi milost Božja ob času misij«.na posel >no oči vidno dela in se včasih g« «le res čudežna spreobernjenja. '¡otovo je. da se jih pri vsakem misi-jonu mnogo spreoberne in ravno vsled misij« .n;« zveliča, ki bi morebiti bili sieer pogubljeni In k«.lik«» je vreden dušni mir. kterega marsikter d«.bi nvn" pri inisijonu glede prejšnega življenja p«» dobro opravljeni dolgi spovedi. Pa tudi duhovnim pastirjem je sv. misijon velika tolažba in polajšava. ker se ravno pri inisijonu popravljajo pomote in zamud", ki se tako rade vrinejo v teku časa med marsikter« opravila duhovnega pastirstva' —
V fiorjah je bil pervi misijon leta lv7:; od 27. aprila d«. 1. majnika. Vodili s<> ga gg. oč.-tj«-Jezuitje: 1 Jolijak. Kos. Valjavec. Lep križ v kapeli na pokopališči ohranjuje ta spomin. Od takrat i<-preteklo že blizo 1** let, in prirastel je nov mlad rod. ki se pervega, misijona le malo spominja; ali nič ne. — Prejšni za blagor svojih ovčic zlo vn«-ti župnik g. Karol Tedesehi. ki je gorjansko far«» »elih 3<> let izgledno vladal, preptičal se je vedno b«jlj. da. se sledovi pervega misijona od leta d«» leti b«»l|
zgubljajo. Zato je sklenil, svojim faranoin vnovič nakloniti dobroto sv. misijona. Ali preden je to svojo željo spolnil. poklical ga je Bog na plačilo 24. dec.
Kar njemu ni bilo dano dognati, izpeljal je njeg .v naslednik. Obhajal s»» je namreč drugi sv. misijon v Gorjah od 21.1'ebr do 2. mar« ija 1M»1.
K vat er no soboto prišli so trije misijonarji iz Vine. nHjeve družbe, namreč gg.: Než m a h. Fer-jančič in Jaševec iperva dva iz Ljubljane, tretji i/ Olja Domači g. župnik jih je sprejel na postaji v Lescah, g. kapelan pa jih je pričakoval s kropilom pri cerkvenih vratih. Mnogo pobožnega ljudstva jo bilo zbranega pri farni cerkvi, in slovesno zvonenje je pozdravljevalo misijonarje ob njih prihodu. Precej v soboto popoldne začel se je sv. misijon s poduče-vanjem in spovcdovanjem otrok »za sv. obhajilo pripravnih do lf». leta», in potem se je veršila sv. po-božnost tako goreče in stanovitno, tako mirno in gladko brez vsaeega nereda ali hrupa, da kaj taeega nihče ne bi bil pričakoval. Bil je pa tudi čas za tako pobožnost kakor nalašč in vreme nenavadno lepo. Zavoljo obilnega snega na polji ni bilo kaj početi, pa tudi vožnja hlodov in druzega blaga je ravno morala prenehati. k«T pota niso bila ne za sni ne za kola. (Tukajšno ljudstvo se namreč po zimi s tem peča. da hlode vozijo s Pokluke na obertnijsko žago v Grabnu». Kes. da je bilo o jutrih bolj mraz ido 0" K.», ali zato ni bilo treba po sneženi mokroti hoditi, in ker so ljudje s suhimi nogami v ecrkev prišli, tudi ni bilo v tem času navadnega nadležnega kašlja. ki sicer neznano moti božjo službo.
Ljudje so bili nenavadno zdravi: celi čas sv. misijona ni bilo nobenega obhajila, nobenega pogreba. <Vz vse velika pa je bila gorečnost, ki se je v teh dneh razodevala, tako pri misijonarjih, kakor pri pobožnem ljudstvu, in je res težko razsoditi: ali so bili gg. misijonarji bolj goreči, besedo božjo oznano-vati in spovedovati. ali pa farani. jih poslušati in k spovedi hooiti! Brez pretiranja. s«* mora reči. da so bili nekteri farani več v cerkvi kot doma in da je bil-, mnogo takih, ki niso nobene pridige izpustili. Sveta tihota je vladala v«*s čas po fari in zveličanski mir po hišah: če so s<- kje ta čas kaj sporekli. je bilo le zato. ker nobeden ni bil rad doma za varha in ker bi bili naj raje vsel. j vsi šli k misijonskim pridigam Spovedniee so bde ob eni po polnoči navadno ž" oblegane in dasiravno je po 7 ali «-elo s spovednikov spovedovalo. .so vender nekteri po dva dni morali čakati, preden s«, na versto prišli. Ha zun *reh gg misijonarjev in domačih dveh duhovnov, pomagali >o posebno pri s po vedo vanj i duhovni sosedje ; g Janez P.erlic. župnik iz Bohinjske Bele, g. Kdvard Kosobud. kapelan z Grada in gosp. .lan.-z Slaka r. kapelan iz Bohinjske Bistrice. Pervi se j«, trudil pri sv. misijonu od zač.-tka do konca in se je o»>li čas samo dvakrat iv petek in v nedeljo» v svojo fan» podal, da je svojim faranorn potrebno in oznanjeno božjo službo opravil.
Kaj se j»; vse v teh zveličanskih dneh godilo v sereih pričujočih, to le sam Bog ve; vendar pa se je tu in tam notranja ginj.-nost tudi zunanje pokazala. Pri nekterih pridigah «postavim o sodbi, o spravi», je vse po cerkvi ihtilo in jokalo. Posebno mogočen vtis je napravilo skupno obhajilo, ko je namreč v soboto okoli 4oo, v nedeljo pa celo okoli
>0o vernih skupno pristopilo k mizi Gospodovi, med njimi nekteri. ki že več let niso okusili te sreče. In ko je v soboto večer k spravi zvonilo pri farni cerkvi in pri podružnicah, se je pač veselja in ginjenja topilo serce vsili faranov in gotovo ga tisto uro ni bilo v fari nobenega, ki bi ne bil hotel odpustiti svojim sovražnikom. Krona vsega misijona in naj veči slovesnost pa se je veršila v nedeljo popoldne pri sklepu, ko je bil obhod s sv. Kesnjim Telesom. Dekan iz Grada, velečastiti g. Kazboršek. je nosil Najsvetejše, obdan od gg. misijonarjev, gg. župnikov iz Zaspega in Bele, in domačih dveh duhovnov. Najsvetejše so spremljevale belo oblečene dekleta s svečami, in množica pobožnega ljudstva je šla spred i in zadi po novi poti proti farovžu in potem merno šole in Gorjanskega «loma zopet nazaj v cerkev, kjer je bil sklepni govor in potem zahvalna pesem — Te Deum! Vso slovesnost je povikševalo prelepo vreme, ki je po par meglenih dnevih ravno v nedeljo popoldne zopet nastopilo. Ljudstva pa se je za«lnji dan kar vse terlo. Skoraj polovica jih je morala zunaj ostati. Sploh je bila edina neprilika pri celem misijonu ta, da je cerkev za take priložnosti veliko premajhna in so nekterikrat morali lestve k oknom nastavljati, da so pridige slišali.
Sv. misijona pa se niso vdeležili le domači farani. ampak tudi iz sosednjih fant so posebno zadnje dni pritegnili. Iz Grada, iz Zaspega, iz Boh. Bele jih je mnogo k ss. zakramentom pristopilo; pa tudi iz Bohinja (iz vsih 3 fara) iz cele Doline, s Koroške Bele, z Jesenic, od sv. Križa, celo iz Dovjega in Kranjske gore jih je bilo veliko pri pridigah, nekteri pa tudi pri spovedi, kteri so mogli na versto. Kazun domačih faranov (čez 1300) je bilo tudi vnanjih blizo 300 obh:,janih.
To je bila zares velika žetev, ktere niso bili veseli le gg. misijonarji in sodelujoči duhovni, temuč ktere so se gotovo tudi nebesa veselila. Gotovo bo ta misijon veliko sadu obrodil, kakor se je že nekaj sadu pokazalo precej med sv. misijonom in kakor se bo zanesljivo še v prihodnje prikazalo. Marsikaj krivice se je že poravnalo, stara sovraštva so prenehala. slabe zveze so se razdjale, marsiktero pohujšanje se j«» odpravilo. Bodi toraj Bogu hvala za vso njegovo milost in neskončno usmiljenje, ki se je ravno te dni tako lepo zopet skazovalo. ITvala pa tudi gg. misijonarjem, ki so se toliko trudili in gg sosedom, ki so tako prijazno pomagali!
Naj bo vse v veči čast, Božjo!
Iz Carigrada. 12. snš«-a ls!M. Prejel sem J."», u. m. predrago Vašo napoved za loi gld. in 30 sld . namreč 30 gld. za cerkev, ki se ima *ukaj zidati, in «Irugo za naše misijonske potrebe. Neizrečeno dobro ste mi storili s toliko ponavljano «lobroto in naznanjam s tim naj preserčnišo zahvalo. Tudi denar imam že v rokah, torej bodite brez skerbi.
Mi tukaj nadaljujemo naše «lelo med irazkolnimi» greki tako. kakor Vam je že znano, ter se pečamo po eni strani z odgojo dobrih duhovnov v našem (gerško-katoliškemi obredu, in po drugi strani s pri-digovanjem med razkolniki. kolikor je mogoče.
Pisal sem Vam v enem svojih prešnjih listov, da sta se dva razkolnika pri nas začela učiti katekizma; s tema nadaljujemo, in dva druga Ifiletna
sta se oglasila in prosila, da bi dosegla ravno to zveličavno milost. Enega sem sprejčl v našo hišo in upati je, da bo svoj dan dober misijonar, druzega pa tudi podučujem vsak dan kerščanski nauk. Bog mu daj sveto stanovitnost.
Molite, prosim, da bi Bog blagoslovil naše ponižno delo, ki nima druzega namena, kakor le slavo njegovega presvetega Imena.
Preserčna zahvala itd.
Polikarp Anastasiadis. greško-katol. arhimandrit.
Roža-Sando rji.
V Segedinu so zasačili velikega roparja Farkaša Janči-ja. Vsled tega je več tolovajskih tovarišev, ki jih je vest pekla, bežalo v Serbijo, nekteri so pa sami prišli pred sodnije; med njimi star tolovaj BeČki. Ta BeČki. prašan. „če ne mara njegova vest ni prav čista'?" je odgovoril: „Kdor je bil tovariš Roža-Šandorja. tega vest ni prav čista, dokler je živ!"
Ta posebni odgovor me spominja na morali č n e roža - šandrovce, duševne roparje, posebno na, prostomišljaške časnikarje, ki dandanes s toliko hudobnostjo narode pohujšujejo, jim vero in čednost ropajo. Bečki je spoznal in za terdno povedal, da roža-šandrovska vest ni čista, dokler tolovaj živi. Jaz bi pa za „veliki teden"4 duševnim roža-šandrovcem dal v premislek: Kaj mislijo ti Farkaši o svoji vesti, kdaj bo „čista?" Mar po smerti, če v takih grehih umerjo?!... Večna resnica pravi: „njih čer v ne umerje, njih ogenj ne ugasne!"...
Ktera pa je naloga prostomišljaškeinu časnikarju, ako se hoče spokoriti in zveličati? 1. Zapustiti mora svoje dušemorsko rokodelstvo: 2. preklicati in popravljati pohujšanja, kolikor je mogoče: .3. p«j dobri spovedi se z Bogom spraviti . . . Očitno je. da to je dolžnost tudi vsih njihovih pajdašev in podpornikov.
Perva vijolica.
Perva vijolica. Mati premila' Xežn<> prikrila iz solnčnih je tal: Ser<e mi moje je razveselila, Tebi. Marija, jo v darček bom dal; Saj si Ti sama najlepša cvetlica. Ki zveseljuješ človeško sercč: Ti si presladka. prečista Devica. Milostna, polna ljubezni sveté.
Cvetka vijolica Tvoja je slika. Bila ponižna vse žive si dni. Tvoja ponižnost naj vabi m«', mika.
V	sercu naj mojem kot cvetka duhti: Sprosi mi Mati. da tu Te posnemam. Čednost cvetličice v sere sadim. Jezusu, Tebi služiti se vnemam,
V	rajski vert pridem, ko v smerti zaspirn.
Ruáosla r.
Marija avc!.....
Svit nad zemljo noč odganja.
Zadnja zvezda v dol bledi. Zlata zora dan oznanja.
Zvona pesem se glasi: rAve mati! zdrava bodi. Ti me varuj. Ti me vodi'"
Solne»,- širi kroge svoje.
V delu človek se poti. Glas iz line. čuj. zapoje.
Proti nebu duh hiti: ..Salve, hči Boga Očeta. K Tebi kličem. Mati sveta!"
Noč nad manoj plašč odeva.
Truden duh je in telo. Zvonček glase zadnje peva.
Glasno poje v dol. v gor'»: /lota pulchra es Maria. Salve, a ve. Mater pia'~
In ko enkrat svoja krila
Noč nad duhom razpr«»str»* Pesem pela se bo mila.
Čez doline in gore: „Pridi. Mati večne Slave. Sin Te kliče Mati a ve'"
Silvan.
Razgled po svetu.
Znamnja na morji. Velik»? nesre軕 se godijo sedanji čas po morjih. I z Londona naznanjajo L'», t. m . da ste se ponesrečili dve ladiji in pogrešaj«» t. m««ž. Dalje, da se je razbila barka, na kt«;ri je bilo m«'-ž. in pogrešajo tudi več ribiških čelnov. D » (»o «»seb je konec storilo. - Ravno ta dan je bil «jb p«»rtu-giškem obrežji hud vihar in v pristanišču j-- p«»ško«l-vanih več bark. — Parnik „Sarp«3nt". ki je nedavno odplul iz Antvcrpna v Pombav. se j«- pot«»pil v In diškem morji in petdeset lju«Ii z njim.
Z Berlina naznanjaj«» i:;, t m. da s«« sv. oče papež slavnemu \Vin«lthorstu v nj»'g«»vi bolezni podelili sv. blagosl«»v: 11. t m. pa. da j" ob na dopoldne umeri. K. I P.
11 Bratovske zadeve N. lj. Gospč presv. Jezusov. Serca.
V molitev priporočeni:
Na niil»'«>tliivf j.ri|.i«.-n:.- N. Ii. «i. posv. .J«-zii.-»v»*«m Ser»a sv. J««ž«*Nj. sv. Nik-daja. Il«-ri!iai:«»r.i iu F»»rtuuata. naših asig«'l?«-v \,uii<«v in vsili na-ili patr«»ti«»v 11«<|i«l>r<»t!i< o«iv»*rni <"i naš«- I.•/.• !•• j	unn»r«' in >aiii«»ui»»iv. «»Ipal
in br»*zverstv»>. j !«-š»-stvani- iu v-* n«t'ist«»sti. s»»vraštv;i pr«-kliiii»*vauja in v-.- p<»ša*tn«* pivgivli«' in v«-lik«* ii«*si »•«*•••. — N« ka va/ua /.;«l-va. <U; i-i s- na pripr<»šiij<» N. lj. <•».-}.
|.r.>v, .1 S.-r-a sreèno izšla. <«> j«* božja volja. — Neka iiišna razni- ra. -la 1 »i sr-èn» iztekla. — Mladeiieè za zdravje n popoln» poboljšani«'. - l)r<žbi Nas.- lj ijosp.' p res v. J.
r-a. -v .1 <>/.»• ta in vsem bratom izroèani s.* s svojo družino za p.«nioè v dušnih in t «desni ! i zadregah. za rešenje iz r«'«k dolžnik« v : prosim za to tudi. rit»- ..mémento-4 j.ri sv. masah. I »r>an •• s.* In» naznanilo z zahval». — Za -r«*èo pri do-ma-i živini«-*!.
Zahvale.
_ I»o^oIjubni diiiiov. i: I »on lïoseo, kateri j»* v svojem /;•.|..iiji d«lil »ako v.lik.* hišn«- in t.b-sii«- d»brote, gotovo *'id i», -m-iti n<- I». zipiHtil njih. ki s»- v -tiskali do njega
..l».'in.').. ..... torej -trinja z le./.jo rastjo, vsoja si iz liva-
¡•-zu>«~?i tudi mka ir. -ti<k r.-snia duša priterditi b.se.lain ../joliij« liani«*-, da: „hon li«.«;.» pomaga.'4	«i. P.
1/. Savinsk«* dolin.« 24.2 1^1*1. Huda in nevarna vr»-•*-in«ka l.o|-z.ii 4 ti t us » nas j.- obiskala t.. zimo v naši in-veliki
-.....-ki V ki.itk.-iii rasu nas j.- bilo ..koli trid.-s.-t bolnikov.
in iiit j»- tudi linijo uni-rl». v.-èidel mladih in menili ljudi, p..~.-biio pa v hiši. v kt.'i i ; iz živim, nas j.- èv«'tero ležalo, ji dvoj», jih imn-rl». ha l»i l!»ir odv.-rnil to nadlogo, sem. '••• ravin» /|„ reven. za I devetdnevni«-» opravljati na èast \. I liiisp.- près v. S.-r«-a. in na èast sv. Kran.-išku Serai'., a sv. Antonu |'ad. Kmal» s«* j»* zaèelo boljšati, in zdaj,
iv	lia iJogu. mi j,. Z'>p.-t powniilo ljubo zdravje. Mil sem d.ljuMI. ak>. I».iii udišin. i: l.oin p» „l>ani«-i- razglasil, ter s t «-m i wrsti.-ami ž-liin sj ««Initi svoj» obljub». lîosu na èast,
v	.•.•š.'-.-iii.' Mariji, sv. Ki u:-;-ku S.-ral. in -v. Antonu Pad.
M. š.
Listek za raznoterosti.
ITcve Šmarnice. v kteri h je razlagana Marijina hvalnica
„Magnilikat"
ali: ..Moja duša poveličuje Gospoda'1 so skoro donatis-njene v katol. tiskarni in pridejo kmalo na svitlo. Spisal jih je stoljni kaplan gosp. Andrej Kalan. Globoko segajoče premišljevanja so pojasnovana s poduči ji vimi in ginljivimi izgledi.
Eimski katolik, II. zvezek dr A nt. Mah nič-a
v «J• »rici. je prišel pred nekterimi dnevi na svitlo.— Ko bi ne imel tudi nič druzega razun pervega članka. «Ljudski poslanci- itd., je ta vreden premije: ao cekinov. ..Ljudstvo mora biti v resniei zastopano, t. j. poslanci morajo se ravnati po volji ljudstva. Drugače privede konstitucijo do neprilič-nosti. da se namreč delajo postave v imenu ljudstva ravno v nasprotnem smislu od tega. kar ljudstvo želi in hoče. . . zgodi s»*, «la ljudstvo pošilja na milijone podpisov 1 »roječe proteste proti postavam, ki so mu jih sklenili njegovi poslanci- itd. („Rimski Katolik"4 izhaja vsak mesec in stane 2 gld. celi tečaj.)
Šmartin pri Litiji. <\ g. Fr. Šušteršič. ki se sliši, da nam hočejo uiti za misijonarja v Ameriko, imajo tukaj ob nedeljah popoldne prelepe in ginljive pridige o Kristusovem ter pij en j i. Veliko domačih in iz sosestva >.-m slišal hvaliti te posebno lepe in koristne postne premišljevanja; Bog daj obilno sadu!	D ... ž.
0 pokojnem dijaku Matiju Groričniku so tele verstice, ki jih je zapisal njegov bratec: „Svoja leta je preživel v čednosti in z lepim vedenjem. K sveti maši hodil je rad v zdravji in bolezni, kadar je mogel. Zbolel je o svetih treh Kraljih lMjo za JnHuonco", potem se je prehladil, ter zbolel na pljučih. Kašljal je zmiraj hudo, ležal večji del leta na postelji. Bolečine je prenašal voljno. Rekel je. da bode umeri, ko bode dan in noč enako dolg. Previden je bil tri tedne pred smertjo (na zadnje pa niso mislili, da bo že umeri) tudi še dvakrat med letom. Pet minut pred smertjo je rekel svoji materi: „umeri bodem", in ko je to rekel, je roke povzdignil, gledal v nebo in se smehljal, ter mirno v Gospodu
Župnija Gojzd, pri Kamniku je podeljena on-dotnemu oskerbniku č. g. Andreju Šarc-u.
Terst. G. dr. Peter T o m a z i n, profesor za veronauk na realki, je postal profesor veronaučni za gimnazijo. — G. dr. Jož. Ivanič. tajnik škofijske pisarne v Terstu. je postal pomožni veroučenik na c. kr. tergovski pomorski akademiji. — G. Bernard Sever, duhovni pom. pri novem sv. Antonu, je imenovan za pomožnega veronaučnega učenika na c. kr. realki. — Gg. Jož. Gojtan in Fr. Marčinko sta napravila preskušnjo za samostalne duhovnije.
V Gorici, v bolnišnici, je umeri naš rojak č. g. A nt. Pet.rič. R. I. P.
Papeževe barve. Kako je to. da imajo papež in hiša Rothschild jednake barve na svojih zastavah, namreč zlato in belo? Odgovor je ta-le: Prvi rimski papež. sv. Peter, dejal je hromemu pri tem-peljnovih vratih: rZlata in srebra nimam; vendar kar imam. to ti dam," in s temi besedami ga je ozdravil hromosti. kar je bilo več vredno kakor pa zlato in srebro. Od tega zlata in srebra, katerega sv. Peter ni imel, izvirajo barve na papeževi zastavi. Pri bnronih Rotšild je pa to drugač. Zlata in srebra imajo dovolj in zato so te barve tudi za njihovo zastavo popolnoma primerne. Samo napis bi se moral malo drugač glasiti, kakor pri sv. Petru, namreč: ..Zlata in srebra imam zadosti; toda kar imam. to obderžim zase." (rDer glatte MicheP. št. 0. str. 4.)
Dobrotni daroTi.
Za dijaško mizo: rast. g. duhovni pastir Lovro Rozman gld. - * 1 gld. - L. 1). ó0 kr.
Za sv. Detinstvo: Iz Sent-Vida nad Ljubljano 12 gld. — »> gld. Ki kr. po <\ g. kapi. Fr. Susteršir-u.
Z a a I r i k a n s k i miši j o n : .Wim. 1 gld.
Z a a t r i k a n s k i misij o n v M a r i a n h i I n: Zabili«a po e. g. duh. pastirju bor. Rozmanu 13 gld. 40 kr.
Za uboge redovnic«* Klari šarite pri sv. Klari v A s i su: * i) gld. 50 kr. (in za ondotne uboue liaiieiškanariet* 0 gld. ~>0 kr.)
Z a v s t a n o v i t e v stal n e v e č j i rezi d o n c e v v. o o. J e z u i t o v v Ljubljani mesto sedanjega _ p r o-v i zor j a": Neimenovani "» gld.
<Msr»voriii vre mik: laika leran. — Tiskarji m založniki: Jožef IMaznikovi nasledniki v Ljubljani.